ZDRAVLJENJE Z ZVOKOM

Smrt in ivljenje sta v oblasti jezika, kakor ga kdo rabi, taken sad bo uival. Sveto
pismo, ekumenska izdaja, Knjiga pregovorov 18,21
Legendarni kitajski cesar Shun je imel navado, da se je vsako leto odpravil po
cesarstvu, da bi se preprial, kako ivijo njegovi podaniki in kaj ponejo. Ni ga toliko
zanimalo, koliko je prebivalcev ali koliko davkov so pobrali, temve, kaj ljudje
ustvarjajo v glasbi, natanneje, kako visoke tone igrajo. Preverjal je, ali prvih pet not
kitajske glasbene lestvice v vseh pokrajinah igrajo na isti viini. Preprian je bil, da bi
njegovo cesarstvo razpadlo, e bi bile pokrajine razlino uglaene. Veliko pozornosti
je namenjal tudi besedilu pesmi. Vedel je: e bi to postalo vulgarno ali posvetno, do
propada njegovega cesarstva ne bi bilo ve dale.
Tudi v stari Griji so zelo cenili glasbo. Tam je glasbeni nauk temeljil na Pitagorovih
ugotovitvah o povezovanju tevil in glasbe. Grki bog Apolon je bil hkrati bog
svetlobe, glasbe in zdravljenja. Platon, eden najpomembnejih grkih filozofov, je bil
preprian, da je glasba temelj vzgoje, ker ritem in zvoki prodirajo najgloblje v
lovekovo duo in jo tudi najmoneje pretresajo. Zato postajajo ob pravi glasbi ljudje
dobri, ob slabi pa propadajo. Tako naj bi bile prav bojevite koranice Rimljanov vzrok
za propad rimske drave. Tedanja glasba naj bi v prebivalcih rimskega imperija
krepila ivalske nagone in povzroala, da so postopno duhovno krneli, namesto da bi
v njih sproala pozitivna duhovna obutja in jih tako dvigala. Zvok je torej nekakna
zvona hrana za telo, duha in duo.
Znanstveniki domnevajo, da naj bi bil prvotni zvok stvarjenja prapok nekaken
neznansko globok ton, vendar je bil v nihanju tako poasen in nizek, da ga ni bilo

mogoe sliati. Zvok, ki naj bi bil nekaken glas vesolja, pa naj bi se slial kot
kozmino buanje, umenje. Zanimivo je, da je sluh prvi ut zarodka in tudi zadnji, ki
zapusti loveka, ko ta odide s tega sveta. Zarodek zmore e v osmem tednu v
maternici sliati zvoke. Ljudje, ki so doiveli izkunjo bliine smrti, so menda zaznavali
zvoke e potem, ko se jim je ustavilo srce in so prenehali dihati.

Koliina in vrsta doloata, kaj je dobro

Ton pomeni doloeno frekvenco, ki vpliva na loveka tako kot vsako drugo valovanje.
Na loveka ne deluje samo vibracija sama, temve tudi informacija, ki jo valovanje
prenaa. O tem pria zanimiv poskus. V petih enako zasnovanih rastlinjakih z enako
prstjo in enakimi rastnimi razmerami (zrakom, temperaturo, vodo, svetlobo) so gojili
enake rastline. V vsakem od njih pa so predvajali drugano glasbo: v prvem Bachovo,
v drugem indijansko, v tretjem rokovsko, v etrtem kantri in zahodno glasbo, v
zadnjem pa glasbe niso predvajali. Kljub enakim razmeram so se rastline razlino
razvijale: ob klasini in indijanski glasbi so rasle dobro in tudi dobro obrodile, ob
glasni rokovski pa so zakrnele in niso niti cvetele. V rastlinjaku s kantri glasbo in v
rastlinjaku, kjer glasbe niso predvajali, so rastline rasle razmeroma hitro in imele
normalno koliino cvetov. Iz tega bi lahko sklepali, da je rokovska glasba kodljiva,
vendar je vse odvisno od loveka in doline posluanja, saj tudi za glasbo velja, da
koliina odloa, kaj je strup. etudi je klasina glasba zelo uinkovita, se je pri
zdravljenju z njo pokazalo, da je blagodejneja bolj prizemljena glasba. loveko
fizino telo je namre zelo povezano z zemljo, zato ga pomirjajo zvoki iz narave:
umenje potoka, oglaanje delfinov, ptic in podobnega, torej glasba s preprostim,
ponavljajoim se ritmom.
Zvok pa je po svoji naravi energija, ki ne tee samo skozi lovekova uesa in
mogane in vpliva na ivevje, temve lahko prodre tudi v celino zgradbo in vpliva
na molekule. Zato se pri zdravljenju uporabljajo ne samo simfonije, torej kompleksna
glasba z urejeno araniranimi razlinimi toni, temve tudi zvoki, ki so dale od tega.
Spominjajo lahko na padec drevesa, brnenje hladilnika ali ventilatorja. eprav takih
zvokov ne pritevamo h glasbi, so ti lahko zdravilni.

Ob zvoku pomemben tudi namen

Pri zdravljenju z glasbo je zanimivo, da poleg zvoka na loveka vpliva e nekaj
drugega. Zdravilec A uporablja za zdravljenje nekega organa doloeno frekvenco
zvoka in prisega nanjo, zdravilec B pa zdravi isti oboleli organ z neko drugo
frekvenco, in je prav tako uspeen. Zakaj sta oba uinkovita? Ugotovili so, da je pri
zdravljenju z zvokom odloilen predvsem zdravilev namen! Namen je energija, ki je
v ozadju zvoka, zdravileva zavest se zmeraj zlije z zvokom in tako se oba odpravita

na skupno potovanje: obe energiji (fizina energija zvoka in zdravileva psihina

energija) vplivata na zdravljenca. V tej dodani zaimbi (namenu) tii tudi odgovor
na vpraanje, zakaj so doseki zdravilcev ali zdravnikov, ki uporabljajo isto metodo,
tako razlini.
Teava pa je v tem, da namena ni mogoe meriti preprosto, tako kot na primer zvoka,
pri katerem merimo frekvenco (hitrost) in amplitudo (glasnost) ter tako doloamo
obliko valov. Kako ugotavljati namen? Pri tem si pomagamo z uporabno kineziologijo.
Ta meri mo miic. Ugotovili so namre, da se telo na pozitivne draljaje zmeraj
odziva z bolj napetimi miicami. Ni sicer znano zakaj se to dogaja, je pa to zanesljivo.
e oseba dri v roki predmet, do katerega ima pozitiven odnos (npr. sadje ali kaj
podobnega), terapevt kineziolog le steka upogne njeno roko. e dri v roki kaj
kodljivega, na primer cigareto, pa stori to zlahka. Raziskovalci kineziologi so na
primer opravili poskus, pri katerem so na kaseto posneli buanje morja ob prazni
obali. Nato so prosili skupino ljudi, naj na obali meditira o miru in ljubezni na zemlji,
nato pa so ob njihovi meditaciji spet posneli buanje morja. Potem so jih prosili, naj
premiljujejo o stvareh, ki v njih zbujajo jezo, bes ali strah, in znova posneli buanje
morja. Nato so posnetke buanja morja v nakljunem vrstnem redu predvajali drugim
poslualcem in merili jakost miic njihove roke. Poskus je dal zanimive izide: pri
posnetku buanja morja ob prazni obali so vse poskusne osebe pokazale mone
miice rok; to niti ni presenetljivo, saj zvoki iz narave delujejo zdravilno. Ko pa so
ljudem predvajali posnetek buanja morja, ob katerem so ljudje meditirali, so bile
miice poskusnih oseb e moneje kakor prej. Ob posnetku buanja morja, ob
katerem so ljudje premiljevali o slabih stvareh, pa so bile roke poskusnih oseb zlahka
upogljive.
Zanimivo je, kako se ustvarjaleva energija nezavedno prenese na glasbo. Tak poskus
opisuje v svoji knjigi 7 Secrets of Sound Healing (7 skrivnosti zdravljenja z
zvokom) Jonathan Goldman. Znanec je Goldmana prosil, naj prisluhne predvajanju
dveh plo, in se pri tem osredini nase ter pazi na dihanje in srni utrip. Jonathan
Goldman je opazil, da je med prvim predvajanjem skladbe dihal sproeno in mirno,
pri naslednjem predvajanju iste skladbe pa se je nenadoma vznemiril, zael je dihati
hitreje in bolj povrno, srni utrip se mu je poveal. Na obeh ploah je bila namre
ista skladba, ki pa je ni dirigiral isti dirigent. Prvi dirigent se je e ve let ukvarjal z
zenom, sledil je toku vesolja ter pri dirigiranju oddajal mir in harmonijo, drugi dirigent
pa je bil hud perfekcionist. Orkester je navdajal s strahom, glasbeniki so se zgrozili
e, ko je dvignil dirigentsko palico. Oitno se je njegova energija prenesla tudi na
glasbo. Je e tako, da se lovekove zavesti in resninega namena ne da loiti od
zvoka, saj sta oba prepletena v isto celoto.
loveki glas zdruen z vizualizacijo ko si lovek nekaj ali nekoga slikovito
predstavlja lahko to tudi materializira. Verjetno so najveji mojstri uresnievanja
tega tibetanski menihi. Da bi priklicali elene energije ali boanstva, glasno molijo in
pojejo, si ob tem v mislih jasno oblikujejo podobo, ki jo elijo materializirati, in
nazadnje svojo eljo tudi uresniijo. Ampak to sposobnost si pridobijo ele z
dolgotrajnim vztrajnim urjenjem.

Dr. Masaru Emoto, japonski znanstvenik, ki je po svetu zaslovel s knjigo Message

from Water (Sporoilo vode, knjiga je prevedena tudi v slovenino) in e z
nadaljnjimi knjigami, je s posnetki kristalov vode dokazal, kako zelo se spremenijo
kristali vode v povezavi z razlinimi dejavniki. Vodo je izpostavil govorjeni in pisani
besedi, slikam, glasbi, videu, zajemal pa je tudi vzorce iz rek v razlinih japonskih
mestih. Vzorce je zamrznil pri 20 stopinjah Celzija pod nilo in jih nato opazoval pod
elektronskim mikroskopom. Kar zadeva zvok, je opazil, da ob klasini glasbi in tako
imenovani new age glasbi nastajajo udovite geometrine podobe, ki spominjajo na
pravilno oblikovane kristalne sneinke. udoviti kristali so nastajali tudi ob pisanih ali
izgovorjenih besedah, kot sta ljubezen in hvalenost, posledice izrazov nehvalenosti
ali kritike pa so bili pravi zmazki. Najpresenetljiveji poskus tega znanstvenika pa je
bil, ko je zamrznil vzorce onesnaene vode reke Fujiwara-damm in dobil grozljive
zmazke, nato pa je nad temi vzorci eno uro molil in pel duhovne pesmi eden od
duhovnikov. V istem vzorcu onesnaene vode so se potem, ko ga je dr. Masaru znova
kristaliziral, namesto prejnjih grozljivih spak pokazali udoviti pravilno izoblikovani
kristali, podobni sneinkam.
Ali obstaja frekvenca, ki zdravi vse?
Razlina glasba glede na as in okoliine vpliva na iste ljudi razlino. Ista glasba je
lahko v nekih okoliinah za loveka prijetna, v druganih pa ne. Raziskovalci so
ugotovili, da ni ne zvoka ne glasbe, ki bi na vse ljudi delovala enako, kljub temu pa
nekateri zdravilci e zmeraj trdijo, da so odkrili nekakno udeno frekvenco, ki deluje
zdravilno na vse ljudi. Jonathan Goldman, raziskovalec zvoka in zdravljenja z njim, ki
e ve kot petindvajset let zavzeto prouuje zvok in njegove vplive ter ima verjetno
tudi najvejo zbirko frekvenc na svetu, pravi, da ni udene frekvence, ki bi zdravila
vse ljudi in bi na vse enako zdravilno delovala. Razline frekvence tudi niso skladne
med seboj, zato svetuje, naj bo naa elja po zvoku iroka, zajema naj njegove
razline vidike glasbo iz razlinih kultur in deel ter razline zvrsti.
e v tridesetih letih prejnjega stoletja je Carl Seashore (Psychology of
Music) raziskoval vpliv glasbe na lovekovo duevnost. Ker tedaj e ni bilo na voljo
sodobnih tehninih pripomokov za merjenje moganskega valovanja, je uporabljal
vpraalnike. Osebe so presojale, kaken vtis je nanje naredila katera od skladb. Pri
tem se je pokazalo, da med ve tiso skladbami, ki so jih predvajali, ni bilo niti ene, ki
bi ugajala vsem poslualcem. Priblino 40 odstotkov poslualcev je bilo nad skladbo
navduenih, 40 odstotkov ne, priblino 20 odstotkov jih je ostalo ob isti skladbi
ravnodunih. e najbolj zadovoljno je bilo poslualstvo s koranico Johna Philipa
Sousasa The Stars and Stripes Forever (Zvezde in rte za zmeraj, priljubljeno
poimenovanje za ameriko zastavo). Kar 70 odstotkov poslualcev je koranico
oznailo za spodbujajoo, deset odstotkov izjav je bilo nevtralnih, 20 odstotkom
ljudem pa se je zdela skladba alostna in jih je potrla. To je pomembno vedeti pri
zdravljenju z glasbo, saj ni mogoe najti frekvence, ki bi ustrezala vsem.
Za najbolj udeno delujoo frekvenco se pogosto navaja tako
imenovana Schumannova resonanca. To je geofizikalni pojav nihanje Zemlje ,

imenovan po fiziku W. O. Schumannu. Ta je leta 1952 matematino izraunal velikost

tega nizkofrekvennega elektromagnetnega valovanja, ki se iri okoli planeta Zemlja
in pri katerem deluje Zemljina krogla kot nekakna dejavna resonanna komora.
Frekvenca Schumannove resonance naj bi znaala 7,83 herca. V resnici to ni prava
frekvenca, temve veliko bolj povprena vrna resonanca prostora med Zemljinim
povrjem in ionosfero, ki pa se pod vplivom spremenljivih razmer (temperature,
koliine strel, delovanja sonnih peg in sonne dejavnosti) spreminja. Vrednost 7,83
herca je torej neka povprena vrednost, ki ne pomeni konstantne oblike valov,
temve se kar mono spreminja.
Vasih se nam zdijo kakna glasba ali toni sprva nenavadni in tudi neprijetni, nato pa
se jim postopno privadimo. Kadar kaken zvok loveku ne ustreza, se ta pouti
neprijetno, e mu je izpostavljen, lahko celo zboli; spomnimo se samo nadlenega
hrupa. Tudi glasbo, ki vam ne ustreza prenehajte posluati in enako pravilo velja za
zdravljenje z zvokom, etudi bi vam terapevt e tako zagotavljal, da je pripravil pravo
frekvenco za vas. Morda jo je res, vendar vae trenutno poutje kae, da telo nanjo e
ni pripravljeno, zato mu je treba dati as, da se privadi. Ravnati se moramo torej po
svojih obutkih in poutju, saj telo jasno pove, kaj mu ne ustreza, in to je treba
upotevati.
Zvok je vedimenzionalen to pomeni, da deluje hkrati na ve ravneh: telesni,
ustveni, duevni in duhovni. Zgodi se tudi, da zvok na koga sprva ne deluje. Morda
je vzrok v napani frekvenci, napanem terapevtu ali zdravljenevem nezaupanju v
tovrstno zdravljenje. Tudi to e dodatno dokazuje, da vseozdravljajoe udene
frekvence ni, poleg tega pa je pri vseh teavah ali boleznih najpomembneje
odpraviti vzrok. Dokler ta ni odpravljen, tudi dokonne ozdravitve ni, in se bolezen
samo blai. Povedano v prispodobi: bolezen je podobna trnu v peti. Dokler ga ne
izdremo, ne pomagajo e tako dobri oblii.

Zvok in rak
Fabien Maman, ugledni francoski glasbenik, eden izmed najbolj cenjenih zdravilcev z
zvokom na svetu, znan predvsem po zvoni akupunkturi z glasbenimi vilicami, je v
zgodnjih osemdesetih letih prejnjega stoletja na pariki univerzi Jussieu sodeloval pri
raziskavi o vplivu zvoka na loveke krvne celice in lovekovo energijsko polje. Celice
so v razlinih asovnih presledkih izpostavljali kromatini lestvici tonov. Ugotovili so,
da se loveke krvne celice glede na viino in barvo tona odzivajo s spreminjanjem
barve in oblike. To so ugotavljali s Kirlianovo fotografijo. Maman je opazil tole: kadar
je celica zautila povezavo z neko noto, je njena oblika postala podobna mandali in
je zaarela v modri in ronati barvi. Domneval je, da se to zgodi, e zaigrani ton
zadene prvinski ton celice. e je celica usklajena s tem tonom, potem tudi okreva,
ker se uskladi z zvokom. Opazil je tudi, da so rakave celice razpadle, e so bile

priblino enaindvajset minut izpostavljene nekaterim tonom. Katere tone so

uporabljali, v literaturi, ki je na voljo, ni navedeno.
Kmalu po tem odkritju je Maman sreal fizika Joela Sternheimerja, ki je odkril
vibracijsko frekvenco elementarnih delcev. Sternheimer je dognal: e nastanejo
teave v organski zgradbi, molekule prenehajo vibrirati, kadar pa prepoznajo tone, ki
jim ustrezajo, zano znova vibrirati. e pred odkritjem teorije strun je Sternheimer
preobraal molekularne strukture v glasbene vzorce in tako ustvarjal glasbo
molekul.
Posluanje glasbe vsekakor koristi, e bolje pa je, e lovek sam igra kakno glasbilo
ali poje, saj je loveki glas najmoneje zdravilno sredstvo. Z njim se najbolj naravno
prenaajo zdravilni zvoki, zmeraj je pri roki in ne potrebuje navodil za uporabo.
Marsikdo se boji peti, ker je preprian, da nima posluha, vendar to pri zdravljenju z
glasom ni pomembno, saj lovek lahko mrmra in poje po svoje. Vsak lovek se lahko
naui uporabljati svoj glas za zdravljenje.

Mo tiine
Tiina je nasprotni pol zvoka. Lahko bi rekli, da je tiina jin, zvok pa jang skupne
celote. Kot pravi Jonathan Goldman, je tiina kraj, kjer si zvok nabira zdravilne moi.
e se na primer poje kakna duhovna mantra pol ure ali ve, delujejo njeni
preobraajoi uinki ele tedaj, ko obsedimo v tiini, saj se duh lahko ele takrat
povsem sprosti.
V tevilnih tradicijah pelje prava pot zvoka skozi tiino. Privrenci surat-shabd-joge
prislukujejo notranjim zvokom, ki jih odkrivajo v tiini in v tiini o njih tudi meditirajo.
Pri tem odkrijejo tevilne notranje zvoke, podobne umenju vode ali brenanju ebel.
Na podlagi tako zaznanih notranjih zvokov se postopno izrisuje notranji zemljevid
zavesti in s takno meditacijo dosegajo privrenci te oblike joge razline ravni
zavesti, omogoijo pa jih notranji zvoki.
Tiina in zvok pomagata drug drugemu, eden ni bolji od drugega, oba je treba pri
zdravljenju in preobraanju zavesti pravilno uporabljati. Pogosto se pri ukvarjanju z
zvoki, zlasti na zaetku, pozablja na pomen tiine. Posebno previdno je treba
uporabljati zvok pri nosenicah. Zarodek je izredno obutljiv za zvok, zaznavati ga
zane nekako od devetega do dvanajstega tedna razvoja. V tevilnih amanskih
tradicijah so zdravilni posegi pri nosenicah v obmoju pod srcem prepovedani, da to
ne bi kodilo zarodku.
Glasba ni miljena kot nekaj, kar naj bi ozvoilo dragoceno tiino, temve temu, da bi
ljudi privadila na plemeniteje, bolj pretanjeno, na nekaj vijega. loveka naj bi
potegnila iz mlakue lovekega, mu omogoila spoznati, da obstaja poleg

vsakdanjega e nekaj ve. Prava glasba je tista, ki omogoa loveku, da postane

bolji, bolj vesel, sproen, skratka, zdravi duo in telo.
Nadtoni
Veliko ljudi je preprianih, da je veje, glasneje in obilneje tudi bolje. To se nanaa
tudi na razumevanje energije, zlasti subtilne. Takna subtilna energija je tudi zvok,
eprav je v primerjavi s svetlobo manj finosnovna, bolj telesna in deluje celo hitreje
kakor vse subtilne energije. Pomemben klju za razumevanje zvoka kot subtilne
energije, je pojav harmoninih tonov ali nadtonov. Tako kot je bela svetloba
sestavljena iz razlinih barv, je zvok, ki ga sliimo zvok glasbil ali glasu sestavljen
iz tevilnih zvenov, tako imenovanih nadtonov. Od nadtonov je odvisna barva zvena
glasbil ali naega glasu. Tisti, ki so najbolj v ospredju in najbolj slini, vplivajo na
zvoke, ki prihajajo iz posameznih glasbil, in na tisto, kar dela na glas izjemen in
drugaen od drugih glasov. Nae telo, mogani in e zlasti uesa so zelo obutljivi za
subtilne uinke nekaterih nadtonov. Takoj ko zazveni zvok, ga spremljajo tudi neteti
subtilni toni nadtoni.
Veliko ljudi je preprianih, da lahko zdravilno mo zvoka pripiemo prav nadtonom.
Stara tehnika petja nadtonov se uporablja v tevilnih verskih tradicijah mongolskem
amanizmu in tibetanskem budizmu. Pri petju nadtonov se iz zvonega spektra glasu
izistijo posamezni nadtoni in te lahko sliimo kot posamezne tone. Tako nastane
uinek veglasnega petja.

Daja Kiari; objavljeno v reviji AURA, januar 2014,

t. 293
Foto: Bigstock