ZGODOVINA GLASBE – PREVERJANJE ZNANJA 1

1. Spremembe v družni in mišljenju na prehodu v novi vek in njihov vpliv na razvoj glasbe.
Z letom 1492 (odkritje Amerike), se začni novi vek. Z njim nastopi obrat od Boga k človeku, od
vere k znanosti, od nadčutne mistike k svetu čutil. V umetnosti se vračajo k zgledu in
primerom iz Antike.

2. Razlika med gotsko in renesančno glasbo.

V 15. stoletju so se značilnosti pozne gotike in zgodnje renesanse pojavile hkrati. Razlike
postajajo vedno večje.

GOTIKA
Ni vsebinske povezave med glasbo in besedo
Konstrukcija izhaja iz glasbe same in temelji
na številih
Konsonance so čisti intervali
Ohlapne oblike, tekoča melodična linija
Linearno vodenje glasov
Glasba je komponirana sukcesivno (kasnejše
dodajanje glasov)
Močnejše izražanje (verskih) čustev
Cerkveni prostor
RENESANSA
skladnost besedila in glasbe
Upoštevanje zvoka in sluha, skladba je
oblikovana glede na poslušalčevo
dojemljivost
Konsonance so tudi terce in sekste
Skladba je pregledna, grajena iz period z D in
SD kadencami
Pomembna je tudi harmonska skladnost;
ravno vesje med homofonijo in polifonijo
Glasba je komponirana kot celota
Čustvena zadržanost, vendar hkrati tudi
zanimanje za človekova čustva
Cerkveni in posvetni prostor

3. Razvoj franko-flamske glasbe po obdobjih. Predstavniki in glavne značilnosti.

1. OBDOBJE – BURGUNDSKA ŠOLA (1420 -1460): V burgundski šoli so se združili angleški,
francoski in italijanski slog. Guillaume Dufay = utemeljitelj novega sloga, 200 kompozicij,
ustvari enovito kompozicijo maše. Gilles Binchois = težišče njegove ustvarjalnosti je na
posvetniu glasbi, precej na chansonu. Imenovan je tudi »oče veselja« zaradi njegove
bogate uporabe ljubezenske lirike
2. OBDOBJE (1460 – 1490): obdobje virtuoznega obvladovanja polifonije . Johannes
Ockeghem = prvi rekviem, motet za 36 glasov…
3. OBDOBJE(1490 – 1520): v tem obdobju izgine srednjeveški princip glasbene konstrukcije,
prepoznaven je obrat v renesančni slog. Jakob Obrecht = pisal na flamska besedila, maše,
moteti, chansoni... Josquin des Pres = največji franko-fflamski skladatelj do Orlando di
Lassa,prečistil je polifoni slog in mu dal akordično jasnost, njegova kompozicija je jasno
členjena in pregledna. Bil je zelo pomemben pri oblikovanju renesančnega moteta,
mojster chansona. Heinrich Isaac = prenese franko-flamski vpliv v nemške dežele.
4. OBDOBJE: obrne se v renesanso, beneška šola, večzborje, madrigal, porodna maša.
Adrian Willaert, Nicolas Gambert…
5. OBDOBJE: vodstvo prevzame italija, tehnika popstaja vse bolj virtuozna, glasbeni izraz
podrejen besedilu, značilna čustvenost in slikovitost, glavni obliki sta motet in madrigal.
Phillipe de Monte = lirična glasba, madrigali. Orlando di Lasso = madrigali močno izražajo
čustva
6. OBDOBJE: prehod iz 16. v 17. stol. Jan Pieterszoon Sweelinck
4. Opiši razvoj madrigala.
PRVOTNI MADRIGAL je zelo podoben frottoli (homofon, melodija v gornjem glasu),
A. Willaert,
KLASIČNO OBDOBJE obsega 2. polovico 16. stol, bolj polifon,izstopajo slikovitost, tonsko
slikanje in ekspresivnost z uporabo kromatike, Palestrina, di Lasso, Gallus
POZNI MADRIGAL nastane po koncu 16. stol, dramatičen in ekspresiven (kromatika,
disonanca), Luca Marenzio, Claudio Monteverdi.

5. Katera so najpomembnejša renesančna glasbena središča v Italiji?

Veliko posvetne glasbe se je gojilo v Benetkah, Firencah, Mantovi in Milanu. Duhovna glasba
je kraljevala v Rimu. Osrednjo vlogo imata Benetke in Rim.

6. Kakšna je bila glasba v Benetkah in kdo je najpomembnejši predstavnik in ustanovitelj

Beneške šole?
Benetke so bile središče najdrznejših zvočnih eksperimentov. V benetkah odkrijejo princip
kontrasta in odprejo pot novemu glasbenemu obdobju imenovanemu barok. Adrian Willaert.

7. Kateri skladatelji so še delovali v Benetkah?

Adrian Willaert, Cypriano de Rore (pomemben za madrigal), Claudio Merulo (pomemben za
orgelsko glasbo), Andrea Gabrieli, Giovanni Gabrieli, Claudio Monteverdi, Hans Leo Hassler,
Heinrich Schütz, Hieronymus Pratetorius, Jakob Gallus.

8. Opiši življenje in delo Jakoba Gallusa.

Jakob Gallus (1550 – 1590) je bil slovenski renesančni skladatelj. O njegovem slovenskem
poreklu pričata njegov vzdevek Carniolus (kranjec) in priimek Petelin. Svojo prvo glasbeno
izobrazbo je dobil v stiškem samostanu, ki ga je pri 17 zaradi neugodnih razmer v državi
zapustil in se potikal po samostanih ter komponiral. Na koncu, naj bi v čase svoje službe
kapelnika v cerkvi sv. Janeza na Bregu, umrl star 41 let, domnevno zaradi izčrpanosti.
Ustvaril je več kot 500 kompozicij: 20 maš (Selectiores quaedam missae), moteti (Opus
musicum) , madrigali (Harmoniae morales)
9. Kaj je značilno za glasbo rimske šole?
Uravnoteženost harmonije in linije, enakomerno potekanje melodije in ritma, izogibanje
skokom in kromatiki, ravnotežje med silabiko in melizmatiko; akordiko in kontrapunktični
deli, natančno razvezovanje in priprava kadenc, 5 -, 6 - do 12 – glasne skladbe.

10. Kdo je najpomembnejši predstavnik rimske šole?

Giovanni Pierluigi di Palestrina (1525 – 1594) , pevec, organist. Pisal je izključno vokalno
glasbo, dosti maš, madrigalov, motetov, magnificat…

11. Med kateri letnici uvrščamo obdobje baroka in kaj ti letnici označujeta.
1600 – Peri: Euridice
1750 – smrt J. S. Bacha
12. Naštej splošne slogovne značilnosti baročne glasbe in jih na kratko opiši.
Terasasta dinamika, pojav taktnic in taktovskih načinov, okraski, monodija, osamosvojitev
inštrumentalne glasbe, koncertantni stil – večzborje z inštrumenti, ni več a capella petja,
pojavijo se druge glasbene oblike, kot suita, koncert, sonata…

13. Kaj je opera.

Opera je delo, ki na gledališkem odru združuje ton in besedo z igro in deklamacijo.

14. Kaj so misteriji in kaj je pastorala?

MISTERIJI – melodije v enakomernem in počasnem tempu, oblikovane v kitice s štirimi stihi,
ni instrumentalne spremljave (včasih violina ali bas)
PASTORALA – sentimentalne gledališke idile, pastirski motivi.

15. Kaj je najpomembnejši dosežek firenške Camerate in katera sta bila njena
najpomembnejša člana?
Združenje umetnikovna domu nekega aristokrata, ki so želeli bit sodobni in ustvarjati nova
dela, uporabljajo monodijo in grško mitologijo, dobijo opero. Glavna predstavnika sta Jacopo
Peri in Emilio de Cavalieri.

16. Kako so sodobniki imenovali zgodnjo opero?

Favola in musica, drama per musica

17. Kako se imenuje prva napisana opera in kako prva ohranjena? Kdo sta bila skladatelja teh
del?
Jacopo Peri: Euridice (prva ohranjena), Dafne (prva napisana)

18. Značilnosti zgodnje opere.

NI se še imenovala opera, partitura je bila zelo preprosta, predigre (uverture) ni bilo, prolog,
ritorello – inštrumentalni deli med recitativom.

19. Claudio Monteverdi: prima prattica, seconda prattica in opera Orfej

Prima in seconda; s tem misli na razmerje med staro in moderno glasbo. Orfej je njegova prva
ohranjena opera, z njeno kompozicijo naredi stvari, ki jih drugi še niso poskusili.

20. Kakšna je oblika zgodnje beneške opere?

Uverture, arije, recitativi, ni zborov, manjše zasedbe, razkošna kulisa

21. Kakšna je razlika med recitativom in arijo?

RECITATIV – linija manj razgibana, ton je bolj pogovoren, zgodba gre naprej, se razlaga.
ARIJA – linija razgibana, zgodba stoji, govori se o občutkih.

22. Katera dva skladatelja sta poleg Monteverdija še delovala v Benetkah?

Francesco Cavalli – organist, kapelnik, 40 oper, izogiba se zborom, jasne in čiste linije, ljudski
napevi, lamento (žalostinke).
Antonio Cesti – kapelnik, daje prednost ansamblom in zborom, barkarolni ritmi in melodije
beneških gondolarjev.
23. Kateri je najpomembnejši skladatelj neapeljske opere in kakšna je bila njena oblika?
Alessandro Scarlatti – naredi zasedbo orkestra, ki se obdrži vse do Mozarta, tridelna uvertura,
Aria da Capo (A-B-A)

24. Kaj je opera seria?

Opera seria izključuje komične elemente in temelji na izmenjavanju recitativa (večinoma brez
instr. spremljave) in arije (večinoma v veliki da capo obliki), ki sta med sabo strogo deljena.
Vsebina opere serie je zgodovinska ali mitološka; pevec je postavljen v ospredje)

25. Kateri so pomembni skladatelji opere serie?

Domenico Scarlatti, Agostino Steffani, Nicola Porpora, G. F. Händel, Johan Adolf Hasse

26. Katere tri elemente Aristotelove drame so prevzeli skladatelji, da so naredili opero bolj
razumljivo?
Enotnost časa, dogajanja in prostora.

27. Kakšna je struktura opere serie?

Italijanski tip uverture, recitativ in arija se menjujeta.

28. Kaj je opera buffa?

Opera buffa se je sprva pojavila kot intermezzo, komična medigra med dejanji opere serie in
se postopoma osamosvojila v samostojno, zaključeno delo. S svojo preprostostjo in
naravnostjo kaže antibaročne težnje in utira pot klasicistični izraznosti.

29. Kakšne like najdemo v tej operi?

Liki so seveda komični. Pogosto so to pretkane služkinje, nerodni vojaki, dvorni norčki,
gobavci…

30. Iz česa je nastala opera buffa?

Kot intermezzo med opero serio.

31. Kateri skladatelj je ta tip opere povzdignil v samostojni tip opere? Katero je njegovo najbolj
znano delo?
Giovanni Battista Pergolesi, ki je napisal opero La Serva Padrona.