UNIVERZITET „SV.

KIRIL I METODIJ”
FILOZOFSKI FAKULTET
Institut za istorija na umetnost

Predmet: Istorija na novo vreme 1

KUBIZAM
- Seminarska rabota -

Student: Mentor:
Dimitrievska Marina Prof. d-r Margarita
Pe{evska

Maj 2012
SKOPJE
Voved
 Razli~nite modeli na kubizam koi zaedni~ki gi razvile Pablo Pikaso i @or` Brak
vo Francija me|u 1908 i 1914 godina ponudile radikalno porazli~en pogled na svetot.
Iako kubizmot sam po sebe nikoga{ ne bil apstrakten stil, mnogute varijanti na
neobjektivna umetnost za koi pomognal da se ra{irat niz Evropa nemale da bidat
zamislivi bez nego. Nasledstvoto na kubizmot ne bilo iscrpeno vo prvata polovina na
dvaesettiot vek koga se slu~uvale ovie dvi`ewa. Negovoto opiplivo vlijanie mo`elo da se
po~ustvuva vo mnogu od umetnostite po vtorata svetska vojna, vo razli~ni dela.
Kubizmot zasekoga{ ja izmenil renesansnata koncepcija za slikarstvoto kako prozorec
kon svetot kade trodimenzionalniot prostor e proektiran na ramnata povr{ina na slikata
preku iluzionisti~ko crtawe ili edine~na perspektiva.

Angliskiot kriti~ar Roxer Flaj, eden od kubisti~kite rani podr`uva~i, za kubistite

rekol: „Tie ne sakaat da ja imitiraat formata tuku da ja sozdadat, ne da go imitiraat `ivotot
tuku da najdat ekvivalent na nego”.
 Otkrivaweto na kubizmot vo su{tina bilo rezultat na sorabotkata i bliskata vrska
me|u Pikaso i Brak. Brak e Francuzin, a Pikaso [panec i nivnite temperamenti, li~ni i
umetni~ki, bile zna~itelno razli~ni. Dodeka Pikaso bil impulsiven, detalen i anarhi~en,
Brak bil baven, melanholi~en i zamislen. Nivnata bliska sorabotka bila prekinata so
Prvata svetska vojna. Vo avgust 1914 godina, Brak bil povikan na aktivna voena
dol`nost, a kako {panski iselenik, Pikaso ne bil povikan i za vreme na vojnata ostanal
glavno vo Pariz i ju`na Francija.

RANITE DELA NA PIKASO

Pablo Ruiz Pikaso (1881-1973) dostignal legendaren status u{te vo tekot na

negoviot `ivot, za vreme na koi proizvel neverojaten autput na umetnost vo bukvalno
sekoj medium {to mo`e da se zamisli od grafiki so mali razmeri, crte`i i keramika, do
sliki so muralni dimenzii i skulpturi za javni spomenici. Katalogizacijata samo na
negovite sliki i crte`i e pretstavena vo duri 33 knigi. Poznavaweto na `ivotot na Pikaso e
klu~en moment za da se razbere negovata umetnost; kako tipi~en modernist, vo negovite
slikoviti prikazni na jasni i prikrieni na~ini se infiltrira avto-biografijata.
Podgotovka i preselba vo Pariz

Pikaso e roden vo maliot provinciski grad Malaga, na ju`niot breg na [panija. Na

svoja ~etirinaeset godi{na vozrast izrabotuval mnogu ve{to portreti od svoeto semejstvo.
Vo 1896 toj ja sozdal svojata prva pozna~ajna kompozicija so likovi, Prvata pri~esna
(The First Communion) koja bila vklu~ena vo edna va`na izlo`ba vo Barselona. Pikaso
pominal nekolku meseci vo Madrid vo 1897 godina kade {to se zapi{al na kralskata
akademija San Fernando, najpresti`noto u~ili{te vo zemjata. Vo Madrid, Pikaso gi
izu~uval golemite stari {panski majstori vo muzejot Prado, osobeno voodu{evuvaj}i mu
se na Diego Velaskez, ~ija rabota ja kopiral.
Vo Madrid, Pikaso stradal od siroma{tija, pa opu{ten od strukturite na
akademskoto obrazovanie, po~nal da ni{ani kon Pariz. No prvo, na kratko se vratil vo
Barselona, grad koj ovozmo`uval osobeno stimulira~ka sredina za eden mlad umetnik koj
stanal polnoleten na krajot od stoletieto. Kako glaven grad na Katalonija, vo Barselona se
slu~uvala moderna renesansa. Negovite `iteli te`neele da go pretvorat vo najpresti`en,
kulturno prosvetlen urban centar vo [panija. Kako i vo Madrid, plodniot umetni~ki trend
vo Barselona bila modernista, provinciskata varijanta na art nuvo i simbolizmot koja ja
praktikuvale mladite progresivni umetnici, so {to ostavila svoj beleg na ranite dela na
Pikaso. Pikaso stignal do eden svojstven stil. Eden akvarel od 1898-1899 godina, Krajot
na patot (The End of the Road), sodr`i aspekti od modernista stilot vo branovidnite formi
na patekite na koi zgrbaveni figuri se me{aat kon edna porta nad koja se izdignuva angel
na smrtta, dodeka levo od niv bogatite patuvaat so ko~ija vo istiot pravec. „Na krajot od
patot smrtta gi o~ekuva site”, rekol avtorot, „i pokraj toa {to bogatite patuvaat so ko~ii, a
siroma{nite odat pe{”. Biografi~arot na Pikaso, Xon Ri~ardson zabele`al deka ovaa slika
poteknuva od smrtta na negovata pomlada sestra Kon~ita vo 1895 godina. Ovaa tragedija
bila nadopolneta so finansiskata pote{kotija na semejstvoto koe ne mo`elo da si dozvoli
soodveten pogreb.1

(The end of the road) - 1898-99 god.2

Vo 1900 godina, edna od slikite na Pikaso bila odbrana da se izlo`i vo [panskiot
paviljon na univerzalnata ekspozicija vo Pariz. Na devetnaeset godi{na vozrast, toj za prv
pat otpatuval vo francuskata metropola, tuka e prodadena prvata pozna~ajna slika koja

1
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.158
2
http://pablopicassopaintings.blogspot.com
Pikaso ja izrabotil vo Pariz, Mulen de la Galet (Le Moulin de la Galette), `ivopisna
studija na pribli`eni figuri vo poznatata sala za tancuvawe Monmartr.3

(Le Moulin de la Galette) - 1900 god.

Maslo na platno.4

Siniot i rozoviot period

Pridru`nikot na Pikaso za vreme na negovoto `iveewe vo Pariz, Karlos

Kazagemas po edna neuspe{na qubovna vrska koga se vratil vo Pariz bez Pikaso se
zastrelal vo eden restoran pred svoite prijateli. Pikaso se ~uvstvuval vinoven {to go
napu{til Kazagemas (iako naskoro potoa imal afera so istata `ena koja bila pri~ina za
samoubistvoto), tvrdej}i deka tokmu smrtta na negoviot prijatel e pri~ina za negovite
mra~ni sliki od siniot period. Me|u 1901 i 1904 godina, vo Barselona i Pariz, Pikaso
koristel dominantno sina paleta vo mnogu od svoite dela za portretirawe figuri i temi so
koi ja iska`uva ~ovekovata mizerija - naj~esto gladta i studot, surovosti koi samiot gi
iskusil.
Edno od remek delata na ovoj period e golemata alegori~na kompozicija koja
Pikaso ja izrabotil vo Barselona, @ivot (La Vie). So slabiot par na levo Pikaso go prika`al
Kazagemas so negovata qubovnica, iako rentgen zracite poka`uvaat deka orginalno
ma{kata figura e avto-portret. @enata od desno koja dr`i bebe go gleda strogo, a toa
proizleguva od studiite na zatvoreni~ki koi Pikaso gi pravel vo pariskiot `enski zatvor
3
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.158
4
http://livelearnloveleave.com
(kade imal besplatni modeli), mnogu od niv prostitutki koi stradale od veneri~ni bolesti.
So te{kata draperija na `enata, Pikaso i dava bezvremenski izgled na Bogorodica, na toj
na~in otelotvoruvaj}i go vo edna figura negoviot poznat ambivalenten i polariziran
pogled na `enite kako Bogorodici ili prostitutki. So nivniot izgled na zasrameni Adam i
Eva, qubovnicite (kako i nivniot ekvivalent na slikata zad niv) isto taka nosat religiozno
~itawe.5

(La Vie) – 1903 god.

Maslo na platno.6

Vo proleta 1904 godina, Pikaso povtorno se doselil vo Pariz i nikoga{ pove}e ne

se vratil da `ivee vo Barselona. Se preselil vo eden stan na ridot Monmartr. Do 1909
godina Pikaso `iveel tamu, postojano opkru`en so prijateli: slikari, poeti, akteri, kriti~ari,
vklu~uvaj}i go i razvedeniot Maks Jakob, koj po~inal vo koncentracionen logor za vreme
na Vtorata svetska vojna, no i poetot Gijom Apoliner, koj stanal literaturen apostol na
kubizmot. Vo 1921 godina Pikaso im oddal po~it i na dvajcata vo negovite dve verzii na
Trojcata muzi~ari(The Three Musicians).
Me|u prvite dela koi Pikaso gi napravil po preselbata vo Pariz vo 1904 godina,
bila mra~niot pastel vo koj edna `ena so groteskno zgolemeni prsti i podgrbaveni
ramenici, baknuva gavran. Modelot za @ena so gavran (Woman with a Crow) bila edna
5
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.158
6
http://pablopicassopaintings.blogspot.com
poznani~ka na Pikaso koja go istrenirala svojot milenik ptica da graba tro{ki od podot na
rabotni~ko kabare, koe umetnikot i negovite pridru`nici ~esto go posetuvale. Nejzinata
skeletna forma e otcrtana nasproti intenzivna sina boja, no studenite nijansi i
depresivnoto raspolo`enie na siniot period go otstapile patot na novite temi i potoplite
tonaliteti koi ja karakteriziraat slednata faza od rabotata na Pikaso, odnosno rozoviot
period.7

(Woman with a crow) – 1904 god. (Family of Saltimbanques) – 1905 god.

Maslo na platno.8

Me|u 1905-1906 godina Pikaso bil preokupiran so akrobatskite izveduva~i koi

patuvale od grad do grad, izveduvaj}i na improvizirani sceni. Negovoto remek delo od
ovoj `anr e Semejstvo akrobati (Family of Saltimbanques), so 2,3 metri visina, taa e
najgolemata slika koja toj dotoga{ se nafatil da ja raboti i e simbol za negovata ogromna
ambicija i talent vo ranite godini od negovata kariera. Ovaa slika e bukvalno li{ena od
dvi`ewe, vo koja karakterite, i pokraj nivnata fizi~ka blizina skoro i da ne se zabele`uvaat
me|usebno. Bez anegdotski detali slikata dobiva na poezija i misterija. Karakterite se
sobrani vo eden opusto{en pejza` naslikan so topli kafeavi tonovi koi umetnikot
slobodno gi nanel na sloj sina boja. Ovoj pat sinite {ari na patosot se zameneti so
delikatno matirani zemjeni tonovi, rozova i portokalova. Identitetite na individualnite

7
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.160
8
http://livelearnloveleave.com
akrobati se prepi{uvaat na ~lenovi od krugot na Pikaso, koi se portretirale sebesi, kako
{to ~esto imale obi~aj.
Eden od obo`avatelite na slikite na Pikaso bila amerikanskata pisatelka Gertruda
[tajn, koja `iveela vo Pariz od 1903 godina i ja gradela edna od najdobrite kolekcii na
modernata umetnost vo gradot. Gertruda [tajn rekla deka pozirala za Pikaso 50 pati
dodeka toj go rabotel nejziniot portret. Nejzinata rasko{na ramka koja e dopolneta so
te{ka draperija i leleav fustan, zazema nesekojdnevna poza za eden `enski model, poza
koja uka`uva na nejzinata samouverena priroda na `ena koja slobodno go iska`uva svojot
umetni~ki genij. Taa go ispolnuva svojot agol kako nekoja mo}na, masivna skulptura.
Pikaso go ostavil portretot dodeka bil na letuvawe vo [panija, pa podocna go naslikal
likot na [tajn po se}avawe.9

(Gertrude Stein) - 1905-06 god.

Maslo na platno.10

Kon krajot na 1905 godina, figurite na Pikaso zazemale forma na ubavina i

vedrina {to sugerira na vlijanieto na anti~koto gr~ko slikawe vazni. Ovaa kratka klasi~na
faza bila pottiknata od nekolku faktori, vklu~uvaj}i ja i negovata vrska so mladata `ena
po ime Fernanda Olivie. Tematikite na Pikaso za vreme na ovoj period se glavno akti,
bilo toa da se mladi, idealizirani `eni ili adolescentni mom~iwa, site portretirani so

9
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.161
10
http://pablopicassopaintings.blogspot.com
terakota paleta koja go evocira anti~kiot mediteran. Kon krajot na 1906 godina, po edno
patuvawe so Olivie, ovoj klasi~en ideal evoluiral vo anatomiite so polni ekstremiteti na
Dva akta (Two Nudes), misteriozna kompozicija vo koja se soo~uvame so edna `ena i ona
{to bi trebalo, a ne e sosema nejziniot odraz vo ogledalo. Slikata e dobiena od
sentimentalizmot koj caruval vo slikite do siniot i rozoviot period. Simboli~no, Pikaso vo
ovoj period izrabotuval i skulpturi. Okupiranosta na Pikaso so skulpturata vo ovoj period,
negovata sredba so blokovite konturi na anti~kite iberiski rezbi i sredbata so Gogenovite
primeri na primitivizam, ostavile neizbri{liva traga na sliki kako Dva akta. Duri se smeta
deka korpulentnata figura na Gertruda [tajn vlijaela na golemite proporcii na modelite vo
ova delo. Sekako deka poednostavenite crti na nivnite lica, so {irokite o~i vo forma na
badem, go otpovikuvaat portretot na [tajn.

Gospo|icite od Aviwon

Golemoto platno na Pikaso, Gospo|icite od Aviwon (Les Demoiselles d’Avignon)

e proglasena za najzna~ajna slika na dvaesettiot vek. Eden od vode~kite istori~ari na
kubizmot go nare~e ova monumentalno delo „dinosaurus na modernoto dvi`ewe, kamen -
temelnik na umetnosta na dvaesettiot vek”. Dolgo vreme smetana za prva kubisti~ka
slika, Gospo|icite od Aviwon, blagodarenie na pionerskite studii na Leo Stajnberg, sega se
smeta za mo}en primer na ekspresionisti~kata umetnost -„slika za egzorcizam”, kako {to
rekol Pikaso so koja toj ne go za~nal kubizmot, tuku ednostavno gi zaboravil lekciite na
minatoto.
Pette gospo|ici, ili mladi devojki, pretstavuvaat prostitutki od ulicata Aviwon, vo
ozoglasenata oblast na Barselona, koja Pikaso dobro ja poznaval. Sepak naslovot ne e
negov, Pikaso retko gi imenuval svoite dela. Taa zada~a im ja ostaval na prijatelite i
trgovcite so umetni~ki dela. Koga }e se soo~ime so Gospo|icite od Aviwon, te{ko e da se
setime deka ne`nata Akrobati e samo dve godini postara. Vo sporedba so Dva akta,
anatomijata na Gospo|icite se ~ini ostro izramneta i poednostavena, reducirana na serija
isprepleteni aglesti formi. Duri i draperiite - belata prekrivka koja se oddeluva od masata
vo predniot del i sivkastata zavesa koja se izviva me|u figurite - e stvrdnata vo
zakanuva~ki par~iwa. Gleda~ot gleda nadolu kon masata vo predniot del na dnoto na
platnoto, no se sre}ava so golite figuri frontalno. O~ite se prika`ani so liceto svrteno kon
gleda~ot, a nosot e vo profil. Figurata dolu desno e svrtena kon svoite pridru`ni~ki, no
uspeva da go naso~i pogledot kon gleda~ot za 180 stepeni. Centralnite figuri se nudat na
vizuelna konzumacija zazemaj}i ja klasi~nata Venera poza, dodeka pridru`ni~kata od
levo ~ekori vo kompozicijata kako `estoka egipetska statua. Site prostitutki gledaat cvrsto
napred, so skameneti emocii, kako i nivnite formi nalik na se~ila. Trite `eni od levo gi
imaat poednostavenite iberiski crti sli~ni na onie od Dva akta, naj{okantni sepak se
surovo naslikanite maski, koi se zamena za licata na dvete figuri od desno.11

(Les Demoiselles d’Avignon) - juni-juli 1907 god.

Maslo na platno.
Gospo|icite evoluirala nekolku meseci vo 1907 godina, za vreme na koi Pikaso go
podgotvuval svoeto delo po primerot na tradicionalen salonski umetnik, sozdavaj}i
duzina crte`i. Preku ovie podgotvitelni dela imame mo`nost da go nabquduvame
progresot na Pikaso kako {to ja usovr{uval svojata kompozicija od edna kompleksna
narativna do iznenaduva~ka ikonska slika koja ja imame deneska. Prviot od crte`ite
prika`ani ovde, izraboten vo proletta 1907 godina, ja otkriva prvobitnata ideja na Pikaso
za slikata. Levo e figurata koja umetnikot ja identifikuval kako student po medicina. Toj
dr`el kniga vo svojata desna raka (vo prvite studii toa bilo ~erep) i vle~e zavesa so levata.
Vo ovaa ~udno drapirana scenska slika, koja Rozenblum ja narekol „buren teatar na
11
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.162
seksualnosta”, studentot sre}ava provokativen kvartet od ~etiri goli `eni, od koi ednata
teatralno otvora drugi zavesi na desno. Tie okru`uvaat eden osamen mornar, koj e sednat
na masa i dr`i {ilesti diwi i falusen porron, {pansko {i{e za vino. Edna druga mrtva
priroda na trkaleznata masa strmno se proektira vo sobata na dnoto na listot. Duri i na
ovie mali razmeri `enite izgledaat isto taka agresivni, seksualno potentni su{testva vo
sporedba so nivnite pokoreni ma{ki klienti. Za Pikaso, ~est posetitel na bordeli vo
mladosta, zakanata za veneri~na bolest bila stra{na gri`a vo vreme koga takvite nesre}i
mo`ele da bidat fatalni. Vklu~uvaweto na student po medicina koj dr`i ~erep (koj
nalikuva na Pikaso vo sli~nite crte`i) verojatno go reflektira povrzuvaweto na umetnikot
na seksot so smrtta i negoviot karaktristi~no misogenski pogled na `enite kako nositeli na
bolesti opasni po `ivotot.
Vo eden mal akvarel napraven nekolku meseci po crte`ot, Pikaso go transformiral
studentot po medicina vo `ena vo sli~na poza i celosno go eliminiral mornarot.
Prostitutkite vo pogolem del go naso~ile svoeto vnimanie od klientot kon gleda~ot.
Golemata slika se zasnova tokmu na ovaa koncepcija, dobiena od prethodnite narativni
tragi. Vo ovoj akvarel, izraboten so delikatni nanosi na rozovo so krivulesti sino - zeleni
linii na konturite, Pikaso isto taka napravil dramati~ni promeni vo negovata formalna
koncepcija za predmetot. Prostorot e kompresiran, figurite se mo{ne {ematizirani, a
zaoblenite konturi se zameneti so ostri, aglesti formi. Duri i masata e triagolnik {to {tr~i
vo sobata.

Ranata kariera na Brak

Koga francuskiot umetnik @or` Brak (1882-1963) za prv pat ja videl Gospo|icite
od Aviwon vo studioto na Pikaso vo 1907 godina, iskustvoto go sporedil so goltawe
kerozin i bluewe ogan. Pove}eto od podr`uva~ite na Pikaso bile u`asnati ili barem
osueteni od novata slika. Gospo|icite od Aviwon na site im se ~inela kako ne{to ludo ili
monstruozno. Kolku pove}e posetiteli ja videle vo studioto (javno ne bila izlo`ena se do
1916 godina), slikata ispra}ala {okantni branovi niz pariskata umetni~ka zaednica. Za
Brak, slikata imala direktni posledici vrz negovata umetnost, pottiknuvaj}i go da gi
primeni negovite stilisti~ki eksperimentirawa vrz ~ovekovata figura.
 Samo edna godina pomlad od Pikaso, toj bil sin i vnuk na slikari - amateri.
Porasnal vo Argentuil, na rekata Sena i pristani{niot grad Le Harv vo Normandija.
Sledej}i go zanaetot na tatko mu i dedo mu, toj zapo~nal da studira za dekorirawe
domovi vo 1899 godina i kon krajot na 1900 godina zaminal za Pariz za da go zavr{i
u~eweto. Po edna godina voena slu`ba i akademsko u~ewe, Brak se preselil vo Pariz, no
~esto se vra}al vo Le Harv za da slika pejza`i, osobeno pogledi na pristani{teto. Kako
mnogu umetnici - sovremenici vo Pariz, toj gi prou~uval starite majstori vo Luvr i bil
privle~en od egipetskata i arhai~nata skulptura. Sfatil deka najmnogu go privlekla
umetnosta na Sezan i go naso~ila na patot kon kubizmot. Za razlika od Pikaso, Brak
redovno gi izlo`uval svoite dela na salonite vo prvite godini na negovata kariera. Esenta i
zimata vo 1906 godina gi pominal vo blizina na Marsej, vo L’Estak, kade {to slikal
Sezan. Iako podatokot ne e siguren, Brak i Pikaso verojatno se sretnale vo ovoj period.
Bilo neizbe`no da se vkrstat nivnite pateki, bidej}i imale nekolku zaedni~ki prijateli.
Za vreme na negovoto kratko istra`uvawe vo fovizmot, Brak razvil svoja
karaktristi~na paleta, prekrasno ilustrirana vo jasnite, oplescentni nijansi na Vijadukt vo
L’Estak (Viaduct at L’Estaque). I pokraj prekrasniot kolorit napraven na samoto mesto vo
esenta 1907 godina, nejzinata paleta e krotka vo sporedba so radikalnite koloritni
eksperimenti na fovisti~kite dela na Matis. Kompozicijata na Vijadukt vo L’Estak e
rigorozno konstruirana: ridovite i ku}ite, i pokraj toa {to se skrateni vo forma, ja
zadr`uvaat opiplivata misla za volumen, kreirani preku sezanisti~kite povr{ini so boja i
sini konturi, namesto so tradicionalnoto kiaroskuro. Brak gi izgradil ovie formi nagore
kon edna visoka linija na horizontot i gi vramil so zasvodenite drvja, omileniot
instrument na Sezan. Vakvite tendencii vo rabotata na Brak ~esto se narekuvani
„sezanizam”.12

12
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.166
 (Viaduct at L’Estaque) – 1907 god.
Maslo na platno.13
Kon krajot na 1907 godina, verojatno za prv pat, Brak go posetil studioto na
Sezan. Kon krajot na narednata godina toj i Pikaso bile redovni posetiteli na studioto na
drugiot. Na ovaa poseta Brak ja videl zavr{enata Gospo|icite i po~etokot na najnovata
slika na Pikaso Tri `eni (Three Women). Do ovoj moment Brak retko ja slikal ~ovekovata
figura, no na po~etokot na 1908 godina napravil slika so pove}e figuri, jasno inspirirana
od Tri `eni na Pikaso. Taa prolet toj ja izrabotil i Golem akt (Large Nude) slika koja go
simbolizira negovoto zaminuvawe od fovizmot. Brak se odrekol od bogatite rozovi i sini
boi na Vijadukt vo L’Estak, zamenuvaj}i gi so ubla`ena paleta na oker, kafeava i sivo -
sina boja. Iako poednostavenite linii na liceto i aglestata draperija koja ja okru`uva
potsetuva na Gospo|icite, Brak ne bil motiviran od seksualnite temi na slikata na Pikaso.
So Golem akt, toj rekol deka sakal da sozdade „edna nova ubavina...vo smisla na
volumen, linija, masa i te`ina”.14

13
http://faculty.etsu.edu
14
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.166
 ( Houses at L’Estaque) - avgust 1908 god.
Maslo na platno.15
Ako se napravi sporedba megu Vijadukt vo L’Estak i slikata na Brak od avgust
1908 godina, Ku}i vo L’Estak (Houses at L’Estaque), vedna{ stanuva jasna
transformacijata koja se slu~ila vo negoviot stil po esenta 1907 godina. Ku}ite i drvjata
stanuvaat poednostaveni, geometriski formi koi se iskuseni odblizu i zape~ateni od
neboto i okolnoto zemji{te. Brak objasnuva deka vo vakvite sliki toj sakal da vospostavi
zadninska ramnina dodeka “ja dobli`uva slikata kon sebe del po del”. Namesto da se
oddale~uvaat vo dlabo~inata, formite se ~ini deka se pribli`uvaat nanapred, nalikuvaj}i
na skulptura so nizinski reljef ili bareljef.
So Ku}i vo L’Estak, Brak ja postavil osnovnata sintaksa na kubizmot. Ovie dela
od L’Estak go potvrduvaat krajnoto otfrlawe na fovizmot od strana na Brak. “Ne mo`e
zasekoga{ da se ostane vo sostojba na paroksizam”, rekol edna{ toj.
Vo esenta 1908 godina, Brak gi odnel svoite novi dela od L’Estak vo Pariz, kade
{to mu gi poka`al na Pikaso i gi dal da se izlo`at vo presti`niot Esenski salon. Komisijata,
vo koja ~lenuvale Matis, Ruo i fovisti~kiot slikar Alber Marke, gi odbile site negovi dela.
Po odbivaweto, Brak izlo`il 27 sliki vo noemvri 1908 godina vo galerijata Kanvajler, so
katalog na Apoliner. Luj Voksel, kriti~arot koj go skoval terminot “fovist”, ja pregledal
izlo`bata i primenuvaj}i go terminot na Matis, zabele`al deka Brak “reducira se, mesta i
figuri i ku}i, vo geometriski skici, vo kocki”.
15
http://www.angelfire.com
 Brak, Pikaso i razvojot na kubizmot

Neverojatnata umetni~ka sorabotka me|u Brak i Pikaso zapo~nala kon krajot na

1908 godina, koga umetnicite po~nale da se posetuvaat vo svoite studija za da vidat kako
napreduvala rabotata vo tekot na denot. Tie gi diskutirale i gi testirale ideite kako {to gi
dobivale i gi sporeduvale oddelnite dela. Vo ova vreme Pikaso celosno ja imal zavr{eno
Tri `eni, koja zapo~nal da ja raboti prethodnata godina, otkako gi videl Brakovite sliki od
L’Estak. Tie novi eksperimenti go navele Pikaso kon potemelna apsorpcija na
Sezanizmot, bidej}i toj razvil svoja verzija na bareljef efektite koi gi videl vo delata na
Brak. Trite `eni ovde se ~ini deka se repriza na dvete centralni figuri na Gospo|icite, iako
ovie mamutski su{testva ne li~at kako da se od krv i meso tuku kako da se izdelkani od
peso~en kamen. Vo prvi~nite sostojbi na slikata, poznati od postari fotografii, licata bile
zdebeleno zacrtani so crti kako na afrikanski maski, no Pikaso gi smenil tie crti vo
finalnata faza. @enite pove}e ne gledaat napred, kako vo Gospo|icite, tuku izgledaat
kako da se vo dlabok son, {to spored Stajnberg, go simbolizira seksualnoto budewe na
nekoja primitivna `iva forma. Pikaso tuka ja koristi tehnikata spored koja rabovite na
bojata se lizgaat i se me{aat so sosednite povr{ini. Na primer, na levata noga na
centralnata figura (nejzino levo, ne na{e) ima siv triagolnik koj slu`i i kako bedro i kako
grada na nejzinata pridru`ni~ka. Vakvoto te~ewe go namaluva sekoe ~uvstvo na
demarkacija me|u figurite i nivnata sredina, pravej}i gi, so zborovite na Stajnberg,
“telesnata masa i sredina od ista priroda”. Takva dvosmislenost na figurata i sredinata
izvr{ena preku otvaraweto na konturite, e edna od fundamentalnite karakteristiki na
kubizmot.

Analiti~ki kubizam

Iako site dela na Pikaso za koi dosega se zboruva{e ja prika`uvaa figurata, vo

tekot na razvojot na kubizmot toj slikal i mrtva priroda, kako i Brak.
Veli~estvenata slika na Pikaso, Sad za leb i ovo{je na masa (Bread and Fruit
Dish on a table) e intriganten primer na mrtva priroda, bidej}i umetnikot ja zapo~nal
kako figurativna kompozicija, a potoa postepeno ja transformiral vo leb, ovo{je i mebel.
Vilijam Rubin smeta deka Pikaso upotrebil terpentin za da gi istruga gornite polovini na
figurite od platnoto, no gi zadr`al nozete, na toj na~in objasnuvaj}i gi ~udnite figuri nalik
na {tici pod masata. I drugi formi od starata kompozicija bile za~uvani za da dobijat nov
identitet vo mrtvata priroda. Na primer, veknite leb od desno, misteriozno potpreni na
pozadinata, porano bile racete na figurata. Na sprotivniot kraj na masata sedela `ena, ~ii
gradi bile zadr`ani kako ovo{je vo podlabok sad. Taka Pikaso napravil itra vizuelna igra
na izliteniot simbol na plodnosta i `enstvenosta, balansiraj}i ja ovaa zaoblena `enska
forma so falusnite vekni na sprotivniot kraj na masata.16

(Bread and Fruit Dish on a Table) - 1909 god.

Maslo na platno.17
Pikaso go pominal letoto 1909 godina vo {panskiot grad Orta de Ebro, kade {to
negoviot ran kubisti~ki stil go dostignal svojot vrv. Me|u pejza`ite koi gi izrabotil toa leto
e i Ku}i na ridot Orta de Ebro (Houses on the Hill Horta de Ebro) vo koja malterisanite
ku}i~ki na seloto, videni od gore, se natrupani vo edna piramidalna struktura so tolku
prefineta i delikatna koloritnost, {to ekspresionisti~kiot intezitet na Gospo|icite, se ~ini
dale~no minato. Naslikano so bledo zlatno i sivo, silno geometriskite ku}i se naslikani vo

16
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.168
17
http://faculty.etsu.edu
pove}ekratna, ~esto kontradiktorna perspektiva. Namesto da naslika formi koi postepeno
se namaluvaat vo dale~inata, Pikaso ~esto gi preobratuval oktogonalite da se proektiraat
kon gleda~ot. Negovoto postavuvawe na svetli i temni povr{ini ja zgolemuva
celokupnata skulpturalna konfiguracija, no ne prenesuva eden edinstven postojan izvor na
svetlina. Duri i neboto e pretstaveno so edna kristalna {ara na povr{ini koi se
presretnuvaat - realizirani preku suptilni smeni na vrednostite na svetlo siva ili zelena -
{to pretstavuva dale~en planinski venec.
Pikaso koj se smeta za eden od najinventivnite skulptori na svoeto vreme,
eksperimentiral povremeno so skulpturi nekolku godini nanazad. So Glava na `ena
(Fernanda) (Woman’s Head, Fernande) toj gi rekapitulira vo tri dimenzii piktoralnite
eksperimenti od letoto, rezbaj}i gi crtite na Olivie vo geometriski aspekti sli~ni na onie
od ridovite na Orta. Glava na `ena izvr{i zna~itelno vlijanie na drugite kubisti~ki
skulptori, kako {to se Aleksandar Arhipenko i Anri Loren.
Dodeka Pikaso se koncentriral na svojata skulptura, Brak ja pominal zimata 1909
godina vo Pariz, komponiraj}i nekolku mrtvi prirodi na muzi~ki instrumenti. Toj bil
muzi~ar amater, a muzi~kite instrumenti koi gi ~uval vo negovoto studio bile ~est motiv
vo negovite sliki niz celata negova kariera. Toj preferiral violini, mandolini ili klarineti,
bidej}i spored nego, tie imale prednost da bidat “animirani so dopir”. Predmetite na
mrtva priroda vo Violina i paleta (Violin and Palette) se seu{te lesno prepoznatlivi. Vo
eden dolg, tesen format toj gi smestil, vo posledovatelen redosled, negovata paleta,
muzi~ka partitura postavena na postolje i violina.
Na gorniot del na Violina i paleta, Brak ja naslikal svojata slikarska paleta,
amblem za negoviot zanaet, kako visi zaka~ena na klinec.
Pikaso isto taka tretiral muzi~ki temi vo svoite kubisti~ki kompozicii. Eden od
najdobrite primeri e negovata Devojka so mandolina, Fani Telie (Girl with a Mandolin,
Fanny Tellier), izrabotena vo Pariz vo proletta 1910 godina. Seu{te rabotej}i od priroda,
Pikaso anga`iral profesionalen model po ime Fani Telie za da pozira gola vo negovoto
studio. Ako se sporedi ovoj portret so Violina i paleta na Brak, stilot na Pikaso se ~ini
pomalku radikalen od onoj na Brak. Figurata seu{te nalikuva na organska, i na mesta e
celosno oddelena od pozadinata so pomo{ na skulpturalno modelirawe, osobeno vidlivo
vo zaoblenite formi na desnata grada i raka na modelot.
 Eden od remek delata na analiti~kiot kubizam e Portret na Daniel - Henri
Kanvajler (Portrait of Daniel-Henry Kahnweilr), napravena nekolku nedeli po Devojka
so mandolina. Kanvajler bil itar germanski trgovec koj kupuval dela od Brak i Pikaso
u{te od 1908 godina. Vo ovoj portret, za koj Kanvajler poziral okolu dvaesetina pati, ne
se prisutni formite na modelot kako vo Devojka so mandolina i figurata namesto da se
oddeli od zadnata, se ~ini kako da e pretopena vo nea. Ovde, tretata dimenzija e napolno
izrazena preku ramni, blago aglesti ramnini organizirani vo linearna mre`a koja kako da
lebdi blisku do povr{inata na slikata. Iako toj ne ja nacrtal figurata kako integriran
volumen, tuku kako konstrukcija od linii koi se rasfrlani po vizuelnoto pole, sepak Pikaso
postignal sli~nost so negoviot predmet. So mali detali - pramen od kosata, vnimatelno
spoenite race na modelot i edna {ematska mrtva priroda na dolniot lev agol - slikarot go
konkretiziral svojot predmet i ni pomognal da rekonstruirame figura sednata na stol. Iako
Pikaso bojata ja svel na minimum, negovoto platno emituva svetlikava, hipnotizira~ka
svetlina koja ja postignal so nanesuvawe boja vo kratki ~krtanici koi sodr`at obilni
primesi na bel pigment.
Stepenot do koj vokabularite na Pikaso i Brak konvergirale za vreme na
analiti~kata faza na kubizmot mo`e da se demonstrira preku dve dela od 1911 godina.
Pikasovata Harmonika{ (Accordionist) datira od neverojatno plodnoto leto istata godina,
koe go pominal so Brak vo Seret, selo vo francuskite Pirinei. Vo re~isi identi~na sostojba
na istra`uvawe e i Portugalecot (The Portuguese) na Brak, zapo~nata vo Seret po
zaminuvaweto na Pikaso, a zavr{ena vo Pariz. Pikaso i Brak vo ovoj period upotrebuvale
to~kesti, delikatno modelirani potezi so ~etkata, tolku kratki {to nalikuvaat na Sera iako
nivnata boja e ograni~ena na pridu{ena siva i kafeava.18

18
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.172
 (Accordionist) - leto 1911 god. (The Portuguese) - 1911 god.
Maslo na platno19 Maslo na platno20

Vo Harmonika{ koja pretstavuva mlada devojka spored Pikaso, a ne ma{ko kako

{to pretpostavuvale kriti~arite, krivulestite elementi blisku do dnoto na slikata
pretstavuvaat ra~ki na stol~e, dodeka malite krugovi i {arata nalik na skalilo kon centarot
na slikata pretstavuvaat tipki i duvalki na harmonika. Portugalecot (Emigrant), spored
Brak pretstavuval emigrant koj stoi na palubata na eden brod so pristani{te vo pozadina.
Vo dolnata polovina ima `ici i zvu~na {uplina od gitarata na emigrantot. Brak vovel nov
element so obele`anite bukvi i brojki vo gorniot del na slikata. Kako i drugi formi vo
Portugalecot, zborovite se fragmenti. Iako Brak inkorporiral bukvi vo negovite
kompozicii u{te vo 1909 godina, tie se nanesuvale so slobodna raka i pretstavuvale
deskriptiven lokalen detal. Za Portugalecot toj pozajmil tehnika od komercijalnata
umetnost i gi obele`al negovite bukvi koi ne se ilustrirani reprezentacii tuku avtonomni
znaci odvoeni od sekoj kontekst koj mo`e da go objasni nivnoto prisustvo. Praktikata na
Brak da pretstavuva zborovi vo slikarstvoto, nabrzo ja prisvoil i Pikaso, i taa bila edna od
mnogute inovacii na kubizmot koi imale dalekuse`ni imlikacii vo modernata umetnost.

19
http://pablopicassopaintings.blogspot.com
20
http://smarthistory.khanacademy.org
 „Sinteti~ki kubizam” 1912-1914
Vo maj 1912 godina go dovelo Pikaso do otkrivawe na kola`ot, zapo~nat so malo,
no revolucionerno delo Mrtva priroda so stol~e od trska (Still Life with Chair Caning).
Vo ovaa kompozicija Pikaso iskombiniral kompleksen red na piktoralni vokabulari, sekoj
prika`uvaj}i ja realnosta na svoj na~in. Naslikana na ovalna podloga, ovaa mrtva priroda
pretstavuva predmeti rasfrlani niz povr{inata na masa za kafe. Fragmentot od vesnik Le
Journal, pretstaven preku bukvite JOU, koj, so ogled na sklonosta na umetnikot kon igri,
mo`e da se odnesuvaat na jouer, {to zna~i ‘’da igra’’ implicira deka siot ovoj iluzionizam
e samo igra. Od desno dodal apstraktni formi na pehar, no` i par~e limon.21

(Still Life with Chair Caning) - 1912 god. (Fruit Dish and Glass) -
Maslo i voso~no platno na platno, septemvri 1912 god.
porabeno so ja`e.22 Drven jaglen i pastelna
hartija na hartija.23
Vedna{ po kola`ot na Pikaso, Brak gi lansiral papiers colles (zalepeni hartii).
Brak go napravil svojot prv papier colle, Sad za ovo{je i ~a{a (Fruit Dish and Glass) vo
septemvri 1912 godina. Naskoro Pikaso zapo~nal da raboti svoi eksperimenti so ‘’novata
procedura’’ na Brak.
Presudniot nastan za Brak da go pronajde ovoj izum, bil koga vo eden izlog otkril
rolna tapet isprintana so faux bois (imitacija na tro{ki od drvo) motiv. Dodeka Brak se
potpiral na svoeto elegantno kubisti~ko crtawe za da ja povrze scenata od svojata papiers
colle, Pikaso vedna{ upotrebil poraznobojni, heterogeni materijali so pogolema ironija i
pove}e prostorni akrobacii. Vo edna od negovite najrani papiers colle Gitara, partitura i
21
History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter / str.173
22
http://pablopicassopaintings.blogspot.com
23
http://en.wikipedia.org
~a{a za vino (Guitar, Sheet Music and Wine Glass) od 1912 godina, eden dekorativen
tapet ja pretstavuva pozadinata na negovata mrtva priroda (koja implicira deka gitarata
visi na yid).
Otkrivaweto na kola`ot vo 1912 godina i papiers colle, kako i kubisti~kata
skulptura vo osnova ja zavr{ile analiti~kata kubisti~ka faza od sorabotkata na Brak i
Pikaso i predizvikale nov, poop{iren period vo nivnata rabota. Nare~ena sinteti~ki
kubizam, ovaa faza traela i vo dvaesetite godini i bila svedok na prisvojuvaweto i
varijaciite na kubisti~kiot stil od strana na mnogu novi prakti~ari. Pikaso i Brak rabotele
dela koi glavno ne bile destilacija na nabquduvanoto iskustvo tuku bile izgradeni so
koristewe na site plasti~ni sredstva koi im bile na raspolagawe, tradicionalni i
eksperimentalni.
Dinami~nata nova sintaksa na sinteti~kiot kubizam, direktno pod vlijanie na
kola`ot e ilustrirana vo Kartaxija (Card Player) na Pikaso od 1913-1914 godina. Ovde
umetnikot ja zamenil svetkavata kafeavo siva podloga na Harmonika{ so ramni, jasno
definirani formi vo svetli raznovidni boi. Mo`eme da vidime igra~ na karti so musta}i
sednat na drvena masa, prika`ana od faux bois {arata na koja ima tri karti. Pod masata
Pikaso {ematski gi prika`al nozete na Kartaxijata i na dvete strani od modelot toj prika`al
lamperija na yidot.
Po 1913 godina, glavniot trend vo slikarstvoto na Pikaso i Brak se dvi`el kon
oplemenuvawe na nivnite plasti~ni istrumenti i zgolemuvawe na nivnite se
poindividualni kubisti~ki vokabulari. Vo Zelena mrtva priroda (Green Still Life) na
Pikaso, mo`eme da gi vidime site voobi~aeni sostojki na edna kubisti~ka mrtva priroda -
sad za kompot, vesnik, ~a{a, {i{e i ovo{je. Po intelektualnata vko~anetost na
analiti~kiot kubizam, ovde umetnikot se ~ini deka se zabavuva vo edno veselo
dekorativno raspolo`enie. Alfred Bar, istori~ar na umetnosta i prv direktor na Muzejot na
moderna umetnost vo Wujork, ja narekol ovaa dekorativna faza vo rabotata na Pikaso
rokoko kubizam. Ovde Pikaso se oslobodil od predmetite na mrtvata priroda vo eden
otvoren, opipliv prostor. Celata osnova na slikata e vo edna boja, svetla smaragdno
zelena. Pikaso ja naslikal ovaa kompozicija vo Aviwon vo letoto 1914 godina. Mo`ebi
vakvoto optimisti~ko raspolo`enie bilo odraz na mirniot semen `ivot {to go u`ival tamu
so Eva Guel, negova pridru`ni~ka od 1911 godina. No ovaa blagosostojba naskoro bila
uni{tena. Vo avgust 1914 godina bila objavena vojna vo Evropa; do krajot na 1915
godina Eva umrela od tuberkuloza.
Brak, koj bil povikan da slu`i vo francuskata vojska, se zboguval so Pikaso na
`elezni~kata stanica vo Aviwon, stavaj}i nenadeen kraj na edna od najgolemite sorabotki
vo istorijata na umetnosta. Pikaso ostanal vo Pariz do 1917 godina koga zaminal za Rim
so pisatelot @an Kokto i rabotel na scenografii za Ruskiot Balet.

Kubisti~ka skulptura

Duri i vo racete na golemite modernisti~ki inovatori kako {to se @an Arp ili
Konstantin Branku{i. Skulpturata seu{te bila smetana za cvrsta forma opkru`ena so
praznina. Ovie skulptori kreirale masa ili preku metodi na odzemawe - rezbarej}i od drvo
ili kamen - ili aditivni - gradej}i forma preku modelirawe vosok ili glina.

Brak i Pikaso

Dokumentite poka`uvaat deka konstruiranata kubisti~ka skulptura ja otkril Brak i

deka, kako {to poka`al Rubin, i prethodela na prvata papiers colle. Sepak negovi dela ne
postojat. Spored Kanvajler, Brak izrabotuval reljefi od drvo, hartija i karton, no
edinstveniot vizuelen dokaz za negovata skulptura e edna fotografija od 1914 godina od
edno delo, napravena vo negovoto studio vo Pariz. Ovaa neobi~na kompozicija
pretstavuva poznata tema, mrtva priroda vo kafeana, izrabotena od hartija (vklu~uvaj}i
vesnik) i karton na koj Brak ili crtal ili slikal.
Iako konstruiranata skulptura bila izum na Brak sepak Pikaso mnogu pove}e go
upotrebuval. Negoviot prv obid e gitara izrabotena od lim za koja vo oktomvri 1912
godina prvo podgotvil edna maketa napravena od karton `ici i ja`e. Na mnogu na~ini
skulpturata na gitara na Pikaso e ekvivalent vo tri dimenzii na istiot motiv vo negovoto
papiers colle, Gitara partitura i ~a{a za vino, napravena nekolku nedeli podocna. Gitara
bila revolucionerna po toa {to poka`ala deka umetni~kite konceptualni otkritija na
formata se znaci na ili referenci na realnosta, a ne samo obi~ni imitacii na istata. Vo
dvete sledni kompozicii, Mandolina i klarinet (Mandolin and Clarinet) od 1913 godina i
Mrtva priroda (Still Life) od 1914 godina i dvete sostaveni od grubo ise~eni, delumno
naslikani par~iwa drvo, Pikaso gi prodlabo~il istra`uvawata zapo~nati so gitara.
Mandolina i klarinet, komponirano glavno od sitni par~enca drvo, ja poka`uva
neverojatnata sposobnost na umetnikot da go predvidi formalniot potencijal na najdenite
materijali. Drvoto, koe toj i Brak go pretstavuvale iluzionisti~ki, sega e prisutno samo po
sebe. Vo Mrtva priroda, zavien del od drvoto e upotreben kako masa, na ~ii rabovi
Pikaso nalepil vistinski tapacirski porab. Na masata toj pretstavil mrtva priroda od hrana,
no` i ~a{a. Za razlika od konstruiranite skulpturi koi vo osnova bile reljefi, ^a{a apsint
(Glass of Absinthe) na Pikaso bile kru`no i orginalno modelirano so konvencionalni
metodi od vosok. Apsintot e alkohol koj predizvikuva pospanost i sozdava zavisnost,
tolku smrtonosen {to do 1914 godina bil zabranet vo Francija. Po izvr{uvaweto na
voso~niot model na ^a{a apsint, Kanvajler go izleal deloto vo bronza, vo {est par~iwa, i
avtorot na sekoja i dodal eden “najden predmet”, perforirana srebrena la`ica i bronzena
kocka {e}er. Toj ra~no oboil pet par~iwa i edno oblo`il so pesok, medium koj prvo Brak,
potoa i toj go dodavale na naslikaniot medium. Pikaso dlaboko ja zasekol ~a{ata za da im
ja prika`e vnatre{nosta kade, kako i vo prethodnata Mrtva priroda, nivoto na te~nost e
prika`ano so horizontalna ramnina.
Pokraj Pikaso i Brak ima u{te nekolku imiwa koi treba da |i spomeneme
Aleksandar Arhipenko, Rejmond Di{an - Vilon, @ak Lip{ic, Anri Lorens, Meri
Loransen, Huan Gris, Albert Glez, @an Metzinger, Fernand Le`e, Robert Delone,
Franti{ek Kupka, Marsel Di{an i Francis Pikabija.
 Koristena literatura

 History of modern art – Arnason, H.H.; Kalb, Peter

 http://livelearnloveleave.com

 http://pablopicassopaintings.blogspot.com

 http://faculty.etsu.edu

 http://www.angelfire.com

 http://smarthistory.khanacademy.org

 http://en.wikipedia.org