GLASBA V ANTIČNI GRČIJI

MOUSIKE – (MUZIKE) – izhaja iz besede muza – pesništvo kot glasba.

Antično pesništvo namenjeno petju, ne recitiranju!
Grki so verjeli, da glasba prihaja od bogov, ker so tudi bogovi igrali na inštrumente
(Apolon lira, Dioniz avlos). Grki so pojmovali glasbo kot magično. Magično moč
glasbe opisuje mit o pevcu Orfeju.
Glasba ni bila namenjena samo zabavi. Imela je veliko etično vrednost, vplivala naj bi
na moralo in karakter ljudi ter napredek države. Svobodni državljani so imeli zato
obvezno glasbeno šolanje.
PLATON: »ČIM BOLJŠA JE GLASBA V DRŽAVI, TEM BOLJŠA JE DRŽAVA!«

GLASBENE ZVRSTI (ARISTOTEL POETIKA)

1. EPIKA (8. stol. pr. n. št.) – najstarejša zvrst

Pevec glasbeno podaja ep in se spremlja s strunskim glasbilom. Epi so peti, ne
recitirani.
AOJD – pevec epov. HOMER – najznamenitejši pevec…
Od 5. stol.pr.n.št. naprej so epi recitirani – RAPSOD - recitator

2. LIRIKA (7. stol. pr. n. št.)

Glavni predstavniki Sapfo, Alkaj, Anakreon.
Grški lirski pesniki so določili tudi glasbeno podobo. Lirska pesniška besedila
so peli pesniki sami. Nekatera besedila namenjena solistu (monodija) nekatera
zboru (horodija).
Petje je bilo spremljano z inštrumenti:
AVLODIJA – petje ob spremljavi avlosa (pihalo z jezičkom, rezek zvok)
KITARODIJA – petje ob spremljavi kitarisa (strunsko glasbilo) – KITAROD – poje
in igra.
Glasbila niso imela samostojne linije, ampak so okraševala vokalno melodijo
(heterofonija).

1
Glasbene oblike
1. Javna kultna praznovanja: vsak od bogov je imel svoj tempelj, svoj praznik. Ob tem
so se peli HIMNUSI – horodične lirske pesmi na čast bogu (spremljava pihalo ali
brenkalo). Himnus namenjen bogu Apolonu je PAIAN.
2. Javne nekultne prireditve (pogreb, poroka…): horodične lirske pesmi
EPINIKIJ – pesem o zmagi (NIKE – zmaga)
3. Simpoziji: SKOLION – napitnice – solistično lirsko pesništvo
Primer: SEIKILOVA PESEM

3. DRAMATIKA (grško gledališče 6., 5. stol. pr. n. št.)

Evripid, Ajshil, Sofoklej… grška tragedija
Grška tragedija (tragos – koža, ode – pesem) se razvije iz ditiramba (zborovska lirska
pesem). Člani zbora so oblečeni v kozlovske kože in pred Dionizijevo podobo so
plesali in peli ditirambe. Pripovedovalec je pripovedoval o Dionizijevih prigodah. Ko
so uvedli 1 igralca, je stopil v ospredje dramski element. Tragedija: 5 dejanj, 3 igralci
in zbor, ki komentira dogajanje, igralci nosili maske. Vsebina tragedije je prikazovala
soočenje človeka z lastno usodo, tragični razplet je bil posledica junakovega
neupoštevanja božjih zakonov. Razplet prinese katarzo – očiščenje.
Grška tragedija je bila glasbeno bogata. Vsebovala je pete nastope zbora, peti pa
so bili tudi monologi posameznih igralcev.
Konec 16. stoletja v Firencah želeli obuditi grško tragedijo, kar privede do nove
zvrsti – opere!

PRAZNOVANJE BOGA IN AGONI (boj, tekmovanje)

- DIONIZIJEVO PRAZNOVANJE (marec, Atene)
DIONIZ – bog ekstaze, veselja, užitka, vina
DIONIZIČNA GLASBA – čustvena, ne teži k urejenosti
AVLOS – vzbuja ekstatičnost, radoživost; pihalo tipa oboe z dvojnim jezičkom in
rezkim zvokom.
DITIRAMB – lirska zborovska pesem spremljana z avlosom in posvečena Dionizu.
Na agonu v Atenah je tekmovalo 20 zborov, ki je pelo ditirambe.

2
 - PITIJSKO PRAZNOVANJE (vsaka 4 leta, Delfi)
APOLON – bog svetlobe, razuma, navdiha, umetnosti, igralec na liro, vodja muz
APOLINIČNA GLASBA – red, jasnost, plemenita čustva, vedrina
LIRA – simbol za sozvočje, lepoto
KITARIS – namenjena virtuoznemu, koncertnemu igranju
PITIJSKI NOMOS izveden na delfskih muzičnih agonih. Tekmovalci so morali z
avlosom prikazati Apolonov boj z zmajem – prvo poročilo o programski glasbi
(skladatelj z glasbo opisuje zunajglasbeno).

OHRANJENI FRAGMENTI GLASBENIH ZAPISOV (50)

Najstarejši odlomek Evripid: Orestej (fragment zbora); 2 himni Apolonu; pesem na
Seikilovem nagrobniku (skolion); himna Kaliopi, Nemezis, Heliju…

NOTNA PISAVA je črkovna. Pri vokalni glasbi so z jonsko abecedo zapisovali

melodijo (ne ritma). Pri inštrumentalni glasbi pa so označili melodijo in ritem
(kombinacija starodorskih in jonskih črk).

Grška glasba je bila enoglasna, izvajana pa tudi na način, ki ga je mogoče uvrstiti med
večglasje. To je heterofonija, enoglasje, pri katerem hkrati igrajo različico ene
melodije. Kitarod igra isto melodijo kot jo poje, vendar jo okrašuje.

GRŠKA FILOZOFIJA GLASBE

Grki so cenili glasbo. Menili so, da razvija plemenitost, marljivost in odločnost.
Glasba je bila izjemno pomembna za vzgojo in blaginjo države in je sledila načelom
etike (nauk o dobrem). Glasbeno lepo je bilo tudi glasbeno dobro; z uravnoteženim
urjenjem v umetnostih (tudi v glasbi) in v gibalnih spretnostih so Grki poskušali
vzgojiti mlade v pogumne državljane, pri katerih naj bi bila borbenost in nežnost v
idealnem ravnovesju. V Šparti, Tebah, Atenah so se iz vzgojnih razlogov učili igrati
na avlos in sodelovali v zboru. V Arkadiji je bila državljanska dolžnost udeležba
glasbenega pouka do tridesetega leta.
Grki so pri vzgoji otrok velik poudarek namenjali glasbi. Vsi učenci so morali peti in
igrati vsaj en inštrument in poznati dela znanih pesnikov.

3
V tesni povezavi z glasbeno etiko je bila uporaba tonskih načinov v glasbi:
PLATON v delu DRŽAVA dovoli pri vzgoji le dorski tonski način (krepi značaj) in
frigijski (spodbuja k boju). Ni priporočal lidijskega, ker je premehak in bi mlade
pomehkužil. Glasba torej izkazuje ethos (značaj). Značaji tonskih načinov:
Dorski – možat, hraber, duhovno ravnotežje
Frigijski – strasten, divji, ekstatičen
Lidijski – nežen, intimen, tožbe

PITAGORA - matematik in filozof (6. stol.pr.n.št.): bistvo glasbe je v številčnih

razmerjih. Isti principi, ki obvladujejo svet, so tudi v glasbi. Glasba ima vpliv na
človekov značaj in dušo, zato jo je potrebno upoštevati pri vzgoji in v javnem
življenju. Pitagora je menil, da se v naravi vse giblje po zakonu števil, tudi glasba. Z
akustičnimi poskusi določil tone in razmerja med njimi. Intervalsko razmerje je
določil z nizanjem čistih kvint navzgor in navzdol. Uporabil je delitve strune na
MONOKORDU (podolgovata resonančna škatla, preko nje je napeta struna, ki jo
delimo s pomočjo mostička). Številčno je določil razmerja: 2:1 oktava, 3:2 kvinta, 4:3
kvarta…

ARISTOTEL (POETIKA): govori o tragediji, namen tragedije je katarza –

očiščenje; govori o ostalih glasbenih zvrsteh…; razmišlja o tem, kakšna glasba je
primerna za vzgojo…