Metodika Na Logopedskata Rabota

Metodika na logopedskata rabota
Glas
 Osnovniot podatok za prisustvoto na govornata aktivnost vo socijalnoto pole go dobivame preku glasot,
koj se oblikuva so pomo{ na organite koi u~estvuvaat vo govornata artikulacija.
 Izdiferenciranata funkcija na ovie organi, nivnata razvienost i oblasta za emocionalna izdiferenciranost }

e napravi glasot da ja dobie karakteristikata tipi~na za odredenata li~nost, za odredenata situacija i
odredenata dinamika na odnosite vo emocionalnoto podra~je na li~nosta koja zboruva.
 Pokraj toa, genetsko usloveniot razvoj na organite koi u~estvuvaat vo govorot go odreduva posebniot,
tipi~niot kvalitet na prozodijata koja e sostaven del vo klini~kata slika na nekoi genetski poremetuvawa
(Ćordić, Bojanin, 1992).
 ôvekot vo tekot na evolucijata uspeal da ja razvie smislata za vokalnata komunikacija.
 Artikulacijata na glasovite spoena so mo`nosta za svesna simbolizacija e va`na sposobnost koja go

odvojuva ~ovekot od ostanatite ìvi bitija i go stava na vrvot od skalata na biolo{kiot razvoj.
 Fonacijata e motorna aktivnost koja mora da bide nau~ena.
 Taa se razviva, odrùva i kontrolira preku akusti~kiot, kinesteti~kiot i opti~kiot “feed back” mehanizam.
 Site informacii dobieni od ovie podra~ja se organiziraat i koordiniraat od strana na centralniot nerven
sistem, koj vo su{tina upravuva so fonacijata
 Pod glas se podrazbiraat najrazli~nite zvuci proizvedeni vo ~ove~kite organi za fonacija. Zvu~nite
pojavi ili zvuk pretstavuvaat site nadvore{ni slu~uvawa koi moàt da se zabeleàt so pomo{ na setiloto
za sluh i pretstavuvaat negova specifi~na drazba.
 Zvukot se definira i kako fizi~ka pojava nastanata so pomo{ na vibrirawe na elasti~no telo, koe vo vid
na branovidno dvièwe preku naizmeni~no zgolemuvawe i namaluvawe na pritisokot, se prenesuva niz
materijalnata sredina do uvoto, kade {to se proizveduva zvu~noto ~uvstvo.
 Frekfencijata na zvu~nite branovi, koja moè da ja slu{ne normalnoto ~ove~ko uvo, se nao|a vo interval
od 16 do 20000 Hz.
 Zvu~nite oscilacii so frekfencija pomala od 16 Hz spa|aat vo oblasta na infrazvuk, a pogolemite od

20000 Hz vo oblasta na ultrazvuk.
 Za razbirawe na govorot zna~ajno e frekfenciskoto podra~je od 100 do 8000 Hz, gubewto na

frekfenciite nad i pod toj raspon ne se primetuvaat.
 Vo prirodata zvu~nite pojavi se manifestira vo slednite oblici:
 ~ist ton,
1
 sloèn ton ili zvuk i
 {um.
 Prostiot ton e najednostaven oblik na zvuk, koj ima sinusen oblik i go karakterizira edna frekfencija i
odreden intenzitet.
 Vo prirodata prakti~no i go nema zatoa {to retko se slu~uva nekoj zvu~en izvor da vibrira samo so edna
frekfencija.
 Sloèn ton ili zvuk nastanuva so kombinacija na prosti tonovi so razli~na frekfencija. Toj ve}e ne
pretstavuva prosto sinusno oscilirawe, no i ponatamu go zadrùva periodi~niot karakter.
 So osnovniot ton koj ima najniska frekfencija se javuvaat propratni tonovi – harmonici., pravej}i
harmoni~en zvuk ili muzi~ki ton.
 Ovaka sloèn zvuk proizveduvaat site muzi~ki instrumenti, a vo istata grupa spa|aat i samoglaskite vo
~ove~kiot govor.
 Rasporedot i goleminata na komponentite ja davaat karakteristi~nata boja na zvukot po koja se

razlikuvaat poedinite muzi~ki instrumenti i glasovi i toga{ koga osnovnata frekfencija im e ista.
 [umot pretstavuva nekorisen i nesakan zvuk koj ne e definiran vo pogled na spektarot, stvaraj}i
neperiodi~ni zvu~ni pojavi koi postojano se menuvaat vo tekot na vremeto bez postojanost vo pogled na
branovite.
 [umovite imaat kontinuiran spektar so branovi koi se tolku bliski {to prakti~no ne moàt da se razdvojat.
 [umot kaj koj akusti~kata energija ednoli~no rasporedena vo celoto frekfencisko podra~je se narekuva
bel {um (Petrović – Lazić 2001)
Ton so ista visina, a razli~na ja~ina
2
 Keramitčievski (1990), smeta, deka se u{te ne postoi stabilna i op{to prifatena definicija za glasot, iako
glasot bil i s̀e u{te e predmet na intenzivnoto izu~uvawe na pogolem broj na nauki. Taka na primer vo
poznatiot enciklopediski re~nik Random House Dictionary prezentirani se 25 primarni i sekundarni
definicii za glasot.
 Prvata definicija glasi: “Glasot e zvuk izgovoren niz ustata na ~ove~koto bitie preku govorot, di{eweto,
peeweto itn.” Nekoi od definiciite za glasot se:
 ”Glasot e laringealno generirawe na zvukot”;
 “Pod glas podrazbirame fonacija plus rezonacija plus artikulacija plus akcent plus opseg na zvukot”;
 “Glasot e laringealna modulacija na vozdu{nata struja od belite drobovi modificirana na nivo na

vokalniot trakt”;
 “Glas e laringealna vibracija (fonacija) plus rezonacija”;
 “Pod glas se podrazbira zvu~en proizvod na efektorniot sistem na ~ovekot vo sklop na dejstvoto ne
samo na efektorniot sistem, tuku i na celiot organizam na oralno verbalnata komunikacija, koj ima
funkcija na sredstvo za govorna i vokalna interpersonalna komunikacija”.
 Glasot se razgleduva i se definira od pove}e aspekti.
 Od lingvisti~ki aspekt glasot – fonemata e najmala jazi~na edinica koja sluì za gradewe na zvu~nata
celina i za razlikuvawe na zna~eweto na tie poedeni jazi~ni celini. Fonemite go so~inuvaat glasovniot
sistem na jazikot.
 Glasovniot sistem na odreden jazik se razlikuva od drugite jazici po brojot, prirodata i karakteristikite
na fonemite.
 Sekoj govoren glas – fonema ima dve osnovni psiholingvisti~ki funkcii: perceptivna- receptivna i
signifikantna. Peceptivnata funkcija obezbeduva to~no zabeleùvawe na jazi~nite edinici, dodeka so
signifikantnata funkcija se obezbeduva razlikuvawe na zna~eweto na jazi~nite edinici.
 Sekoj govoren glas – fonema ima 3 osnovni vrednosti:
 1. fiziolo{ka (artikulaciska),
 2. fizi~ka (akusti~ka) i
 3. funkcionalna (lingvisti~ka).
3
 Gradbata na govornite glasovi – fonemi se ostvaruva preku efektorniot sistem so sinergetska funkcija
na svoite mehanizmi (respiratoren, fonatoren, rezonatoren i artikulatoren).
 Vo fizi~ki pogled sekoj govoren glas-fonema ja karakteriziraat 4 osnovni akusti~ki osobini: ja~ina,
visina, dolìna (traewe) i tembr (boja).
 Ja~inata na glasot ja odreduva ja~inata na stimulacijata za negovo stvarawe, t.e. silata na vozdu{nata
struja so koja se generira glasot i veli~inata na amplitudata na glasnicite. Pogolema sila na vozdu{nata
struja predizvikuva i pogolema ja~ina.
 Visinata na glasot ja odreduva brojot na trepereweto na glasnicite vo edna sekunda. Odnosot me|u
visinata i brojot na trepereweto e direkno proporcionalno: pogolem broj na treperewa formira visok, a
maliot broj na treperewa nizik glas.
 Dolìnata na glasot go odreduva vremeto na traeweto na izgovorot, a samo vremeto na traeweto na

izgovorot vo zavisnost e od prirodata na glasot, od polo`bata na glasot vo kontekst na zborot (inicijalna,
mediijalna ili finalna), od intraleksi~kata glasovna pozicija (pre, post, intra i okularna vokalna,
odnosno konsonantna), od interleksi~kite glasovni uslovi i polo`bata, kako i od suprasegmentnite uslovi
na izgovorot (akcent, pauza, intonacija, melodija).
 Tembr – boja na glasot ja odreduva veli~inata i oblik na rezonatorot.
Klasifikacija na glasovite
 Vo na{iot fonetski sistem imame 31 glas. Sekoj od niv poseduva odreden zbir na karakteristiki koj ja
ovozmoùva negovata edinstvena identifikacija.
 Me|utoa poedina karakteristika moè da bide svojstvena na pogolem broj glasovi. Blagodarenie na toa
glasovite moàt da se klasificiraat vo odredeni grupi na pove}e na~ini.
 Postojat dve osnovni klasifikacii na glasovi: artikulaciska i akusti~ka.
 Artikulaciskata klasifikacija se bazira na tipovite na artikulacija. Kaj artikulacijata na glasovite,

vozdu{nata struja moè da ima sloboden i stesnat ili zatvoren premin.
 Vrz osnova na preminot na vozdu{nata struja, glasovite se delat na vokali (samoglaski) i

konsonanti (soglaski).
4
 Vokalite pretstavuvaat govorni glasovi – fonemi koi se sozdavaat preku slobodno pominuvawe
na vozdu{nata struja. Vo glasovniot sistem na makedonskiot jazik ima 5 vokali: a,e,i,o,u.
 Konsonanti se govornite glasovi – fonemi, koi se sozdavaat so stesnuvawe ili zatvarawe na

preminot na vozdu{nata struja. Vo glasovniot sistem na makedonskiot jazik ima 26 konsonanti.
 Sprema preminot na vozdu{nata struja vo tekot na artikulacijata soglaskite se delat na: pregradni i
prodolèni.
 - pregradni glasovi, kaj koi doa|a do potpolno zatvorawe na preminot na vozdu{nata struja i
eksplozija;
 - prodolèni, kaj koi kako rezultat na stesnuvaweto na preminot i promenata na uslovite i

pravecot na protokot na vozdu{nata struja, doa|a do prodolèn izgovor.
 So ogled na polo`bata na predniot, sredniot i zadniot del na jazikot vo procesot na artikulacijata i na

negovata komunikacija so predniot, sredniot i zadniot del na tvrdoto nepce, kako i so mekoto nepce,
konsonantite se delat na:
 palatalni – predni i
 velarni – zadni.
 Sprema stepenot na podignatosta, isturenosta ili povle~enosta na jazikot, konsonantite se delat na:
otvoreni i zatvoreni,
 poluotvoreni i poluzatvoreni i
 neutralni.
 Sprema stabilnosta na bojata samoglaskite se delat na:
 monoftonzi – kaj koi bojata,akusti~ki, za uvoto ostanuva ista vo tekot na celoto traewe na izgovoreniot
glas;
 diftonzi – dvoglasnici, kaj koi vo tekot na izgovorot doa|a do promena na bojata. Edna e na po~etokot a
druga e na krajot od izgovorot; i
 Triftonzi – troglasnici, kaj koi vo tekot na izgovorot doa|a do tri promeni na bojata na glasot, na
po~etokot, sredinata i na krajot od izgovorot.
 Artikulaciskata klasifikacija na soglaskite se vr{i sprema preminot na vozdu{nata struja i sprema

u~estvoto na delovite na artikulatorniot mehanizam vo artikulacijata na glasovite.
 Sprema na~inot na artikulacijata, soglaskite se delat na:
 - Pregradni soglaski – plozivi – p,b,t,d,k,g
 - nazali (nosni) soglaski - n,w,m;
5
 - laterali - l,q
 - vibrantni - r
 - frikativi (strujni) soglaski – f,v,j,h,s,{,z,`,
 - afrikati (pregradno- strujni) soglaski – c,~,x,y,},|.
 Vozdu{nata struja, koja od fonatornite organi pominuva vo artikulatornite organi, so rabotata na

artikulatornite organi moè za moment da bide zaprena, a potoa naglo ili postepeno propu{tena. Na
ovoj na~in se stvaraaat pregradni, plozivni ili afrikcioni glasovi. Zaradi zastanuvwe na vozdu{nata
struja Kosti} ovie glasovi gi narekuva diskontinuirani.
 Site ostanati glasovi imaat kontinuiran tek na vozdu{nata struja, so toa {to tekot na vozdu{nata struja e
moduliran na razli~ni na~ini:
 kaj vokalite tekot e potpolno sloboden,
 kaj frkativite stesnet niz tesnec,
 kaj lateralite svrten vo strana, a
 kaj nazalite usmeren niz nozdrite. Pogre{enata nasoka na vozdu{nata struja doveduva do razni distorzii
ili duri i do ne mo`nost za izgovarawe na poedini glasovi.
 Spored mestoto na formirawe glasovite se delat na:
 bilabijalni (usneni) – p,b,m  alveolarni - {,`,~,x,r
 labijalno-dentalni (usno-zabni) – f,v  palatalni (nep~eni) – j,w,q,y
 dentalni (zabni) – t,d,n,s,z,c,l velarni (mekonep~eni) – k,g,h
 postdentalni (zadzabni) - },|
 Iako site organi (artikulatori) u~estvuvaat vo izgovorot na eden glas, nekoi od niv se pove}e, a nekoi
pomalku angaìrani, {to zavisi od prirodata na glasot.
 Zaradi vlijanieto na eden glas na drug, postoi malo pomestuvawe od mestoto na izgovor, odnosno
postoi varijaciono podra~je, vo koe glasot moè da se realizira. Izleguvaweto od toa podra~je
pretstavuva devijacija.
 Spored Kosti} (1979) “Ako eden od artikulatorite ne ja ispolni svojata funkcija, }e dojde do o{tetuvawe
na glasot i do negova distorzija od takov vid da samata negova fonetska vrednost se doveduva vo
pra{awe, pa i negovata funkcija vo zborot pri formiraweto na negovoto zna~ewe.”
 Spored Jordanoski (1995) vo fonolo{kiot sistem na makedonskiot standarden jazik moè da se izvr{i
podelba na glasovnata struktura spored pove}e kriteriumi.
6
 Podelba na vokalite:
 I podelba:
 1. Spored polo`bata na jazikot vo ustata - ova e t.n. vertkalna - podelba i spored nea postojat:
 - niski - a
 - sredni - e,i
 - visoki- o,u
 2. Spored u~estvoto na delovi na jazikot -  -srednojazi~ni-a -

ova e t.n. horizontalna - podelba i spored -zadnojazi~ni- o,u
nea postojat:
 3. Spored polo`bata na usnite:
 - prednojazi~ni- e,i
 - neusneni - a,i,e
 - usneni - o,u
II podelba
 1. Horizontalna - dvièweto na jazikot se slu~uva vo horizontalna nasoka:
 a) vokali od visok red - i,u
 b) vokali od sreden red - e,o
 v) vokali od nizok red – a
 2. Vertikalna - dvièweto na jazikot se slu~uva vo vertikalna nasoka:
 a) vokali od preden red - i,e
 b) vokali od sreden red - a
 v) vokali od zaden red - o,u
 Podelba na konsonantite:
 1. Spored mestoto na izgovor:
 a) predni: b,v,d,`,z,s, l,m,n,p,r, t,f,x,~,c,{
 b) sredni: q,j,w,y
 v) zadni: k,g.h.
7
 2. Spored sostojbata na glasilkite:  3. Spored polo`bata na jazikot vo ustata:
 a) nezvu~ni: p,f,k,t,},{,s,c,~,h. a) niski: b,v,m,p,f,d,z,s,l,s,t,c.
 b) zvu~ni: b,v,g,d,|,`,z,s, x b) visoki: g,`,k,n,r,h,~, x, {, meko l
 v)sonorni (prezvu~ni):m,n,w,l,q,r,j. v) najvisoki: |,j,q,w,}.
4.Spored mestoto na izleguvaweto na  5. Spored na~inot na izleguvaweto na

vozdu{nata struja: vozdu{nata struja:
a) nazalni: m,n,w a)strujni(frikativni):

v,`,z,s,j,l,q,m,n,r,f,h,{,w
b) ustni: site ostanati
b) puklivi (afrikatni): b,g,d,|,s,k,p,t,},c,~,x
Vo zavisnost od toa kade dominantno se sozdava strueweto, odnosno pukaweto podelbata moè da bide i
poinakva:
 a) usneni: b,p.
 b) usneno-zabni :v,f.
 v) zabni:z,s,,c,l,d,t.
 g) mekonep~eni: k,g,h.
 d) visokonep~eni: q,j,w,|,}.
 |) tvrdonep~eni: `, {,x, ~, n,l(meko),r
 e) nazali: m
 Klasifikacija na glasovite spored stepenot na vidlivost
 I –a VII – p,b
 II–o VII – f,v
 III–u VIII – {,`,~x,y
 IVX – e IX– l,r,q,j
 V–i X – s,z,c,},|
8
XI – t,d,n,w
XII – k,g,h
 Akusti~ki, govornite glasovi se delat na zvu~ni i bezvu~ni. Kaj zvu~nite glasovi vibriraweto na
glasnicite e karakteristika na nivnata artikulacija, dodeka kaj bezvu~nite glasovi karakteristika na
artikulacijata e otsustvo na vibratornosta na glasnicite
Op{ti akusti~ki karakteristiki na izgovorenite glasovi
 Vo akusti~ki karakteristiki na glasovite se vbrojuvaat: trawe, frekfenciska struktura i intenzitet.

Traeweto na glasovite, nivnata frekfencija i intenzitet se rezultat na zdruùvawe (sinergija) i
koordinacija na govornite organi.
 Ovie tri karakteristiki se javuvaat vo razli~en odnos, {to ovozmoùva mnogubrojni varijacii pome|u
glasovite, kako promenite na eden ist glas.
 Aparat so pomo{ na koj moàt da se analizaraat i zapoznaat akusti~kite karakteristiki na glasovite se

narekuva zvu~en spektrograf ili sonograf. Zvu~niot spektrograf e elektronski analizator na akusti~kite
pojavi na ~ove~kiot govor i glas. So negova pomo{ moàt da se razloàt sloènite akusti~ki pojavi.
Zvu~niot spektrograf go analizira govorot, glasovite i sekoja akusti~ka pojava vo niv i akusti~kite
pojavi voop{to.
 ôve~kiot govor se sostoi od tonovi i {umovi. So pomo{ na spektrografot se utvrduvaat akusti~kite

elementi od koi glasot ili zvu~nata pojava e sostavena. Tie elementi se manifestiraat na razli~ni
frekfenciski podra~ja. Od nivniot frekfenciski raspored, kompozicija i koncentracija zavisi vkupnata
akusti~ka slika na glasovite.
 Spektrografot sodrì okolu 30 filtri. Sekoj filter propu{ta pojas na zvu~na energija od okolu 300 Hz.
Filtrite se podredeni eden nad drug, taka da site zaedno go pokrivaat frekfenciskoto podra~je od 100 –
8000 Hz. Na spektrogramot moàt da se posmatraat slednite parametri:
9
 frekfencija, koja e postavena vertikalno odozgora nadole;
 ja~ina, koja e prikaàna niz stepenot na sogoruvawe (zacrnuvawe);
 traewe, koe e prikaàno niz brzinata na rotiraweto;
 osnoven ton;
 harmonicite;
 formantite kaj vokalite;
 globalniot intenzitet i traewe na signalot i negovite delovi.
 Spektrogramot obezbeduva vizuelizacija na zvu~nite signali pa zatoa ima golema upotrebna

funkcija; laboratoriska i klini~ka.
Traewe na glasovite
 Sekoja govorna pojava ima svoe traewe. Govorot se realizira niz sukcesivno vremenski redosled, niz
redosled na akusti~kite pojavi, kako {to se: delovi (elementi) na glasovite, glasovite vo celina, nivnite
premini kon naredniot glas, slogovi, zborovi, sintagmi, re~enici i pogolemi govorni celini. Sekoj glas
ima svoe traewe, koe e varijabilno kako i site drugi pojavi vo govorot.
 Sekoj glas ima svoe posebno obele`je – traewe. Toa zavisi od pogolem broj na faktori, najmnogu od
suprasegmentnata (prozodiskata) struktura na govorot i na~inot na izgovarawe na zborovite vo koi se
nao|a glasot.
 Prose~noto traewe na eden glas vo obi~niot govor iznesuva od 0,08 – 0,10 s. Glasovite moàt da se
prodolùvaat ili skratuvaat do odredena granica na tolerancija. Ako odnosot na akusti~kite osobini na
glasovite kako rezultat na prodolùvawe ili skratuvawe, premnogu se poremeti, se naru{i negovata
akusti~ka struktura i takvite glasovi te{ko se prepoznaat.
 Uvoto ne moè da go percepira glasot koj trae pomalku od 0,02 sekundi. Glasovite kaj decata traat vo
prosek okolu 0,16 sekundi, zatoa {to decata govorat mazno, sporo i razvle~eno. Gornata granica na
traeweto na glasovite ne e utvrdena. Taa zavisi od afektivniot na~in na izgovor.
 Ispituvawata pokaàle deka na traeweto na glasot vlijaat vidot na akcentot i polo`bata na glasot vo
zborot, kako i samata priroda na glasot. Najdolgoto prirodno traewe imaat vokali, potoa doa|aat
strujnite glasovi (frikativi), potoa, polupregradnite, pa, pregradnite glasovi i na krajot, glasovite so
istovremena pregrada i strujnost.
 Vnatre vo edna glasovna grupa postojat, isto taka, razlika pome|u glasovite vo pogled na traeweto.
Taka, iako minimalno, bezvu~nite glasovi traat podolgo od zvu~nite. Spektrografskite merewa na
10
afrikatite, na primer, pokaàa deka glasot /c/ – trae 10,84 sekundi, glasot /}/ – 15,56 sekundi., glasot /t/
– 11,64 sekundi., glasot /~/ - 15,45 sekundi., i glasot/x /– 12,74 sekundi.
Frekfenciski karakteristiki na izgovoreni glasovi
 Laringealniot glas (Fo) za vreme na govorot se protega vo prosek od 80 – 300 Hz. Izgovorenite glasovi,
me|utoa, imaat mnogu po{irok frekfenciski spektar na rasprostiraње.
 Frekfenciskiot opseg na govorot se dviì od 80 Hz do 12 kHz. Kaj samoglaskite i zvu~nite

konsonanti dominira osnovniot laringealen glas i negovite povisoki harmonici. Site harmonici ne se so
ednakov intenzitet.
 Najgolema koli~ina na energija vo govorot nosat samoglaskite i zvu~nite konsonanti, dodeka najmala
energija imaat bezvu~nite glasovi. Me|u bezvu~nite glasovi energiski se jaki okluzivite, no najgolem del
od nivnata energija se nao|a vo infrazvu~noto podra~je.
 Op{to, moè da se zaklu~i deka vokalite se nositeli na silata i energijata vo govorniot signal, dodeka
konsonantite se znaчителнo potiвкi, no po informativni.
 Govornata poraka e dovolno ~ujna blagodarenie na vokalite, a razbirliva e blagodarenie na

konsonantite. Govorot bez soglaskite bi bil i ponatamu relativno glasen, no ne razbirliv, dodeka govorot
bez samoglaskite bi postanal znaчителнo poтивок, no seu{te jazi~no razbirliv (Heđever 1985)
 Frekfenciskite karakteristiki na izgovorenite glasovi zavisi od goleminata na rezonatorot koj im dava

glavno obele`je. Vo kolku rezonatorot e pomal frekfenciskata struktura na eden glas e pogolema, a vo
kolku rezonatorot e pogolem frekfenciskoto obele`je }e bide ponisko.
 Pokraj glavniot rezonator, vo koj se stvara osnovnoto akusti~ko obele`je i frekfenciskite osobini na
dadeniot glas, glasot gi nosi i nekoi od frekfenciskite karakteristiki na ostanatite rezonatori, niz koj
pominuva zvu~niot bran ili vozdu{na struja.
 So ogled na toa deka zvu~niot bran, odnosno vozdu{nata struja pominuva niz sistem na rezonatori, site
tie davaat po nekoe obele`je na izgovoreniot glas.
11
 Taka na primer, vo ist glas se obedinuvaat tonovite na niski frekfencii, oblikuvani vo golemiot rezonator
i tonovi od srednoto frekfencisko podra~je, ako se oblikuvani vo ne{to pomal resonator.
 Vo akusti~ki pogled izgovoreniot glas e kompozicija na tonovi i {umovi od razli~en frekfenciski sostav.
 No, poradi toa, {to tonovite i {umovite vo eden glas ne se od ist intenzitet, glasot }e gi manifestira
karakteristi~nite osobini na onie jazi~ni elementi koji se najintenzivni, t.e., koi dominiraat.
Intenzitet na glasot
 Intenzitetot na glasot zavisi od pove}e faktori. Moè da se izrazi so mikrovati ili decibeli (dB), edinica za
merewe na akusti~kiot intenzitet.
 ôve~kiot govor vo prosek ima ja~ina od 40-70 dB. Otuka intenzitetot na sekoj poedine~en glas, pred
se, }e zavisi od silata so koja ~ovekot zboruva.
 Osven toa, postoi individualna razlika pome|u lu|eto vo pogled na vkupnata ja~ina na nivniot govor,
kako i vo mo`nostite na varirawe na sopstveniot govor.
 Intenzitetot na nekoj glas zavisi od negovoto mesto (lokacija) vo zborovite, a intenzitetot na poedinite
delovi na zborovite zavisi od akcentot.
 Slogovite koi se pod udar na akcentot imaat pogolem intenzitet od ostanatite delovi na zborovite. Spored
toa, glasovite koi se nao|aat vo naglaseniot slog imaat pogolem intenzitet odkolku vo ne naglaseniot.
 Glasot koj se nao|a na krajot na zborot, obi~no, zaradi devokalizacijata i slabeeweto na vkupniot
intenzitet na akusti~kata energija, e so poslab intenzitet od ostanatite glasovi vo zborot.
 Melodijata na re~enicata gi izdignuva ili prigu{uva poedinite zborovi vnatre vo re~enicata kako i
poedinite delovi od zborot, a toa se odrazuva na vkupniot intenzitet na sekoj glas.
 Formantite se pojaki delovi na spektarot koi se rezultat na rezonantnite frekfencii niz koi pominiva
vozdu{nata struja. Kaj zvu~nite glasovi, formantite prakti~no se nevidlivi zatoa {to spektarot e pokrien
so harmonici koi intenzitetski dominiraat vo spektarot, a kaj bezvu~nite glasovi, formantite se temelat
na rezonantnite frekfencii na {umovite.
 Imeno formantite se ednakvi za eden glas vo eden jazik kaj maìte i ènite, i ne zavisat od visinata na
osnovniot laringealen glas. Do sega analizata na formantite voglavno se izveduvala so pomo{ na FFT
(Fast Fourier Transform), a vo posledno vreme mnogu po precizni podatoci se dobivaat so pomo{ na
LPC analizata (Linear Predictive Coding).
Osnoven laringealen glas (Fo-nulti formant)
12
 Osnovna zada~a na glasnicite e da proizveduva zvu~ni branovi koi moè da gi slu{ne sogovornikot.
ôvekot e vo sostojba da ja kontrolira sopstvenata ja~ina na glasot spored potrebata, zavisno od
okolinata, zna~eweto koe go dava so govorot.
 Glasnicite proizveduvaat ~isti tonovi, ~ija visina i intenzitet zavisat od oblikot na larinksot, dolìnata na
glasnicite, nivnata napnatost i brzinata na treperewe. Site ovie osobini na glasot se mnogu promenlivi i
se razlikuvaat od individua do individua.
 Osnovniot glas (Fo) kaj maìte e najnizok, kaj ènite e povisok, a kaj decata e najvisok. Ma{kite glasovi,
obi~no se dviàt od 80-180 Hz (treperewa vo sekunda), ènskite od 18-230 Hz, a detskite od 230-300Hz.
Nekoj piskav, falset glas moè da se dviì i do 500 Hz.
 Individualniot govoren registar na glasot vo prosek varira za edna oktava. Podolgi glasnici
proizveduvaat dlaboki glasovi, a kratki glasnici povisoki glasovi, sli~no kako so violinskite ìci. Do
promena na glasovite vo pubertetot doa|a zaradi nagloto {iрewe na laringsot i prodolùvawe na
glasnicite
 Visinata na glasot moè da se menuva, vo granicite na individualnite mo`nosti. Individualnite varirawa

na visinata na glasot zavisat od akcentot na zborovite, melodijata na re~enicata i zna~eweto koe mu se
pridava na iskazot.
 Osven toa, osnovniot laringealen glas ima svoj intenzitet, koj isto taka, varira. Sekoj moè da zboruva
tivko, normalno ili da vika.
 Osnovniot laringealen glas mu dava ubavina na govorniot iskaz, zatoa {to so negovoto modificirawe,
pokraj zna~eweto, se prenesuvaat i emocionalni efekti i se vlijae na emocionalnata sfera na drugata
li~nost. Deteto se dodeka ne po~ne da zboruva so svojata okolina se razbira so pomo{ na osnovniot
laringealen glas. Osnovniot laringealen glas e i osnoven instrument za govor, da ne e toj ne bi postoel
ni glasniot govor. Laringealnata aktivnost go generira osnovniot glas, no ne moème da go odvoime od
izgovorenite glasovi, zatoa {to zvu~nite branovi na osnovniot glas mora da pominat niz artikulacionite
organi koi gi modeliraat.
 Taka, vrz osnova na laringealnata aktivnost so koja se stvara osnovniot laringealen glas i, potoa so
aktivnosta na artikulatornite organi, so koi se modificira osnovniot bran, nastanuvaat glasovite. Vo
zavisnost od toa, dali glasnicite aktivno u~estvuvaat vo stvaraweto na glasot zavisi dali glasot e zvu~en
ili bezvu~en. Zvu~nite glasovi svojata akusti~ka energija ja dobivaat so pomo{ na aktivnost na
glasnicite, dodeka bezzvu~nite preku slobodniopt protok na vozdu{nata struja niz larinksot.
 Naizmeni~noto smenuvawe na zvu~nite i bezzvu~nite glasovi, odnosno aktivnost i pauza na glasnite ìci
vo strukturata na zborot e univerzalen princip koj postoi vo site poznati jazici i proizleguva od
fiziolo{kite i jazi~kite zakonitosti, t.e. potrebata za ritmi~ko smenuvawe na rabotata i odmorot na
glasnicite, od edna strana, i distinktivnite karakteristiki na glasovite od druga strana.
 Ako za vreme na preminot na vozdu{nata struja glasnicite za~esteno se sobiraat i razdeluvaat toga{ tie
proizveduvaat zvu~nost. Vozduhot koj izleguva od belite drobovi niz di{nikot i glasnicite, kako pri
mirnoto di{ewe, ne se slu{a zatoa {to glasnicite se razdvoeni vozduhot bez prepreka pominuva me|u niv
13
Artikulacisko-akusti~ki osobini na vokalite
 Vo vokali (samoglaski) spa|aat glasovite: /i,e,a,o,u/. toa e fonetskiot redosled na vokalite i e povrzan za
odnesuvaweto na govornite organi. Vokalite se zvu~ni glasovi. Za vreme na nivniot izgovor glasnicite
treperat. Usnite razli~no se oblikuvaat, a jazikot se pomestuva vo usnite, no nikade ne stvara pregrada
na vozdu{nata struja. Sloènata aktivnost na artikulatorite stvara sistem na rezonatori od larinksot do
usnite, vo koi se koncentrira i poja~uva akusti~kata energija karakteristi~na za vokalot koj se izgovara.
 Sekoj glas se formira so poinakvi artikulatorni dvièwa i kako rezultat na toa ima i poinakva akusti~ka
struktura. Koga izgovarame nekoj drug vokal, toga{ dvièwata na govornite organi go menuva sistemot
na rezonatori a so toa se vlijae na promenata na akusti~kata struktura na glasot.
 Vokalite se realiziraat do 3500-4000 Hz, t.e. vo niskoto i srednoto frekfencisko podra~je.
 Vokalite se sostaveni od ~isti tonovi koi vo rezonantnite prostori se koncentriraar vo formanti. So ogled
na razli~nata veli~ina na rezonatorot, dol` vokalniot trakt se stvaraat golem broj na formanti, od koi
prvite tri formanti F1, F2, i F3 go nosat osnovnoto obele`je na sekoj vokal. Za prepoznavaweto na
vokalite dovolni se samo F1 i F2 . Za F2 se smeta deka go dava osnovnoto obele`je na glasot i vrz
negova osnova se razlikuva eden vokal od drug. F3 ja dava jasnosta na glasot i go podobruva
kvalitetot na glasot.
 Frekfenciskiot raspored na formantite e stepenast i promenliv. Kaj nekoi vokali prviot formant F1 se
poklopuva so nultiot formant (F0) t.e. so osnovniot laringealen glas (kako na primer kaj vokalot /i/, i kaj
vokalot /u/). Vkupniot frekfenciski raspon na vokalite se dviì od 3000 do 4000 Hz. Rasponot na prvite
formanti (F1) se dviì do 1000 Hz. Frekfenciskiot raspon na vtorite formanti (F2) se dviì od 700 do
3000 Hz, {to zna~i deka kaj nekoi vokali e nizok, a kaj drugi visok. Raspnot na tretiot formant (F3)
varira od 2500 do 4000 Hz.
 Formantite imaat razli~en stepen na zacrnuvawe na spektrogramot. Najizrazeniot formant e sekoga{ i

najintenziven. Intenzitetot na formantite se menuva so negovoto traewe. Obi~no, najizrazen e vo svojot
sredi{en del.
 Tretiot formant e so poslab intenzitet od prvite dva. Do frekfenciska promena i promena vo intenzitetot
na formantite, vo tekot na nivnoto traewe (odnosno, izgovor), doa|a kako rezultat na toa {to govornite
organi nikoga{ ne miruvaat.
 Elektromiografskite i drugite ispituvawa pokaàle deka vo tekot na izgovorot na eden glas se javuvaat
znaci na sloèna muskulna adaptacija za premin na nareden ili naredni glasovi.
14
Vokalot I
 Za izgovor na vokalot /i/ vilicite se skoro sostaveni,

odnosno vili~niot agol e najostar, dodeka usnite se
razvle~eni i blago razdvoeni. Vrvot i rabovite na jazikot
se potpreni na zabniot venec na dolnata vilica, dodeka
sredinata na jazikot se podiga kon pokrivot na ustata. Na
toj na~in se stvara mal preden oralen rezonator koj e
dovolno golem za da ne se predizvika frikcija na
vozdu{nata struja.
 Zadniot del na jazikot se spu{ta kon korenot na jazikot

stvaraj}i so laringealniot prostor prili~no golem zaden
oralen rezonator. Laringealniot sistem e povle~en
nagore kako rezultat na toa vkupnata dolìna na
vokalniot trakt se skratuva. Mekoto nepce e podignato i
go zatvara nazalniot trakt, dodeka glasnicite slobodno
treperat.
 Prviot formant F1 se nao|a okolu 250 Hz , vo niskoto frekfencisko podra~je , zatoa {to za vreme na
negoviot izgovor orofaringealniot resonator e golem. Toa e rezonatorot pozadi podignatiot del na
jazikot. F2, se nao|a vo podra~jeto okolu 3000 Hz, zatoa {to ja odrazuva koncentracija na tonovite vo
predniot del na oralniot rezonator, pred predniot del na jazikot.
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/i/
Vokalot E
 Vili~niot agol kaj izgovorot na vokalot /e/ e ne{to pogolem otkolku kaj izgovorot na glasot /i/ kako
rezultat na {to usnite se pomalku razvle~eni. Predniot del na jazikot e podignat i ima glavna uloga vo
formiraweto na ovoj vokal. Sredniot del na jazikot e pomalku podignat vo sporedba so vokalot /i/,
istovremeno se povlekuva na nazad i se {iri strani~no. O~igledno, polo`bata na jazikot ima
odlu~uva~ka uloga vo diferencijacijata na vokalite /i/ i /e/.
 Prviot formant F1 se nao|a okolu 600 Hz, a F2, se nao|a vo podra~jeto okolu 2000 Hz. F1 frekvenciski
e malku podignat, a F2, frekfenciski e malku spu{ten. So spu{aweto na predniot del na jazikot se
promenuva odnosot na predniot i zadniot rezonatoren prostor. Predniot se zgolemuva, a zadniot se
smaluva, {to se odrazuva na visinata na koncentracijata na zvu~nata energija, odnosno na formantite.
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/e/

15
Vokalot A
 Pri izgovorot na vokalot /a/ otvorot na ustata e golem pa zatoa i usnite se opu{teni. Jazikot e vo
najniska polo`ba, najodale~en od pokrivot na ustata, skoro vo horizontalna polo`ba i malku povle~en
nanazad vo odnos na vokalot /e/. Laringealniot sistem e maksimalno opu{ten i skoro ne se razlikuva od
pozicijata koja ja ima kaj mirnoto di{ewe.
 Sporeduvaj}i ja artikulacijata na vokalite /i/, /e/ i /a/ moè da se zabeleì deka usnite prakti~no ne
u~estvuvaat vo formiraweto na ovie vokali, dodeka jazikot ima najzna~ajna uloga. Za /e/ spu{ta nadolu
i se povlekuva nanazad od artikulacijskata pozicija kaj vokalot /i/ do artikulacijskata pozicija za vokalot
/a/.
Kako rezultat na horizontalnata polo`ba na jazikot i pomestuvawe na korenot na jazikot nanazad pri
artikulacijata na vokalot /a/ doa|a do pribliùvawe na oralniot i faringealniot rezonator, kako rezultat
na toa F1 frekvenciski e visok i se nao|a nekade okolu 900 Hz, a F2 frekfenciski mu se pribliùva i se
spu{ta na okolu 1300Hz. Prviot formant na vokalot A e najvisoko postaven formant vo na{iot izgovor na
vokalite. Tretiot formant ima ista frekfencijska pozicija kaj site vokali
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/a/
Vokalot O
 Pri izgovorot na glasot /o/ usnite se istureni i zaobleni nanapred, me|u zabite posti umeren otvor, vrvot
na jazikot e povle~en ne{to pozadi dolnite seka~i, negoviot sreden i zaden del e podignat vo pravec na
zadniot del na tvrdoto nepce, mekoto nepce e podignato.
 Dvièwata na zadniot del na jazikot, pri izgovorot na vokalot o, bitno go menuvaat odnosot me|u prviot i
vtoriot rezonatoren prostor. Predniot oralen resonator raste a i faringealniot se zgolemuva, kako
rezultat na toa prviot i vtoriot formant se vo nisko frekfentnoto podra~je. F1 se nao|a okolu 500 Hz, a
F2 okolu 800 Hz. F3 i ponatamu ostanuva na okolu 3000 Hz.
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/o/
Vokalot U
16
 Pri izgovorot na vokalot /u/ otvorot na usnite e najmal i tie se najistureni. Vili~niot agol e prakti~no ist
kako kaj vokalot /o/. Predniot del na jazikot ve}e ne igra va`na uloga, tuku zadniot del koj se podiga i
mu se pribliùva na nepceto, koe kaj vokalot /u/ e posebno izrazeno. Teloto na jazikot ne e ve}e {iroko
postaveno kako kaj vokalot /a/ tuku e tesno. Kako rezultat na potisnuvawe na jazikot vo zadniot prostor
na oralnata {uplina laringealniot sistem se spu{ta ponisko, kako rezultat na {to se zgolemuva laringo-
faringealniot rezonator. Op{to zemeno, artikulacijata na vokalot /u/ e mnogu sli~na so artikulacijata na
vokalot /o/ so toa {to rabotata na artikulatornite organi e zgolemena.
 Goleminata na prviot i vtoriot rezonator (pozadi podignatiot del na jazikot i pred podignatiot del) u{te
pove}e se pribliùva, skoro se izedna~uva. Kako rezultat na toa F1 se stvara vo nisko frekfentnoto
podra~je (okolu 300-400 Hz), a F2 frekfenciski ili potpolno se izedna~uva so prviot ili pak se formira
odma nad prviot vo visina od okolu 600 Hz. F3 e postaven visoko, poradi maliot usen rezonator.
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/u/
Artikulacisko-akusti~ki osobini na plozivite
 Grupata na plozivi ja so~inuvaat {est glasa: /p,b,t,d,k,g/. Zaedni~ka karakteristika im e kompletno

zapirawe na vozdu{nata struja so pomo{ na pregrada (okluzija), potoa naglo osloboduvawe na
vozdu{nata struja (eksplozija). Periodot na okluzija e znatno podolg od periodot na eksplozijata.
 Vo akusti~ki pogled za vreme na okluzijata kaj glasovite /p,t,k/ nastanuva potpolna ti{ina. Pri izgovorot
na zvu~nite glasovi /b,d,g/ se slu{a rabotata na glasnicite kako za vreme na okluzijata, taka i za vreme
na kratkotrajnata eksplozija. Zastanatata vozdu{na struja, posle nagloto otvarawe na pregradata, se
javuva kako esplozija od poslab ili pojak intenzitet, koja se prostira skoro po celiot frekfenciski spektar,
stvaraj}i vo odredenite frekfenciski podra~ja mali, karakteristi~ni koncentrati na akusti~ka energija.
 Za vreme na izgovorot na glasovite p i b ustata e zatvorena, usnite se sklopeni, jazikot leì na dnoto na
usnata {uplina, velumot se podiga. Oralniot rezonator pozad pregradata (usnite) e golem. Kako rezultat
na toa koncentratot na akusti~kata energija se stvara vo nisko frekfentnoto podra~je. Traeweto na
eksplozijata e skoro momentalno. Nejziniot stvaren intenzitet ne e golem, no e golem psihi~kiot efekt
predizvikan od kontrastot vo odnos na prethodnata okluzija , odnosno akusti~koto zati{je.
 Kaj bezvu~niot glas p postoi samo {um, stvoren od eksplozijata na vozdu{nata struja, a kaj glasot b
pokraj {umot, i vo okluzivniot i vo ekspresivniot del postoi i laringealna zvu~nost na ~isti tonovi,
formirani so vibracijata na glasnicite.
 Glasovite t i d se formiraat koga vrvot na jazikot se dopira so vnatre{nata povr{ina na gornite predni
zar~iwa (seka~i), dolnata vilica e malku spu{tena, a usnite otvoreni i neutralni, {to dava mo`nost za
poslobodni dvièwa na predniot del na jazikot i negovo blago podigawe kon gornite seka~i zaradi
17
stvarawe na pregrada, pri toa se formira mal rezonator vo predniot oralen prostor, poradi {to
koncentracijata na akusti~kata energija se javuva vo visokoto frekfentno podra~je (okolu 8000 Hz).
 Glasovite k i g se formiraat vo zadniot oralen prostor so vospostavuvawe na kontakt pome|u zadniot del
na jazikot i mekoto nepce. Zaradi vakvoto dvièwe na jazikot na nazad se zgolemuva predniot
rezonatoren prostor, {to ovozmoùva stvarawe na koncentracijata na akusti~kata energija, koja se
manifestira za vreme na eksplozijata vo srednoto frekfentno podra~je (okolu 2500 Hz).
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot /p/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/b/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/t/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/d/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/k/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/g/
Akusti~ki osobini na afrikatite
 Vo grupata na afrikatite se vbrojuvaat 6 glasovi od makedonskiot jazik. Toa se: /c,y,},|,~,x/
18
 Glasovite od ovaa grupa sodràt pregrada, pozadi koja doa|a do afrikcija vo vid na karakteristi~ni
{umovi. Afrikatite se stvaraat so zapirawe na vozdu{nata struja so pomo{ na govornite organi.
Razlikata pome|u plozivite i afrikatite se sostoi vo na~inot na osloboduvaweto na vozdu{nata struja.
 Eksplozijata na plozivite nastanuva so naglo otvarawe na pregradata, dodeka kaj afrikatite pregradata
se otvara postepeno (stepenasto), prvo vo sredi{niot del, potoa se {iri ko stranite na jazikot. Toa
doveduva do slabeewe na eksplozijata i poja~uvawe na {umot (afrikcijata), poradi {to go dobile i imeto
afrikati. Vo sporedba so eksplozijata vkupniot intenzitet na afrikcijata e pogolem,a nejzinoto traewe e
prodolèno.
 Afrikcijata pretstavuva slivawe na plozivnite i frikativnite elementi na {umot vo nov glasoven kvalitet.
Zaradi toa afrikcijata e poostra, odma posle probivaweto niz pregradata, za da postepeno sepretvori vo
~ista frikcija, odnosno {um. Vo akusti~ka smisla, kaj bezzvu~nite afrikati /c,},~/ okluzijata pretstavuva
period na ti{ina posle koja sleduva afrikcija bez prisustvo na laringealna vibracija. Kaj glasovite /y,|,x/
glasnicite se aktivni i za vreme na pregradniot kako i za vreme na afrikacioniot period,, kako rezultat na
{to {umovite vo afrikcijata se proprateni so ~isti laringealni tonovi.
 Za izgovorot na afrikatite potrebni se precizni dvièwana govornite organi, nivniot na~in na izgovor e
moèn samo so pomo{ na razrabotena i uskladena muskulna aktivnost, a i samata akusti~ka struktura
na ovie glasovi e sloèna.Toa e edena od pri~inite {to decata so normalen govor po~nuvaat da gi
izgovaraat pokasno od drugite glasovi i zatoa afrikatite spa|aat vo glasovite koi naj~esto se poremeteni.
Site afrikati se izgovaraat na relativno malo podra~je, vo predniot oralen prostor, taka {to ni
artikulatornata ni akusti~kata distance me|u niv ne e golema. Glasovite /c,y/ se dentalni, glasovite /},|,/
se postdentalni, a glasovite /~,x/ se alveolarni.
 Site afrikati se izgovaraat na relativno malo podra~je, vo predniot oralen prostor, taka {to ni
artikulatornata ni akusti~kata distance me|u niv ne e golema. Glasovite /c,y/ se dentalni, glasovite /},|,/
se postdentalni, a glasovite /~,x/ se alveolarni.
 Spored podra~jeto na koj se formiraat glasovite /c,y/ spa|aat vo afrikati od prv red, glasovite /},|/
pretstavuvaat afrikati od vtor red, a glasovite /~,x/ pretstavuvaat afrikati od tret red.
 Pregradata za glasovite /c,y/ se stvara vo predniot del na jazikot i vnatre{nata strana na gornite seka~i.
Vrvot na jazikot e postaven pozadi dolnite seka~i, predniot del na jazikot se podiga i nalegnuva na
vnatre{nata strana na gornite seka~i, spre~uvaj}i go na toj na~in premin na vozdu{nata struja. Zabite
na gornata i dolnata vilica se dopiraat, usnite blago se razvle~eni.
 Bo~nite ivici na jazikot ja dopiraat vnatre{nata strana na o~nicite, desnite i katnicite na gornata vilica.
Takvata polo`ba na jazikot uslovuva vozdu{nata struja koja doa|a od glotisot i faringsot da se naso~i
kon sredniot del na pregradata.
 Podignatoto meko nepce, isto taka go pomaga naso~uvaweto na vozdu{nata struja. Pred po~etokot na
otvarawe na pregradata, dol` sredi{niot del na jazikot se stvara `leb, niz koj se dviì vozdu{nata struja.
Probivaweto na vozdu{nata struja vo po~etnata faza na otvarawe na pregradata dava ostri i
visokofrekfentni afrikacioni {umovi, dodeka vo zavr{nata faza afrikacijata postepeno preminuva vo
19
frikcija so slab intenzitet. Glasot /c/ e najvisok glas von a{iot glasoven sistem. Negovata glavna
koncentracija na akusti~kata energija se nao|a na okolu 8000 Hz, a ~esto i povisoka.
 Glasovite /},|/ se formiraat so stvarawe na pregrada me|u predniot del na jazikot i postdentalniot
prostor. Vrvot na jazikot se nao|a na vnatre{nata strana na dolnite seka~i, predniot del na jazikot e
podignat do postalveolarniot prostor, stranite na jazikot nalegnuvaat na vnatre{nite desni na o~nicite i
katnicite na gornata vilica. Vili~niot agol e malku zgolemen so spu{tawe na dolnata vilica. Usnite se
blago zaokruèni i se dviàt nanapred, a mekoto nepce e podignato.
 Glasnicite se aktivni za vreme na izgovorotna glasot /|/. Karakteristi~niot rezonator me|u predniot del
na jazikot se zgolemuva so negovoto spu{tawe vo momentot na popu{tawe na pregradata vo predelot
sredi{niot `leb. Predniot resonator, isto taka, ne{to se zgolemuva so usniot resonator, koj se spojuva so
predniot oralen resonator.
 Glasovite /},|/ imaat pomalku precizno mesto na izgovor od glasot /c/, zatoa {to nivnoto podra~je za
izgovor ne e anatomski odredeno kako {to e toa vo slu~ajot na glasot /c/, za koj kontaktot so gornite
seka~i pretstavuva odredeno taktilno doìvuvawe. Za izgovorot na glasovite /},|/ kontrolata na
dvièwata na jazikot i stvaraweto na pregradata isklu~ivo se zasnovani na auditivniot i kinesteti~kiot
feed back. Poradi toa artikulacionoto podra~je e po{iroko i pofleksibilno.
 Zaradi zgolemeniot preden resonator, karakterist~nata afrikcija se formira vo podra~jeto od okolu

4000-6000Hz, a prisutni se {umovi vo niskite i visokite frekfenciski podra~ja.
 Glasovite /~,x/ moàt da se izgovorat na dva na~ina. Spored prvata varijanta , koja e po~esta i
povoobi~aena, Pregradata se stvara me|u ivicata na predniot del na jazikot i alveolarniot rab. Za da
moè jazikot da dojde do takva polo`ba, predniot del na jazikot se podiga od dnoto na ustata, pod kos
agol, na gore, muskulite se kontrahiraat za da gornata povr{ina nad ivicata na jazikot moè da se
potpre na alveolarniot rab.
 Stranite na jazikot isto taka se , se nalegnati na bo~nite povr{ini na pokrivot na ustata i katnicite.
Mekoto nepce koe e podignato, obezbeduva naso~uvawe na vozdu{nata struja vo pravec na oralniot
resonator. Usnite se upadlivo zaokruèni i istureni.
 Pregradata se otvara postepeno, prvo na mestoto na `lebotodkade preminot na vozdu{nata struja se {iri
kon stranite na pregradata. Kako rezultat na na specifi~nata polo`ba na predniot del na jazikot, pozadi
pregradata vo zadniot oralen prostor ostanuva golem resonator. Isto taka, i rezonatorot pod predniot
del na jazikot, odnosno izme|u dnoto dolnata povr{ina na jazikot e golem, a mnogu se zgolemuva usniot
resonator zatoa {to se spojuva so nego.
 Kako rezultat na vakvoto odnesuvawe na govornite organi i povrzuvawe na rezonatorite, akusti~kata

struktura na glasovite /~,x/ e posloèna od ostanatite afrikati. Taa se protega vo {irok frekfenciski
spektar od 2000-6000Hz. Sepak, dominiraat golemite rezonatorni prostori kako rezultat na koi
koncentracijata na akusti~kata energija se nao|a me|u 2000-4000Hz, t.e. vo niskite frekfenciski
podra~ja i kaj obi~noto slu{awe mo`no e da se zabeleì deka glasovite /~,x/ se poniski od predhodnite.
Pri izgovorot na glasot /x/ glasnicite vibriraat za vreme na okluzivniot i afrikacioniot period.
20
 Drugata varijanta na izgovorot na ovie glasovi dava ne{to “pomek” izgovor. Pregradata za niv se
stvara na alveolarnoto podra~je na spojot so prednata povr{ina na jazikot. Jazikotne se podiga od
dnoto na ustata. Vrvot na jazikot se odale~uva od dolnite seka~i , no ne se podiga. Predniot i
sredniotdel na jazikot se povlekuva nanazad i nagore, taka {to predniot del doa|a vo kontakt so
alveolarniot rab.
 Rezonatorot pod povr{inata na jazikot ne postoi, zatoa {to jazikot leì na dnoto na usnata. Pri ovakviot
izgovor za da se kompenzira nedostatokot na dolniot resonator usnite se poaktivni, aglite na usnite se
pove}e sobrani, usnite se pojakozaokruèni i istureni. So zgolemenoto isturawe na usnite se zgolemuva
predniot rezonatoren prostor, za da moàt glasovite da ja dobijat potrebnata dlabo~ina.
 Gornata varijanta na izgovorot mu dava podobra osnova za kinestetska i auditivna diskriminacija na

glasovite /~,x/ vo odnos na /},|/. Dolnata varijanta ima dava pomala diskriminativna sposobnost, zatoa
{to se izveduva so ista polo`ba i so isti dvièwa na jazikot kako pri izgovorot na glasovite /},|/, osven {to
pri izgovorot na glasovite /~,x/ jazikot pointenzivno se povlekuva nanazad za da moè da ostvari kontakt
so alveolarniot prostor
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/c/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/}/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/|/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/~/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/x/
Akusti~ki osobini na frikativite
 Vo ovaa grupa spa|aat devetglasovi: /f,v,s,z,{,`,r,j,h/.
 Frikativite se kontinuirani glasovi, {to zna~i deka za vreme na nivniot izgovor vozdu{nata struja od
glotisot do izleguvaweto na govornite organi te~e bez zadrùvawe.
21
 Govornite organi ne stvaraat pregrada, pa nema ni prekin vo vozdu{niot tek. Namesto pregrada
govornite organi stvaraat tesnec niz koj vozdu{nata struja se probiva. Glasovite od ovaa grupa se
prostiraat po celoto frekfencijsko podra~je. Nekoj od niv se sostaveni od visokofrekfentni {umovi,
dodeka drugi se kombinirani so vokalni elementi.
 Zatoa {to nemaat pregrada, vozduhot kontinuirano strui niz tesnecot.
 [to e tesnecot pomal, tolku vo akusti~kata struktura na glasot ima pove}e {umovi koi se nao|aat vo
visokofrekfentnoto podra~je (5000-12000 Hz).
 Kolku e tesnecot pogolem, tolku {umniot spektar se pove}e se me{a so elementite na vokalnost i
navleguva vo niskoto frekfencijsko podra~je.
 Zvu~nite glasovi od ovaa grupa imaat dva izvora na zvuk. Eden koj se stvara vo tesnecot, a drugiot koj
nastanuvaso vibracija na glasnicite (Kosti}). So ogled deka glasnicite proizveduvaat ~isti tonovi, toa
zna~i deka vo zvu~nite frikativni glasovi ima i {um i ton. Pra{awe e samo koga i kolku koj od ovie
elementi preovladuva.
 Zaradi seto toa frikativite se i so razli~en intenzitet. Tie se rasprostiraat po celoto artikulatorno
podra~je, od usnite do mekoto nepce.
 Tesnecot za glasovite /f,v/ e nadvor od oralniot prostor.
 Glasovite /s,z/ se formiraat do dentalite.
 Glasovite /{,`,r/ se formiraat na alveolarnoto podra~je, glasot /j/ kon tvrdoto nepce (palatum), a glasot
/h/ vo predelot na mekoto nepce (velum).
 Najgolema artikulatorno-akusti~ka bliskost postoi me|u glasovite /s,z i {,`), no sepak, ne tolkava
kako me|u afrikatite. Ako spored istiot princip glasovite /s,z/ gi klasificirame kako frikativi od I red,
glasovite / {,`/ bi bile frikativi od III red.
 Traeweto na frikativite e podolgo od pregradnite. Osven toa, tie po potreba, moàt da se odrùvaat ili
skratuvaat, a da ne se naru{i nivnata vnatre{na struktura.
 Glasovite /f,v/ se labijalno-dentalni, {to zna~i deka tesnecot se stvara so pomo{ na dolnata usna, i
gornite seka~i. Gornite seka~i ja dopiraat povr{inata na dolnata usna, koja im se pribliùva za da moè
da se ostvari kontakt. Toj kontakt e lesen i ostava dovolno mo`nost za probivawe na vozdu{nata struja
niz me|uzabniot premin na gornite seka~i i dolnata usna.
 Za vreme na izgovorot na ovie glasovi jazikot leì na dnoto na usnata {uplina i po dolìnata na svojata
sredina pravi `leb. Mekoto nepce ja pravi nazofaringealnata pregrada, taka da vozdu{nata struja te~e niz
{irok jazi~en tesnec.
 Pozadi labio-dentalniot tesnec vo oralniot prostor do pokrivot na usnata {uplina, ostanuva golem
prostor . Kaj bezzvu~niot glas f dominantna uloga ima labio-dentalniot tesnec, kako rezultat na {to se
stvara {um so poslab intenzitet vo predelot od 2000-3000Hz.
22
 Glasot /v/ e zvu~en glas, taka da kaj nego , pokraj {umot stvoren vo labio-dentalniot tesnec vo oralniot
rezonatoren prostor se stvaraat (pozadi zabite) poluformantni strukturi, koi go zafa}aat podra~jeto na
niskite tonovi (okolu 600Hz). Zaradi svoite poluformantni, poluvokalni osobini, glasot /v/ u{te se
vbrojuva vo grupata na sonanti.
 Za glasovite /s,z/ karakteristi~niot tesnec se stvara me|u gornite i dolnite seka~i, so aktivno u~estvo na
na predniot del na jazikot, koj so svoite strani nalegnuva na vnatre{nata strana na o~nicite, za da se
obezbedi struewe na vozdu{nata struja niz jazi~niot `leb. Predniot del na jazikot e podignat vo pravec na
gornite seka~i i postdentalniot prostor, no ne gi dopira.
 Taka se stvara mnogu mal resonator vo koj vozdu{nata struja koja doa|a niz `lebot se poja~uva a potoa
niz zabniot tesnec strui nadvor. Mekoto nepce e podignatao. Usnite se blago razvle~eni. Za vreme na
izgovorot na glasot /z/ glasnicite vibriraat.
 Zaradi maliot rezonator me|u predniot del na jazikot i zabnite tesneci glasovite /s,z/ imaat {umovi so
visoki frekfencii, koi se realiziraat vo podra~jeto od 7000- 12000 Hz.
 Vo glasot /z/, pokraj {umot, prisutni se i laringealni vibracii vo niskoto frekfentno podra~je.
 Glasovite /s,z/ zafa}aat mnogu precizni rezonantni odnosi. Pa zatoa najmalite promeni vo dvièweto na
jazikot i nepravilnostite na zabite doveduvaat do nivni kvalitativni promeni i poremetuvawa.
 Za glasovite /{,`/ karakteristi~en e tesnec koj se stvara me|u alveolarniot prostor i jazikot. i ovie glasovi
imaat dve varijanti na izgovor: edna e so vrvot na jazikot podignat nagore i druga e so vrvot na jazikot
zavrten nadole.
 Kaj prvata varijanta predniot del na jazikot se podiga vo pravecot na alveolarniot rab. Stranite na
jazikot gi zatvaraat bo~nite premini, a sredniot del so vrvot na jazikot, koj na mestoto kade se zavr{uva
`lebot, e vovle~en. Kako rezultat na podigaweto na dnoto na ustata i pomestuvaweto na nazad do
alveolarniot rab predniot alveolaren prostor e zgolemen. Usnite pritoa se zaokruèni i istureni.
 Kaj drugata varijanta, sli~no na dvièwata na jazikot za izgovor na glasovite /~,x/ , vrvot na jazikot e na
dnoto na usnata {uplina, a predniot i sredniot del na jazikot se povlekuvaat nanazad i nagore, pa me|u
predniot del na jazikot i alveolarniot rab se stvara tesnec.
 Predniot oralen rezonator kaj takviot na~in na izgovor e pomal otkolku kaj prvata varijanta. Toa
delimi~no se kompenzira so poja~ano isturawe i zaokruùvawe na usnite, no i ponatamu takviot izgovor
deluva pomeko i dava ne{to povisoki frekfencijski vrednosti.
 Mekoto nepce obezbeduva oralna nasoka na vozdu{nata struja, a izgovorot na glasot /`/ e propraten so
treperewe na glasnicite.
 I vo dvata slu~ai glasovite /{,`/ se alveolarni glasovi.
 Glasot /r/ po mnogu ne{ta e specifi~en. Zaradi toa mnogu avtori go odvojuvaat vo posebna grupa na
“rorali”. Toj e edinstven glas vo grupata na frikativi koj sodrì elementi na pregrada i eksplozija, koi se
kratkotrajni, no se za~esteni. Za~estenosta na ovie pojavi ostava vpe~atok na kontinuiran {um (iako toj
vo su{tina e diskontinuiran). Preovladuvaweto na {umniot vpe~atok dozvoluva glasot /r/ da se
23
klasificira me|u frikativite, vo koi se formiraat poluformantnite strukturi. Zaradi toa toj spa|a vo
sonantite.
 Specifi~na karakteristika mu davaat vibraciite vo predniot del na jazikot. Toj e edinstveniot vibratoren
glas von na{iot glasoven sistem.
 Istovremeno, toj e i alveolaren glas zatoa {to specifi~en tesnec se stvara me|u alveolarniot rab i jazi~nata
korona.
 Koga predniot del na jazikot }e se podigne kon alveolarniot rab, toga{ celata korona nad ivicata na
jazikot }e se pritisne na alveolarniot rab. Jazikot pozadi ovaa pregrada pa|a nakoso nadole kon korenot
na jazikot. Vozdu{nata struja koja }e trgne kon pregradata se sobira vo ostar agol, koj go formiraat
jazi~niot grb i tvrdoto nepce.
 Pod pritisokot na vozdu{nata struja pregradata, stvorena od alveolarniot rab i jazi~nata korona, popu{ta
i propu{ta del od vozdu{nata struja. Inervacijata na muskulite go vra}aat predniot del na jazikot vo
prvobitnata polo`ba, povtorno se stvara pregrada, koja noviot bran na vozdu{nata struja go otfrla.
 Stvaraweto i probivaweto na pregradata se slu{a kako vibracija na jazikot. Brojot na okluzijata i

eksplozijata vo izgovorot na glasot /r/ se dviì od 1-4-5 treperewa. Brojot na vibracii vo eden glas r
zavisi od na~inot na izgovorot, naglasuvaweto, polo`bata na glasot vo zborot i sl. Okluziite vo glasot /r/
traat pod 0,02 sek., pa zatoa te{ko se zabeleùvaat kako odvoeni pojavi. Zaradi golemata brzina na
smenuvaweto na okluzijata i eksplozijata, probivaweto na vozdu{nata struja se sliva i dava vpe~atok,
kako da preovladuva kontinuiran {um.
 Pri izgovorot na glasot /r/ dolnata vilica e mnogu spu{tena, taka da dvièwata na predniot del na jazikot
se slobodni. Toa ovozmoùva stvarawe na golemi rezonatorni prostori pred i pozadi pregradata, zaradi
toa prisustvoto na poluformantnite elementi e mnogu upadlivo.
 Vsu{nost, glasot /r/ zapo~nuva so vibracija na glasnicite, ~isti tonovi se oblikuvaat vo niskofrekfentnite
poluformanti, i so za~estenite vibracii na predniot del na jazikot se nadograduva frikcijata.
 Zaradi sloènata inervacija na govornite organi , pojavata na glasot /r/ vo detskiot govor se pojavuva
pokasno, zatoa {to za negov izgovor e potrebna odredena fiziolo{ka zrelost.
 Negovata artikulaciona sloènost pruà i akusti~ka nedogradenost.
 Spored rabotata na glasnicite i poluformantnata struktura sli~en e na vokalite.
 Spored vibraciite na predniot del na jazikot sli~en e na frikativite, a spored stvaraweto na pregradata
moè da bide i ploziv.
 Decata }e go nau~at da go izgovaraat duri koga od raznite glasovni grupi }e uspeat vo nego da gi
vgradat mnogubrojnite karakteristiki na ostanatite glasovi, vo proporcija koja e potrebna za negov
izgovor. Frekfenciskoto podra~je na glasot /r/ e okolu 700Hz i 1400Hz.
 Glasot /j/ e palatalen glas, zatoa {to karakteristi~niot tesnec se stvara me|u grbot na jazikot i tvrdoto
nepce (palatum). Se izgovara so podigawe na sredniot del na jazikot, grbot na jazikot, kon tvrdoto nepce.
24
Vrvot na jazikot leì na dnoto na usnata {uplina. Korenot na jazikot e isto taka opu{ten. Usnite se
neutralni, dolnata vilica ne{to e spu{tena, mekoto nepce e podignato, glasnicite treperat. Zvu~nosta i
golemiot rezanatoren prostor ovozmoùvaat stvarawe na poluformantni elementi.
 Zaradi toa ovoj glas spa|a vo sonantite. Zaradi poednostaveniot na~in na izgovor vo pogolem slu~aj,
decata mnogu rano i lesno go usvojuvaat, pa toj im sluì kako osnova za sovladuvawe na ostanatite
frikativi. Poluvokalniot element e dominanten, pa zatoa prisustvoto na {umot edvaj se ~uvstvuva.
Spored pogolemiot broj na svoite artikulatorni karakteristiki i akusti~ki osobini glasot /j/ li~i na
vokalot /i/.
 Glasot /h/ e bezvu~en, mekonep~an frikativ, sostaven od ~isti {umovi.
 Pri izgovorot na ovoj glas se stvara tesnec me|u zadniot del na jazikot i mekoto nepce, na podra~je koe
e neodredeno, pa so toa i mnogu {iroko. Vrvot na jazikot se povlekuva od dolnite seka~i, no ostanuva na
dnoto na usnata {uplina. Sredniot del, grbot na jazikot pod kos agol se podigaat nagore, za da bi se
ovozmoìlo podigaweto na zadniot del na jazikot.
 Dvièwata na site govorni organi se sli~ni na dvièwata na za izgovorot na glasot /k/. Me|utoa, kaj
izgovorot na glasot /h/ zadniot del na jazikot samo se pribliùva kon mekoto nepce, no ne pravi pregrada
so nego. Predniot oralen prostor e golem. Usnite se neutrali. Frikcijata e od slab intenzitet.
Frekfenciskoto podra~je od 1000 – 3000Hz.
 Kako {to moè da se zabeleì od gore navedenoto, vo grupata na frikativi se nao|aat glasovi so razli~en
akusti~ki sostav. Zaradi toa moème da gi klasificirame vo podgrupi:
 /f,s,{,h/ - glasovi so isklu~ivo {umen spektar,
 /z,`/ - glasovi koi sodràt {umen spektar propraten so ~isti tonovi stvoreni so vibriraweto na glasnicite,
 /v,r,j/ - sonantni frikativi, glasovi kaj koi dominira poluformantna struktura. Postojat vibracii na
glasnicite, a prisustvoto na {um e pomalku vpe~atlivo.
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/f/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/v/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/s/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/z/
25
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/{/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/`/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/j/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/h/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/r/
Akusti~ki osobini na nazalite
 Nazalite se edinstvini glasovi vo na{iot glasoven sistem kaj koi vozdu{nata struja pominuva niz nosot.
Toa se: /m,n,w/.
 Nazalnite glasovi se stvaraat so sinergija na pregradata vo ustata i so otvarawe na nosniot rezonator.
 Pregradata za glasot /m/ ja stvaraat usnite, za glasot /n/ vrvot na jazikot i gornite seka~i, a za glasot /w/
grbot na jazikot i tvrdoto nepce.
 Dvièwata na usnite i jazikot vlijaat na pogolemoto ili pomaloto spu{tawe na mekoto nepce i
oblikuvaweto na nazofaringealniot i nosniot rezonator.
 Laringealnata zvu~nost i golemiot rezonatoren prostor na nazofaringsot i nosnite hoani vnesuvaat

vokalni elementi kaj ovie glasovi, {to ovozmoùva nivnata akusti~ka struktura da se distribuira vo
niskoto i srednoto frekfencisko podra~je.
26
 Glasot /n/ ne e fonema, tuku alofon, {to zna~i deka se javuva vo nekoi glasovni zbirovi (pred
glasovite /k,g/).
 Nazalite vo sebe gi obedinuvaat mnogute artikulatorni i akusti~ki elementi: okluzivnost (pregradnost),

strujnost, eksplozivnost, vibrirawe na glasnicite i poluvokalnost. Po svojata poluformantna struktura spa|
aat i vo sonantite.
 Treba da se zabeleì deka pregradata nema za cel da go sopre tekot na vozdu{nata struja. Naprotiv, za
celoto vreme dodeka trae pregradata vozdu{nata struja te~e niz nozdrvite.
 Pregradata i protokot na vozdu{nata struja nastanuvaat paralelno.
 Se postavuva pra{aweto “Toga{ zo{to sluì pregradata?”.
 Dvièwata na usnite, a posebno na jazikot, vlijaat na promenata na rezonatorot. Karakteristi~en

rezonator za nazalite e prostorot pozadi mekoto nepce, odnosno nazofarinksot. Za vreme na izgovorot
naglasot /m/ jazikot leì na dnoto na usnata {uplina, toga{ nazofarinksot e najopu{ten i najgolem.
 So pomestuvaweto na jazikot na nagore (kako kaj dentalnoto /n/) nazofarinksot se smaluva, so u{te
pogolemoto pomestuvawe, kako {to e za izgovorot na glasot /w/ (palatalna polo`ba), nazofarinksot e
u{te pomal. Toa vlijae na promenata na akusti~kata (frekfenciskata) struktura na ovie glasovi.
 Nazalite imaat vo vo niskofrekfentnoto pole mnogu izrazena poluformantna struktura na nivo od 200-
300Hz. Drugata poluformantna struktura se javuva na 1000-1200Hz.
 Glas so najniski frekfentni osobini e glasot /m/, a so najvisoki e alofonot /n/. Akusti~kite razliki me|u
nazalite se vo su{tina mali.
 Glasot /m/ e bilabijalen, se formira na ist na~in kako bilabijalniot ploziv /b/, osven {to postoi razlika vo
funkcijata na mekoto nepce.
 Glasot /n/ e dentalen, se stvara so identi~ni dvièwa na jazikot kako dentalniot ploziv /d/ so postoewe
razlika vo fukcijata na mekoto nepce.
 Pri izgovorot na glasot /w/ se stvara pregrada so tvrdoto nepce (palatum) so pomo{ na grbot na jazikot.
Sredniot del na jazikot se podiga i se {iri, ostvaruvaj}i {irok kontakt so tvrdoto nepce i vnatre{nata
strana na katnicite. Dvièwata na jazikot se te{ko vidlivi, iako dolnata vilica e dosta slobodna. Vrvot na
jazikot leì na dnoto na usnata {uplina.
 Alofonot /n/ e artikulacijski pomesten najdlaboko. Govornite organi zavzemaat polo`ba za izgovor na
glasovite /k,g/, {to zna~i deka vrvot na jazikote na dnoto na usnata {uplina, a pregradata se stvara na
zadniot del na jazikot koj se navaluva na mekoto nepce.
 Na ovoj na~in jazikot maksimalno se pribliùva kon izgovorot na sledniot glas, posle toa doa|a samo
podigawe na mekoto nepce i potiskawe na korenot na jazikot nagore za da bi se izgovorile glasovite
/k,g/.
27
 Pred krajot na izgovorot na nazalnite glasovi se javuva kratkotrajna eksplozija, do koja doa|a vo
momentot na otvaraweto na pregradata, na usnite za /m/, na vrvot na jazikot za /n/, na grbot na jazikot za
/w/.
 Eksplozivniot {um e so poslab intenzitet i frkfencijski e sporadi~no rasporeden do 3000Hz.
 Kostiċ (1980) smeta deka nazalite po svojata kontinuiranost i poluformantna struktura se najblisku do
vokalite. Tie se stvaraat so pregrada, no ne se plozivi. Imaat vokalni elementi no ne se vokali. Sodràt
zvu~nost, imaat elementi na {um i golema sposobnost svoeto nazalno obele`je da go prenesat na
sosednite glasovi, pomalku ili pove}e da gi nazaliziraat
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/m/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/n/
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/w/
Akusti~ki osobini na lateralite
 Iako ovaa grupa ja so~inuvaat samo dva glasa/l,q/, tie se pomnogu ne{to specifi~ni.
 Kaj ovie glasovi jazikot se potpira ili so vrvot na jazikot za gornite seka~i (l), ili so zadniot del na jazikot
za tvrdoto nepce (q). Za vreme na traeweto na pregradata strani~nite povr{ini na jazikot se slobodni i
ovozmoùvaat premin na vozdu{nata struja unilateralno i bilateralno. Kvalitetot na laringealnosta se
dobiva so stvarawe pregrada i istovremeno dejstvuvawe na vozdu{nata struja koja se osloboduva vo
ustata i obrazite.
 Tekot na vozdu{nata srtuja e ozvu~en so treperewe na glasnicite. Kako rezultat na popre~noto sobirawe
na jazi~nite muskuli i podigawe na vrvot na jazikot /l/ , ili sredniot del na jazikot /q/, rezonatorniot
prostor pod i okolu jazikot se zgolemeni, pa ovozmoùvaat stvarawe na poluvokalni elementi, a
preminot niz bo~niot tesnec doprinesuva stvarawe na mali primesi na {um.
 Prisustvoto na {um, koj nastanuva so otvaraweto na pregradata na krajot na glasot, e od poslab intenzitet
od prisustvoto na vokalnosta, pa taka lateralite po svojata akusti~ka struktura se blisku na vokalite.
Spored toa, vo akusti~kata struktura na lateralite vleguva: laringealnata zvu~nost, poluvokalnite
elementi i {umot.
28
 Glasot /l/ e dentalen ili postdentalen glas. Za vreme na negoviot izgovor dolnata usna e
opu{tena.Dvièwata na predniot del na jazikot se slobodni. Predniot del na jazikot se podiga do gornite
seka~i. Povr{inata na dopirot e tesna zaradi toa {to popre~nite muskuli na predniot del na jazikot se
kontrahiraat pa ja stesnuvaat povr{inata na slobodniot del na jazikot. So ovakvoto stesnuvawe na jazikot
se pro{iruvaat bo~nite prostori me|u lateralnite ivici na jazikot i vnatre{nata povr{ina na obrazite.Ivicite
na jazikot ne nalegnuvaat na o~nicite, nitu na katnicite.
 Vozdu{nata struja koja doa|a od `dreloto, zaradi pregradata koja ja pravi vrvot na jazikot, prinudena e da
svrti bo~no, na ednata strana (unilateralno) ili na dvete strain (bilateralno). Kako rezultat na podignatiot
jazik rezonatorot kaj obrazite vo predniot oralen prostor (pod jazikot) e golem. Zadniot del na jazikot e
spu{ten i povrzan so `drelniot resonator.
 Vo site tie rezonatori se stvaraat poluformantni strukturi. Na spektrogramot lesno se zabeleùvaat po tri
poluformanti vo skoro isto podra~je kako kaj vokalot /i/.
 Vkupniot frekfenciski raspon odi do 3000 Hz za (l) i 4000 Hz za (q).
 Glasot /q/ se formira vo predniot poluvokalen prostor. Pregrada na toa podra~je ja stvara sredniot del na
jazikot (grbot na jazikot). Za toa vreme vrvot na jazikot e svitkan pozadi dolnite seka~i. Popre~nite
muskuli na jazikot se sobrani taka da vozdu{nata struja moè da pomine bo~no vo prostorot me|u
katnicite i obrazite.
 Vili~niot agol e golem.
 Jazi~noto telo go ispolnuva celokupniot sredi{en prostor na ustata.
 Usnite se neutralni, mekoto nepce e podignato,glasnicite treperat.
 Glasot /q/ go karakteriziraat, isto taka tri poluformantni strukturi so vpe~atlivi frekfencijski promeni vo
tekot na traeweto na glasot, posebno kaj vtoriot i tretiot poluformant.
 Po intenzitet dominira prviot formant. Vo svojot frekfenciski raspon se dviì do 4000Hz..

Poluformantnite strukturi se protkaeni so po nekolku ostri {umovi koi se slu{aat za vreme na otvaraweto
na pregradata.
 Lateralite /l,q/ se zvu~ni glasovi. Zaradisvoite poluvokalni strukturi spa|aat i vo glasovi sonanti.
Pregradata ne ja zapira vozdu{nata struja, tuku samo ja regulira nejzinata nasoka. Za vreme na traeweto
na pregradata vozdu{nata struja kontinuirano te~e. Traeweto na lateralilite e ne{to pod traeweto na
vokalite.
 Ovie glasovi imaat sloèna artikulatorna i akusti~ka struktura. Imaat elementi na plozivnost, a i
kontinuirani se. Imaat dva izvora na zvuk na glasnicite i vo pregradata. Prviot stvara ~isti tonovi, a
drugiot karakteristi~ni {umovi. Imaat golem rezonator vo koj se oblikuva poluvokalnata
(poluformantnata) akusti~ka struktura, {to ovie glasovi gi pribliùva do vokalite ili bar gi klasificira vo
grupata na sonanti. Zaradi odredenoto prisustvo na {um, tie sepak se konsonanti. Decata poleka gi
defirenciraat i posporo gi usvojuvaat
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/l/

29
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot/q/
Koartikulacija na glasovite – fonemite
 Vo govorot zborovite ne se izgovaraat glas po glas tuku tie pretstavuvaat edinstvena akusti~ka slika,
odnosno glasovite vo izgovorot na zborovite se nao|aat vo tn. koartikulacija – vo me|usebno vlijanie.
 Od aspekt na artikulacijata, koartikulacijata nastanuva pri zavr{uvaweto na artikulacijata na po~etniot

fonem, trae vo procesot na nastanuvaweto na naredniot fonem i zavr{uva so negovoto formirawe.
 Koartikulacijata, zna~i, ja karakterizira tranzicijata na polo`bata na artikulatornite organi me|u dva

sosedni fonemi i se opi{uva so suprasegmentnite ili prozodijskite elementi, koi nemaat karakteristiki na
fonemi tuku pretstavuvaat nivni pridru`nici.
 Vidliv primer za koartikulacija se zabeleùva vo polo`bata na usnite. Ako vo artikulacijata na eden

konsonant pozadi nego sleduva na vtoro ili treto mesto vokalot /o/ ili /u/, toga{ zaokruùvaweto na
usnite }e zapo~ne u{te kaj artikulacijata na konsonantot.
 Od druga strana, postoi edna tendencija na privlekuvawe na fonemite, vo pogled na mestoto na

artikulacijata, a koi se izgovaraat na poodale~eni pozicii na oskata napred-nazad na vokalniot trakt.
Taka, na primer, ako pozadi plozivot /t/ sleduva vokalot /i/, plozivot /t/ }e se realizira frontalno na
ivicata na seka~ite.Vo slu~aj da sleduva vokalot /u/ generiraweto na plozivot /t/ }e se pomesti nanazad
kon postdentalniot prostor.
 O~igledno e deka koartikulacijata e osnovna pri~ina {to artikulacijata na fonemite ne e na edno mesto
vo okvirot na vokalniot trakt tuku na odredeno artikulacijsko podra~je.
 Vo akusti~kiot domen ovie artikulatorni promeni naj~esto se manifestiraat kako odredeni pomestuvawa
na koncentracijata na akusti~kata energija kaj konsonantite ili kako tranzicija na formantite kaj
vokalite.
 Eden ist glas moè da se izgovara na po{iroko artikulatorno podra~je. Dali eden glas }e se izgovara
pove}e anteriorno ili pove}e inferiorno zavisi od pove}e faktori:
 Karakteristi~niot na~in na izgovor na odredenoto dijalekti~ko podra~je.
 Od vlijanieto na eden glas na drugiot.
 Od individualnite karakteristiki.
30
 Govorot pretstavuva sukcesiven redosled na glasovite. Toj ne pretstavuva ednostavno redewe na
izolirani glasovi, tuku nivno me|usebno prilagoduvawe. Toa zna~i deka zavr{etokot na prviot glas i
po~etokot na naredniot glas artikulacijski i frekfencijski se menuvaat. Preminot od edniot glas kon
drugiot se narekuva tranzicija.
 Tranzicijata posebno e vidliva na formantite na vokalite, koi frekfencijski se spu{taat ili se podigaat za
da bi moèle da se sretnat so naredniot glas, kaj koj, isto taka, se slu~uvaat promeni. Ako e vo pra{awe
{umen glas, toga{ koncentracijata na {umot se pomestuva nagore ili nadole.
 Vsu{nost, site tie promeni ja odrazuvaat promenata vo vili~inata na rezonatorot, do koi doa|a kako
rezultat na toa {to jazikot i ostanatite govorni organi po~nuvaat u{te za vreme na izgovorot na prviot
glas da ja zavzemaat polo`bata za izgovor na glasot koj sleduva.
 [to e patot od ednoto artikulaciono podra~je do drugoto podolg, tranziciite se poizrazeni.
 Kolku da e rabotata na muskulaturata na govornite organi sovr{ena, nekoi pojavi ne se apsolutno

vremenski usoglaseni. Taka na primer, glasovite koi se nao|aat pokraj nazalnite glasovi bivaat delumno
nazalizirani.
 Na primer, koga se izgovara glasot Ana, toga{ zavr{niot del na inicijalniot glas }e bide nazaliziran. Toa
zna~i deka so otvaraweto na nazalniot premin zapo~nuva pred da bide inicijalnoto /a/ zavr{eno, i deka
zatvaraweto na pregradata se u{te ne e potpolno zatvorena koga finalnoto /a/ zapo~nuva.
 Vo zborot mama prvoto /a/ zaradi obostranoto vlijanie na glasovite /m/ nazalizirano, skoro vo tekot na
celoto svoe traewe.
 Ova e normalna pojava. Ako mekoto nepce ne stvara dovolno cvrsta pregrada vo nazofaringsot,
toga{ vozdu{nata struja postojano }e pominuva niz nosot, {to pretstavuva govorna devijacija.
 Na spektrogramot e zabeleàno deka posle eksplozijata na bezvu~niot ploziv, laringealnata zvu~nost za

vokalot koj doa|a odma posle nego, ne zapo~nuva odma,tuku posle nekolku delovi na milisekundata, {to
zna~i deka vibraciite na glasnicite kasnat.
 Isto taka primeteno e deka posle zavr{etokot na izgovorot na vokalot ili zvu~niot glas, vo po~etniot del
okluzijata na plozivot ili afrikatot, glasnicite se u{te vibriraat. Iako pregraduvaweto zapo~nalo,
glasnicite ne moàt momentalno da zastanat, tuku vibriraat u{te 2-3 milisekundi, dodeka sosem ne
zastanat.
 Akcentot ima razli~no dejstvo na kvalitetot na glasovite vo akcentiran i neakcentiran slog.
Distinktivni karakteristiki na glasovite
31
 Do sega gi analiziravme glasovite vrz osnova na nivnite artikulaciono-akusti~ki karakteristiki sodràni
vo govorniot signal.
 Me|utoa, za fonemite /p/ i /b/, na primer, moème da kaème deka se posli~ni otkolku glasovite /p/ i /d/,
ili deka daleku se po sli~ni otkolku glasovite /p/ i /i/.
 Fonemite /p/ i /b/ se razlikuvaat samo po zvu~nosta. Glasot /p/ e bezvu~en a glasot /b/ e zvu~en. Zna~i,
moème da kaème deka tie se razlikuvaat po karakteristikata “zvu~nost”.
 Fonemite /p/ i /d/ se razlikuvaat ne samo po karakteristikata “zvu~nost” tuku i po mesto na artikulacija:
glasot /p/ e labijalen ploziv, dodeka /d/ e alveolaren ploziv.
 Zna~i glasovite /p/ i /d/ se razlikuvaat i spored karakteristikata “mesto na artikulacija”.
 Od ovoj ednostaven primer moè da se zaklu~i deka fonemite moàt da se opi{at i spored tn. distinktivni
karakteristiki.
 Distinktivnite karakteristiki se apstraktni lingvisti~ki karakteristiki koi gi opi{uvaat odredenite osobini

na fonemite vo sklop na eden jazik, se primenuvaat na site fonemi i imaat binarna forma. Na primer
odreden konsonant poseduva zvu~nost (+) ili ne poseduva zvu~nost (-).
 Brojot na distinktivni karakteristiki ne e kone~no definiran, pa vo eksperimentite se koristi onolkav broj

na karakteristiki koj e neophoden za {to poprecizno opi{uvawe na artikulatornite svojstva, akusti~kite
svojstva i nivnata kombinacija.
 Vo literaturata moàt da se najde i zbir duri i na 26 distinktivni karakteteristiki.
 Ako dobro se analiziraat distinktivnite karakteristiki moàt da se grupiraat vo tri osnovni kategorii na
distinktivni karakteristiki, koi se narekuvaat osnovni distinktivni karakteristiki.
 Toa se: zvu~nost, mesto na artikulacija, i na~in na artikulacija. Naj~esto analizata na percepcijata na
fonemite se vr{i vrz osnova na ovie tri distinktivni karakteristiki.
 Za distinktivnite karakteristiki e karakteristi~no deka tie ne zavisat od kontekstot. Toa zna~i deka, vo
zavisnost od kontekstot, razli~nite zbirovi na akusti~ki karakteristiki opi{uvaat edna distinktivna
karakteristika.
 Odnosno, distinktivnite karakteiristiki stojat vo odnos na akusti~kite karakteristiki vo odnos 1:n. Samiot
odnos na akusti~kite i distinktivnite karakteristiki ukaùvaat deka akusti~kite karakteristiki moàt da se
upotrebat vo analizata na poniskite, pomalku apstraktnite, nivoa na percepcija, dodeka distinktivnite
karakteristiki pripa|aat na povisokite nivoa na percepcija
Fonolo{ka struktura na govorot
32
 Glasovite razli~no se zastapeni i rasporedeni vo zborovite. Edni glasovi po~esto se upotrebuvaat, a
drugi poretko. Toa zavisi od fonolo{kata struktura na zborot.
 Frekfencijata na glasovite za na{iot jazik se u{te ne e ispituvana. Vo srpskiot jazik prv ja ispital Mareti}
(1899).Vo 1963 godina Kosti} za analiza na fonolo{kata struktura go iskoristil re~nikot na (Risti}-
Kangrda) koj sodrèl 72000 zbora. Vkupniot broj na analizirani glasovi iznesuval preku 500000. Toj
ustanovil deka nivnata procentualna zastapenost bila slednata:
 A – 13,76% p – 3,88% { - 1,46%
 I – 11,35% u – 3,46% g – 1,40%
 T – 7,47% j – 2,75% l – 1,28%
 E – 7,15% d – 2,53% q – 1,17%
 O – 7,05% m – 2,01% ` - 0,67%
 R – 6,55% z – 1,91% } – 0,60%
 N – 5,06% w – 1,79% h – 0,40%
 S – 4,36% ~ - 1,70% | - 0,29%
 V – 4,10% b – 1, 63% f – 0,21%
 K – 3, 94% c – 1,52% x – 0,12%
Polo`bata na glasovite vo zborot
 Eden ist glas vo zborovite moè da se najde na razli~no mesto. Ako se najde na po~etokot na zborot
toga{ velime deka zavzema inicijalna polo`ba, ako se najde vo sredinata na zborot toga{ velime deka
ima medijalna polo`ba. Medijalnata polo`ba na glasot moè da bide dvojaka:
 konsonantot moè da se najde me|u dva vokala, toga{ se narekuva intervokalen;
 konsonantot moè da pravi zbir na soglaski (klaster) so drugite konsonanti.
 Polo`bata na glasot na krajot na zborot se narekuva finalna polo`ba.
Fonema
 Polo`bata na glasot so ~ija zamena se menuva zna~eweto na zborot.
33
 Na primer, ako vo zborot peta se zameni glasot /e/ so glasot /i/ ke se dobie zbor so sosema drugo
zna~ewe, pita.
Fonemite se elementi od koi se gradi jazikot. Sekoj jazik ima odreden broj na fonemi, koi me|u sebe se
razlikuvaat.
 Sekoja fonema raspolaga so specifi~ni akusti~ki i fonetski obele`ja. Obele`jata vrz osnova na koi edna
fonema se razlikuva od drugite se narekuvaat distinktivni karakteristiki i tie se inherentni
( konstitutivni) za dadenata fonema.
 Fonemata e apstrakcija. Nea ja so~inuvaat site poedine~ni izgovori na glasovite, koi moàt da se
odbeleàt so edna edinstvena bukva, ili koj sekoj slu{atel moè da go prepoznae ba{ kako odreden glas.
Na primer, site nie go izgovarame glasot /a/, sekoe /a/ pomalku se razlikuva od izgovorot na glasot /a/
na nekoe drugo lice. Potoa znaeme deka toa /a/ akusti~ki se menuva zavisno od negovata lokacija vo
zborot.
 Isto taka, i deset pati povtoreno /a/ od strana na istoto lice, pa i kolku toa da go menuva izgovorot (ako
ne ja pomine granicata na tolerancija), }e pripa|a na istata fonema /a/, zatoa {to fonemata /a/ go nosi
zna~eweto koe druga fonema go nema.
 Na ova prv poso~il Trubeckoj (1928) – Pra{ka fonolo{ka {kola. Prou~uvaweto na fonemite gi
unapredilo sva}awata za zna~ewto na glasovite i nivnata uloga vo govorot, kako za op{t poim, za
fonemata vo koja se obedineti site zna~ewa na istite glasovi na site lu|e koi go zboruvaat istiot jazik.
 Fonemata gi obedinuva site varijanti na izgovorot na eden ist glas na koj se misli i koj slu{atelot moè
da go percipira kako glas na koj govornikot mislel.
Akusti~ka teorija na Fant i Motorn i teorija na Liberman
 Ako vokalniot trakt od glasnicite do usnite se posmatra kako edinstvena tuba }e se zabeleì deka oblikot
i zafatninata na taa tuba se razli~ni kaj sekoj poedinec.
 Ovie razliki ne se taka golemi za da ne moàt da gi nosat zaedni~kite karakteristiki koi gi imaat site lu|e
na svetot.
 Vokalniot trakt se modificira so dvièwata na govornite organi.
 Fant gi izra~unal i go izrazil so formula i dokaàl deka akusti~kite osobini na glasovite zavisat od
odnosot na rezonatornite prostori vo vokalniot trakt.
 Liberman se zanimaval so percepcijata na govorot. Toj pokaàl deka bez ogled na o~iglednite razliki
koi se slu~uvaat so nekoj glas pod vlijanie na sosednite glasovi, ~ove~ko uvo go percepira toj glas kako
ist glas.
34
 Objasnuvawe za ovaa pojava toj na{ol vo artikulatornite dvièwa. Auditivnata percepcija e rezultat na
artikulatornite dvièwa, a ne obratno.
 Toa zna~i deka odnosot me|u auditivnata percepcija i artikulacija ne e eden sprema eden, zatoa {to ima
takvi artikulatorni dvièwa ~ij akusti~ki efekt uvoto gi zanemaruva. Ovaa zanemaruvawe e rezultat na
kategorijalnata percepcija.
 Ona {to ne doprinesuva na zna~eweto spa|a vo invarijanta, odnosno vo dejstvo na koartikulacijata
 Fantovata akusti~ka teorija i Libermanovata motorna teorija ja dobivaat svojata prava vrednost koga }
e se zdruàt.
 Akusti~kite osobini na glasovite se rezultat na artikulatornite dvièwa, a artikulatornite dvièwa imaat

svoe povratno dejstvo na percepcijata. Toa vo su{tina se dva zavisni procesi.
Fazi na govorniot razvoj kaj decata
 Govorniot razvoj e mnogu sloèn proces vo koj se isprepletuvaat i obedinuvaat mnogubrojnite

modaliteti na fiziolo{kite, govornite i jazi~nite procesi. Nekoi od pozna~ajnite modaliteti od toj
razvoj vo prelingvalniot period se:
 razvoj na auditivnata percepcija
 razvoj na artikulacionata osnova – baza
 razvoj na razbiraweto na zborovite i po~eten stadium na receptivniot govor.
 Prelingvalniot period go opfa}a periodot od prviot krik na novoroden~eto do progovoruvaeto, t.e do

svesnata upotreba na prviot zbor, {to se javuva vo prosek okolu 12 mesec od ìvotot.
 Kaj devoj~iwata e ne{to porano otkolku kaj ma{kite. Vo toj period se razvivaat nekoi va`ni funkcii, na
koi ponatamu govorot }e se razviva i se vospostavuva vrskata me|u govorot, sluhot i zna~eweto na
zborovite.
 Za nekoi modaliteti govorniot razvoj }e trae vo tekot na celiot ìvot (semantika), dodeka razvojot na
nekoi drugi procesi, voglavno, zavr{uva okolu 7-8 godina od ìvotot na deteto.
Razvoj na auditivnata percepcija
 Problemot na percepcijata na govorot se odnesuva na nekolku pra{awa, kako {to se:
 Dali postoi kategorijalna percepcija?
35
 Postoi soodveten model na slu{awe?
 Kakva e ulogata na kortikalnata lateralizacija vo prenesuvaweto na govornite informacii?
 Kakva e povrzanosta me|u percepcijata i kratkotrajnata verbalna memorija?
 Ovie pra{awa potrebno e da se povrzat so motornata osnova za govor.
 Bez sluh ne moè da se razvie govorot. Lu|eto postanuvaat svesni za zna~eweto na sluhot duri otkako }e
go izgubat, ili otkako }e dojde do negovo o{tetuvawe.
 Auditivnata percepcija se ostvaruva preku setiloto za sluh. Taa ovozmoùva govorot da se razvie.
Ulogata na auditivnata percepcija e najzna~ajna vo prelingvalniot period i vo periodot na govorniot
razvoj.
 Razvojot na auditivnata percepcija pretstavuva sostaven del na senzomotorniot razvoj, koj spored
Pijaè, pretstavuva edna od osnovnite fazi za ponatamo{niot jazi~en i soznaen (kognitiven) razvoj.
 Auditivnata percepcija e sloèn fiziolo{ki proces, sostaven od mnogu funkcii.
 Vrz osnova na auditivnata percepcija se gradi auditivnata memorija, koja ja ovozmoùva celishodnata
reprodukcija na govorot.
 Auditivnata percepcija, od edna strana e zasnovana na fizi~kite, akusti~kite karakteristiki na glasovite i

zvukot,a od druga strana na zna~eweto na porakata, koja mora da se otkrije preku nadvore{nite signali.
 Nau~nicite se obidele da otkrijat na koj na~in funkcionira auditivnata percepcija.
 Porano se mislelo deka govornata poraka se percipira vo segmenti, glas po glas kako {to te~e govorot.
 Liberman 1967 godina go predloìl modelot vrz osnova na koj se objasnuva sekvencionalnata
organizacija na percepcijata na govorot: prvo fizi~ka drazba, pa glas, pa fonema, potoa sintaksa i na
kraj vkupnoto zna~ewe na govornata poraka.
 Sovremenoto dinami~ko sva}awe na govornata percepcija, koe go zastapuva Pisani (1977) objasnuva
deka skoro istovremeno, vrz osnova na preliminarna informacija, se angaìraat site strukturi na jazikot.
 Porakata se prima skoro globalno i se proveruva niz site jazi~ni sloevi. Zborot ima sopstvena akusti~ka
organizacija, koja e poinakva od poedinite glasovi koi go so~inuvaat, zatoa {to nego go organiziraat
akcentot i me|uglasovnite vrski (Kosti})
 Akusti~kata “slika” na zborot e edinstvena. Na sli~en na~in se povrzani zborovite so melodijata na

suprasegmentnata struktura na govorot, koj moè da go menuva zna~eweto na zborovite ili re~enicite,
iako se sostaveni od ist fonemski sklop. ôvekot raspolaga so sposobnosta da gi otstranuva pomalku
zna~ajnite akusti~ki informacii (redundansa)
Percepcija na glasovite
36
 Deteto slu{a od samoto ra|awe. Najnovite istraùvawa pokaàle deka negoviot sluh funkcionira i pred
ra|aweto. Za da moè da gi identifikuva govornite glasovi, toa prvo se u~i da gi razlikuva {umovite od
govorot.
 Site elementi na govorot ne moraat sovr{eno da se slu{nat, za da moàt da se identifikuvaat.

Rabirlivosta na govorot ostanuva ne o{tetena pod odredeno dejstvo na bu~avata, preteranata brzina ili
od drugite nadvore{ni pre~ki.
 Govorot moè da bide o{teten i do 80%, a sogovornikot da go primi i razbere (na primer preku telefon).
Takvata percepcija e mo`na samo kaj lu|eto koi dobro go poznavaat jazikot
 Me|utoa dodeka deteto e vo faza na razvoj na govorot, toa treba da prima maksimalno dobra
informacija za da moè da ja identifikuva.
 Duri i koga vozrasnite se trudat okolu deteto toa ne e vo sostojba vedna{ da go razbere govorot.
Govorot na vozrasnite vo po~etokot mu li~i na {umovi od koj uspeva da odbere po nekoj glas, koj go
vmetnuva vo svojot zatvoren fidbek sistem, za da na nego go ve`ba svoeto taktilno-kinestetsko ~uvstvo i
vrskata me|u zvukot koj sam go proizveduva so sopstveniot sluh, ve`baj}i go na toj na~in mehanizmot
me|u ovie fiziolo{ki procesi.
 Auditivnata percepcija sekoga{ se razviva pred govornat funkcija, kako patokaz kon koj deteto go
podesuva svojot izgovor.
 Prvata poseriozna studija za razvojot na auditivnata percepcija kaj ruskite deca ja izvel [va~kin
(Shvachin, 1973), a ne{to pokasno ista takva studija bila izvedena i na angliskite deca od strana na
Garnica . Nivnite ispituvawa bile naso~eni vo razlikuvawe na fonetskite znaci. [va~kin svoite naodi gi
klasificirel vo 12 stepeni koi toj ponatamu gi sveduva na 6:
o razlikuvawe na vokalite – prv stepen;
o razlikuvawe na prisustvoto na konsonantite – vtor stepen;
o razlikuvawe na sonantite od zvu~nite plozivi – tret stepen;
o razlikuvawe na palataliziranite od nepalataliziranite konsonanti - ~etvrt stepen;
o me|usebno razlikuvawe na sonantite peti i {esti stepen;
o me|usebno razlikuvawe na ostanatite konsonanti – sedmi, osmi, deveti, desetti, edinaesetti i dvanaesetti
stepen.
 Ova ispituvawe go izvr{il na 19 ruski deca, na vozrast od 8-18 meseci. Gi sledel ~etiri mesci. Prvo gi
nau~il da razlikuvaat tri razli~ni objekti koi gi narekol “bak”, “mak” i “zab”. Zatim zemal samo dva.
Deteto na barawe bi zemalo “bak” ili “mak”. Taka kaj nekoi stepeni do{lo do podgrupi:
 1. Vokali 1…./a/ nasproti drugite vokali
37
 2…./i/-/n/, /e/-/o/, /i/-/o/,/e/-/u/
 3…./i/-/e/, /e/-/u/
 2.Zabeleùvawe na
 konsonantite /bok/-/ok/, /vek/-/ek/, /dok/-/ik/
 3.Sonant naspram
 ploziv /m/-/b/, /r/-/d/,/n/-/g/,/m/-/j/
 4. Palataliziran naspram nepalataliziran
 konsonant /n/-/w/, /v/-/j/
 5. Me|u sonanti 1…. /nasal/-/lateral/
 /m/-/l/, /m/-/r/,/n/-/l/,/n/-/r/,/n/-/j/
 /m/-/j/,/mal/-/lak/,/mak/-/rak/
 2…./m/-/n/, /moj/-/noj/
 3…/l/-/r/,/l/-/q/,/len/-/ren/,/lut/-qut/
 6.Sonant naspram
 frikativ /m/-/z/, /n/-/`/,/n/-/h/,/mak/-/zak/
 /nak/-/àk/,/nak/-/hak/
 7.Usneni (labijalni)
 naspram jazi~ni
 (lingvalni) /b/-/d/, /b/-/g/, /v/-/z/, /f/-/h/,
 /bak/-/dak/,/bak/-/gok/, /vak/-/zak/, /fak/-/hak/
 8. Plozivi naspram
 frikativi /b/-/v/, /d/-/`/, /k/-/h/, /d/-/x/,
 9. prelingvalni naspram
 postlingvalnite /d/-/g/, /s/-/h/, /{/-/h/,
 10. Zvu~ni naspram
 bezzvu~ni /p/-/b/, /t/-/d/, /k/-/h/,f/-/v/, /{/-/`/, /s/-/z/
 11. Me|u poniskite i

38
 povisokite {u{kavi
 (piskavi) /`/-/z/, /{/-/s/,
 12. Lateralni (likvidni)
 naspram frikativinite
 sonanti /r/-/j/, /l/-/j/,
 /rak/-/lak/, /lak/-/jak/.
 Edwards vo (1974) gi ispituvala 28 deca od 1,8 do 3,11 godini. Nejzinoto istraùvawe bilo naso~eno
kon frikativite: /s/-/z/, /f/-/v/, /{/-/`/, /θ/-/ð/. Do{la do zaklu~okot deka decata so tri godini:
 nemaat potpolno izgradena fonetska diskriminacija,
 fonetskata percepcija se razviva postepeno pred artikulacijata na glasovite,
 redosledot na perceptivniot razvoj podleì na zakonitost, no postojat i odstapuvawa.
 Mnogu istraùva~i kako: Jespersen (1964), Beko & Braun (1960), Smith (1973) naveduvaat primeri od
koi moè da se vidi deka decata gi zabeleùvaat razlikite vo govorot na vozrasnite , iako samite ne se vo
sostojba nekoi “sli~ni” glasovi da gi izgovorat. Ako vozrasnite ponekoga{ gi imitiraat tie se lutat i
protestiraat.
 Na primer maliot Adam protestiral “ Ne fis (riba), tuku fis” –imaj}i dobra –pravilna auditivna pretstava
za glasot /{/.
 Ova pokaùva deka diferencijacijata, odnosno diskriminacijata na glasovite se razviva ne samo na

fonetskite kontrasti, tuku deka zna~ajna uloga imaat i ostanatite lingvisti~ki aspekti, kako {to e
zna~eweto.
 Na{ite iskustva i ispituvawa na auditivnata percepcija i auditivnata diskriminacija pokaàle deka deteto
gi razviva vokalite od eden nukleus koj stoi na preminot me|u glasovite /a/ i /e/, a toa e glasot /æ/.
 Negovata neizdiferenciranost ovozmoùva da so nego se pokrivaat potrebite za sosednite vokali /e/ i /o/.
 Vo slednata faza se razviva diferencijacijata na fonemite /u/ i /i/, za da na krajot dojde do jasna
diferencijacija me|u dopirnite fonemi: /a/-/e/, /a/-/o/, /e/-/i/, /o/-/u/.
 Deteto po~nuva da gi razlikuva plozivite i nazalite vo periodot na cicawe, koga ustata mu e zatvorena,
pa zaradi toa e prinudeno da di{e niz nosot.
 So proizveduvaweto na laringealnata zvu~nost se formira glasot /m/, koj za deteto predstavuva

kontrasna igra vo odnos na /b/.
 Vo sekoja glasovna grupa postoi po eden glas koj e nare~en “mati~en”, zatoa {to od toj glas postepeno
se razvivaat ostanatite glasovi od istata grupa.
39
 Okolu vtorata godina od ìvotot sekoe dete koe ima normalen razvoj poseduva po eden , a po nekoga{ i
po pove}e glasovi od sekoja glasovna grupa.
 Vsu{nost me|u prvata i vtorata godina od ìvotot se odigruva najzna~ajniot proces za razvoj na
fonematskiot sluh., zatoa {to deteto vo toj period po~nuva da u~i kategorijalnite obele`ja na glasovite,
odnosno da gi zabeleùva osnovnite distinktivni obele`ja na glasovnite grupi, a se javuva sposobnosta
za segmentalni karakteristiki na poedinite glasovi vnatre vo sekoja glasovna grupa.
 Okolu tretata godina deteto raspolaga so percepirawe i diferencirawe na glasovite kako {to se:
vokalite, site plozivi, nazalite /m/ i /n/, afrikatot /c/ i zapo~nuva so diskriminacija na afrikatite . Iako na
taa vozrast decata se u{te ne gi izgovaraat pravilno glasovite kako {to se: /{/,`,q,r/, tie se vo sostojba da
gi razlikuvaat od sli~nite glasovi, na primer /s,z,j,v/.
 Me|u 4 i 5 godina decata gi diskriminiraat site glasovi od maj~iniot jazik, no poedinci moàt da kasnat
vo nivnoto pravilno izgovarawe.
 Percepcijata na glasovite e samo eden element vo percepiraweto na govorot, no mnogu zna~aen.
 U{te vo prelingvalniot period deteto po~nuva da gi razbira izlivite na ne`nost i zabrana, ne na osnova
na strukturata na zborovite, tuku vrz osnova na razbiraweto na suprasegmentnata struktura na govorot.
 Suprasegmentite se govorni obele`ja koi ovozmoùvaat varijabilnost vo produkcijata na segmentite.

Tie nastanuvaat so varirawe na akusti~kite elementi na govornite segmenti.
 Suprasegmentnite obele`ja koi moàt da variraat se: traeweto, intenzitetot, frekfencijata, zvu~nosta
… varijaciite na navedenite akusti~ki elementi pretstavuvaat osnova na tempoto na govorot,
glasnosta, intonacijata (melodijata), akcentot, obezvu~eniot govor…
 Govorniot niz za decata dolgo vreme pretstavuva edna celina.
 Tie }e nau~at da go odvojuvaat zborot od zborovite duri koga }e trgnat na u~ili{te. Decata se
odnesuvaat kako polupismenite lu|e koi site mali zborovi gi pi{uvaat zaedno, a gi odvojuvaat samo onie
koi imaat konkretno zna~ewe (imenkite i glagolite).
 Govornata, a posebno fonemskata percepcija se razviva, i voglavno zavr{uva so usvojuvawe na

glasovniot i akcentskiot sistem na maj~iniot jazik.
 Fiziolo{ki procesot se zavr{uva okolu osmata godina od ìvotot. U~ili{teto ima bezbroj mo`nosti da gi
promeni tie granici. Blagodarenie na toa, decata se vo sostojba ponatamu da go usovr{uvaat svojot
izgovor i da ja steknuvaat govornata kultura.
 Mnogu od decata zaradi razli~ni pri~ini, nemaat razviena adekvatna auditivna percepcija i
diskriminacija na glasovite i ostanatite glasovni strukturi, ili pak taa e pogre{no formirana , pa ima
potreba od dodaten psihomotoren razvoj na ovie funkcii, zatoa {to bez jasna auditivna pretstava i
diferencijacija na glasovite ne moàt pravilno da se izgovaraat nitu pravilno da se upotrebuvaat vo
procesot na ~itawe i pi{uvawe.
40
Percepcija na izoliranite glasovi
 Studiite za percepcijata na poedinite glasovi pokaàle deka pod dejstvo na konstanten {um 16 glasa koi
bile ispituvani te{ko se razlikuvaat.
 Intenzitetot na {umot bil menuvan, i se pokaàlo deka do pogre{na percepcija naj~esto doa|a kaj onie
fonemi koi imaat najmnogu zaedni~ki elementi. Na primer /m-n/, /f-θ/, /v-ð/, /p-t-k/, /d-g/, /s-{/, /z-`/.
Pod takvi uslovi slu{atelite dobivale parcijalni informacii za glasovnite segmenti.
 Sekoga{ nedostasuvala po nekoja informacija, zatoa {to bila maskirana so {umot.
 Prinudeni da gi odbiraat samo onie elementi (segmenti) koi gi slu{aat, pravele sistematski gre{ki. Vrz
osnova na dobienite rezultati zaklu~ile deka za identifikacija na fonemite zna~ajni se pet kanali (pet
osobini):
Kanal Segmenti za razlikuvawe
Zvu~nost /b,d,g,v,z,`,m,n/ nasproti /p,tk,f,s,{/
Nazalnost /m,n/ so ostanatite
Strujnost /f,s,{,v,z,`/ nasproti /p,t,k,b,d,g,m,n/

Traewe /s,z, {.`/ nasproti drugite
Mesto na artikulacija /p,b,m,f/ nasproti /t,d,s,z,c,n/ nasproti /{,`,k,g/
 Kako se razviva ovaa identifikacija ? Sekoja auditivna percepcija pominuva niz tri stepeni : auditiven,
fonetski i fonemski.
 Na auditivniot stepen slu{atelot go slu{a akusti~kiot signal i go zapametuva, no se u{te ne go

prepoznava.
 Na fonetskiot stepen gi proveruva sli~nostite na zapametenite i novite akusti~ki signali, gi grupira

segmentite vo integralna celina i gi razvrstuva vo fonetskata memorija. Na ovoj stepen mo`no e da se
sporeduvaat glasovite, no ne e zapameteno kako treba samostojno da se stvaraat.
 Na fonolo{koiot (fonemskiot) stepen zapametena e fonemata i nejzinoto mesto vo zborovite. Seto ovaa se
slu~uva vrz osnova na va`nite akusti~ki elementi.
41
 Kolku i da se menuvaat tie elementi, granicite me|u edna i druga fonema se ostri, {to zna~i deka okolu
edna fonema jasno se grupiraat odredeni akusti~ki segmenti (elementi).
 Takviot na~in na percepcija se narekuva kategorijalna percepcija , kako {to e na primer, kategorijalna
percepcija me|u /p i b/, /t i d/ , /k i g/.
Razvoj na izgovorot na glasovite
 Razvojot na glasovite e usoven od biolo{ko-psiholo{koto sozrevawe na deteto, prvenstveno sozrevaweto

na na negoviot CNS.
 Krikot i pla~ot ja pretstavuvaat prvata vokalizacija na novorodenoto.
 Krikot ima fiziolo{ko- refleksen karakter, a nastanuva kako rezultat na potrebata za kislorod, koj deteto
pred ra|aweto go primalo preku maj~inata krv, pa bidej}i taa vrska e prekinata organizmot na deteto se
gu{i, kako rezultat na {to po~nuva naglo da vdi{uva vozduh.
 Belite drobovi po~nuvaat da se snabduvaat so so kislorod i da ja prevzemaat respiracijata. Vo

gr~evitata borba na deteto za opstanok za vreme na krikot se stvara vrskata me|u respiratornata i
laringealnata funkcija.
 Analizata na krikot (Kosti}- Sto{i}, 1963) pokaàlo, deka u{te vo krikot se nao|aat nekoi osnovni
akusti~ki elementi, od koi pokasno }e se razvijat izgovorenite glasovi, kako {to se poluformantnite
strukturi i {umovi so razli~no traewe, intenzitet i frekfencija.
 Krikot so vremeto se pretvara vo pla~ od koj postepeno }e se formiraat glasovite. Vo pla~ot na bebeto
od dve nedeli Kosti} prona{ol stabilno odnesuvawe na glasovnite elementi.
 Spored negovoto mislewe, do toa doa|a kako rezultat na toa {to vo toa vreme bebeto ve}e ja
vospostavuva vrskata me|u sopstveniot glas i sluh, odnosno se stvara povratna vrska me|u auditivnata
percepcija i kinestetskite dvièwa na larinksot, koi }e pomognat za ponatamo{niot razvoj na glasovite.
 Koga preku pla~ot i hraneweto }e se stvori lakot na povratnata vrska me|u bebeto i majkata, toa e znak
deka se razviva i audiovizuelniot sistem.
 Na toa nivo bebeto zapo~nuva da “komunicira” (gugawe), povrzuvaj}i gi auditivnite stimulacii od

svojata okolina so sopstvenite, se u{te nedefinirani artikulatorni obidi za oblikuvawe na glasovite.
 Od masata na govorni stimulacii upateni kon deteto, toa postepeno gi izdvojuva onie elementi na
govorot koi akusti~ki mu se najimpresivni i fiziolo{ki najprifatlivi.
 Periodot na gukawe trae od 1-4 mesec od ìvotot. Ovoj period e mnogu zna~aen za razvoj na
zatvoreniot i otvoreniot feed back sistem, kako i za razvoj na motorikata na govornite organi.
 Preku zatvoreniot sistem deteto go avtomatizira izgovorot.
42
 Otvoreniot sistem ja {iri audio-perceptivnite granici i go prilagoduva izgovorot sprema auditivniot
model koj go slu{a.
 Koga deteto niz otvoreniot sistem na povratna sprega fati nekoj element od govorot toa go vmetnuva vo
svojot zatvoren krug i go uve`buva dodeka ne go avtomatizira.
 Prvite glasovi koi vo ovoj period se javuvaat pretstavuvaat neodredenite vokali i glasovite vrzani za
dvièwata na usnite i korenot na jazikot. Na primer:/m,m,m/ ili /gə, gə, gə/ .
 na 3-4 meseci se javuva gukaweto;
 na 4-6 meseci se javuva brbqaweto;
 na 6-10 meseci se javuva tepaweto.
 Zabeleàno e deka pove}e gukaat onie deca koi se zdravi, nahraneti, ~isti i koi se stimulirani so
~ove~koit glas, posebno so stimulacii koi doa|aat od majkata.
 Od ~etiri do {est meseci nastanuva periodot na brbqawe (babling). Vo toj period govornite aktivnosti na
deteto se zgolemeni. Se javuva {iroka skala na razli~ni glasovi, koi se u{te ne pretstavuvaat fonemi na
maj~iniot jazik.
 Od tie glasovi potencionalno moàt da se razvijat site mo`ni glasovi za drugite jazici. Tie samo
pretstavuvaat surov govoren material, od koi }e se oblikuvaat pravite glasovi na maj~iniot jazik.
 Vokalizacijata na taa vozrast e odraz na fiziolo{kata igra na govornite organi.
 Deteto uìva da proizveduva glas, uìva vo igrata na svoite govorni organi, a glasot koj go proizveduva
(poedine~en, ili vo slog)go stimulira deteto da go povtoruva pove}e pati.
 Sluhot postanuva poizostren. Deteto gi razlikuva licata okolu sebe po glasot. Reagira na razli~nata
intonacija na maj~iniot glas, se smee ako toj e milozvu~en, a zaplakuva koga e strog.
 Ova e znak deka po~nuva da go sva}a zna~eweto na porakata vrz osnova na suprasegmentnata
struktura na zborovite, odnosno vrz osnova na nejziniot ton i intenzitet, a ne na osnova na glasovnata
struktura.
 Deteto ne go razbira zna~eweto na zborovite, tuku go sva}a samo na~inot na koj e taa izgovorena. Vo
toa ni pomaga SSSG (suprasegmentnata struktura na govorot), ~ij nositel e osnovniot laringealen glas
(Fo).
 Deteto na 6-10 meseci pominuva niz fazata na tepawe. Vo po~etokot toa e monosilabi~no (ednoslo`no),
a pred krajot na ovoj period postanuva bisilabi~no (dvoslo`no).
 I vo prviot i vo vtoriot slu~aj se povtoruvaat istite slogovi ili istite glasovni grupi, odnosno prviot slog se
udvojuva, potoa triplira, a ~esto se povtoruva i bezbroj pati.
43
 So neprestanoto povtoruvawe na ednoslo`nite ili pove}eslo`nite glasovni grupi se uve`buvaat i se
avtomatiziraat dvièwata na govornite organi, se pro~istuvaat nekoi auditivni pretstavi za glasovite, a
nivniot izgovor postepeno se pribliùva do izgovorot na onie lica koi se najmnogu vo kontakt so bebeto.
 Paralelno so toa deteto se podolgo gi posmatra vozrasnite koga zboruvaat. Ja sledi nivnata mimika na
liceto i po~nuva da gi razbira poedinite nalozi. Na primer: “Pokaì go okoto”, “Pokaì go nosot”,
“Kade e mama”?.
 Ova se ve}e po~etocite na razvojot na receptivniot govor. Bebeto gi akumulira nekoi od soznanijata za
licata i stvarite okolu sebe, a postepeno i za nivnite nazivi. Duplirawe na nekoi od slogovite na
primer: /ma-ma/, /ba-ba/ se u{te ne treba da se smeta za progovoruvawe, toa e fiziolo{ka priprema.
 Od 10-12 mesec, decata obi~no prooduvaat. Aktivnosta na motornit plan razviena so odeweto, stava
dobra motorna podloga i za fiziolo{kata osnova na govorot.
 Prooduvaweto, obi~no mu predhodi na progovoruvaweto.Duri se smeta deka pregolemoto angaìrawe

vo odeweto malku go zadrùva govorniot razvoj.
 Progovoruvaweto na na{it deca nastanuva okolu 12 mesec. Ma{kite deca progovoruvaat ne{to pokasn
okolu 15 mesec od ìvotot. Se pretpostavuva deka ovaa pojava e vo vrska so sporata mielinizacija na
nervnite vlakna koi gi inerviraat muskulite na govornite organi.
 Spored statisikata decata vo nekoi zamji decata progovoruvaat porano. Na primer vo Indija decata
progovoruvaat porano na vozrast od 8-10 meseci.
 Za progovoruvawe se smeta koga prv pat svesno go upotrebi nekoj zbor. Prviot zbor nastanuva koga se
steknuvaat soodvetni uslovi:
 dobro poznata situacija za deteto,
 auditivna predstava na zborot, so koja se objasnuva situacijata,
 motornata {ema za zborot koj deteto go sovladalo,
 motivacija za govorno odnesuvawe.
 Obi~no vo prvite zborovi spa|aat zborovite kako: mama, baba, daj i sl. Toa se onie zborovi koi vo
prisustvo na deteto bile povtoruvani bezbroj pati i ~ie zna~ewe deteto go povrzalo so imenuvaweto na
odredenoto lice, predmet ili situacija.
 So aktivnata upotreba na prviot zbor se odbeleùva po~etokot na govorot i zavr{etokot na

prelingvalnata faza . Od toj period pa natamu deteto gi eliminira site glasovi koi se vi{ok i svojata
artikulatorna igra se pove}e ja oblikuva spored fonemite na maj~iniot jazik.
 Duri koga onie glasovi koi }e postanat sostaven del na zborovite se smetaat za pravi glasovi.
 Razvivaj}i ja akusti~kata pretstava za na{ite glasovi deteto go razviva verbalnoto pomnewe, koe
ponatamu mu pomaga da gi mobilizira impulsite za artikulatornite dvièwa i koordinacijata na
govornite organi na na~in koj e najpriblièn na auditivno-kinestetkata pretstava na odredeniot glas.
44
 Prvite glasovi koi deteto gi izgovara se neprecizni artikulatorno se labavi i akusti~ki se neodredeni.
 Poedinite vokali se izgovaraat previ{e otvoreno ili previ{e zatvoreno, pa li~at edni na drugi. Na primer
koga deteto go izgovara zborot /voda/ negovoto /o/ pove}e li~i na glasot /a/.
 Razgrani~uvaweto na sli~nite glasovi moè da potrae so godini. Istite pojavi se slu~uvaat i so drugite
glasovi. Nepreciznosta vo detskiot izgovor go dobiva onaa svojstvo koe e karakteristi~no za poedinite
glasovi.
 Taka na primer pri izgovaraweto na na pregradnite glasovi }e se pojavi slaba pregrada, nedovolna
strujnost ili slaba zvu~nost.
 Decata postepeno se pribliùvaat kon izgovorot na vozrasnite. Za izgovorot na poedinite glasovi }e im

bide potrebno pokratko vreme za da moàt potpolno da gi oformat, dodeka izgovorot na tn.”te{ki”
glasovi }e gi formiraat i po nekolku godini.
 Razvojot na glasovite se odviva preku mati~nite glasovi, odnosno pretstavnici na poedinite glasovni
grupi, koi vo sebe gi obedinuvaatosobinite na site slicni glasovi. Razvojniot pat na glasovite e sledniot:
 I faza: delimi~no obedinuvawe na artikulatornite elementi vo odredeni glasovi (racionalizacija)
 II faza: potpolno ispu{tawe na nekoj ili nekoi glasovi od strukturata na zborot (omisija)
 III faza: koristewe na sli~nite fonemi za izrazuvawe (supstitucija),
 IV faza: pribliùvawe na izgovorot kon normalniot izgovor so poedini devijacii vo izgovorot

(distorzija),
 V faza: normalen govor.
 Razvojot na glasovite te~e niz periodizacija. Na sekoj vozrasen period, odnosno godina, se zavr{uva
sozrevaweto na poedinite glasovi.
 Kaj nekoi deca granicata se pomestuva za godina – dve porano ili pokasno.
 Vkupniot razvoj na glasovite trae vo prosek do sedmata godina od ìvotot.
 Otstapuvawata variraat vo dve nasoki.
 Ima deca koi ~isto gi izgovaraat na{ite 31 glas u{te vo ~etvrtata godina, dodeka kaj drugite deca
artikulatorniot razvoj se prodolzuva do osmata godina od ìvotot.
 Potrebno e da se poznava vremeto na tolerancija za sozrevawe na sekoj poedina~en glas, pa spored toa
potrebno e da se ocenuva dali toj glas kasni kaj deteto.
 Nema dilema deka glasovite koi ne se normalizirale do sedmata godina, po~nuvaat da se stabiliziraat i
avtomatiziraat kako nepravilni I potoa kako takvi pretstavuvaat problem za poedinecot, problem za
u~ili{teto, za semejstvoto.
45
 Izgovorot na prvite glasovi kaj decata ne e slu~aen.. Nivniot izgovor po~nuva so samoglaskite, usnite
plozivi i nazalite Do izgovarawe na nazalnite glasovi deteto doa|a za vreme na cicaweto. Bidej}i
inspiracijata i ekspiracijata na vozdu{nata struja, dodeka deteto cica e naso~ena kon nozdrvite, pa
izrazite na zadovolstvo i nezadovolstvo se manifestiraat niz nosnite premini.
 Na toj na~in mnogu rano se vospostavuva vrskata me|u laringealnata aktivnost i nosnata nasoka na
vozdu{nata struja za izgovor na nazalnite glasovi.
Prva faza
 Pretstavuva delimi~no obedinuvawe na artikulatornite elementi (racionalizacija). Deteto gi zabeleùva

nekoi od najistaknatite elementi na zborovite i se obiduva od niv da formira edinstvena celina.
 Za da moè toa da go postigne toa se sluì so mal fond na konsonanti so koi ve}e raspolaga i so prili~no
varijabilni vokali. Takviot zbor e samo nagovestuvawe na praviot zbor. Na nejzinata funkcionalnost i
pomaga SSSG i govornata situacija.
 Deteto po~nuva da se sluì so minimalni fonetski elementi, koi se obiduva da gi oformi vo soodvetni
fonemi.
 Nekoi deca progovaraat sluèj}i se samo so prvite slogovi od zborot, najverovatno zatoa {to se
najnaglaseni od ostanatite. Drugi gi koristat samo poslednite slogovi ili stvaraat metatezi
(premestuvawe na slogovite).
Vtora faza
 Vo ovaa faza se voo~uva potpolniot nedostatok na onie glasovi koi na deteto mu se pote{ki za izgovor
(omisija).
 Malite deca relativno dobro formiraat dvoslo`ni zborovi bez zbirovi na soglaski, no ne ja poznavaat
strukturata na sloènite, posebno na poveќeslo`nite zborovi..
 Tie ne se vo sostojba da gi zabeleàt site glasovi vo zborot, a u{te pomalku nivniot sуkcesiven redosled.
 Posebno te{ko se percepiraat zbirovite na soglaski (klasteri). Isto taka za izgovor na nekoi deteto se
u{ten e ja dostignalo fiziolo{kata zrelost i spretnost na govornite organi.
 Zborot za niv e edinstvena akusti~ka celina , ~ii elementi toa ne e vo sostojba odma da gi otkrie. Zatoa
vo ovaa faza se slu~uva poedini glasovi potpolno da gi preskone, ispu{ti. Ispu{taweto na glasovite moè
da se slu~i na samiot po~etok na zborot /aka-raka/, vo klaster (zbir na samoglaski), /satko-slatko/ ili na
krajot od zborot /veter-vete/.
46
 Kako {to postoi omisija na glasovi taka postoi omisija na slogovi / lado-~okolado/, /~api-~arapi/.
Zborovite so ispu{teni glasovi ili slogovi se skrateni. Zaradi toa gi razbiraat samo doma{nite.
Treta faza
 Pretstavuva vremeto koga se koristat sli~nite fonemi za izrazuvawe (supstitucija). Koga decata }e go
sovladaat voo~uvaweto na strukturata na zborovite, a toa zna~i koga }e moàt da go zabeleàt odnosno
osetat mestoto na sekoj glas vo zborot, tie sakaat i da go izgovorat.
 Me|utoa artikulacijata na poedinite glasovi posporo se razviva od detskoto semanti~ko zna~ewe na

jazi~nata struktura. Deteto, imaj}i potreba da se sluì so zborovite, gi izgovara onaka kako najdobro
moè, a toa zna~i deka namesto glasovite koi se u{te ne gi znae da gi izgovara }e gi upotrebi onie
glasovi koi gi znae.
 Spored toa supstitucija zna~i zamena na glasovite.
 Zamenata na glasovite ne e slu~ajna, tuku strogo zavisna od artikulacionite, a najmnogu od akusti~kite

osobini na glasovite.
 Kako zamena za dadeniot glas moàt da se upotrebat onie glasovi koi se sli~ni na glasot koj deteto saka
da go izgovori vo dadeniot zbor, no za toa ne sozreano.
 Eden glas decata go supstituiraat na pove}e razli~ni na~ini. Decata koristat razli~ni glasovi za zamena
na dadeniot glas.
 Edno isto dete vo razli~ni fazi od razvojot, kako i vo razli~ni pozicii na glasot, moè da koristi razli~ni
glasovi za zamena. Vo fiziolo{ki pogled zamenata zna~i postepeno pribliùvawe na se u{te
neformiraniot glas preku sli~nite glasovi /jaka-raka, taka-saka, moje-mole-more/
êtvrta faza
 Vo ovaa faza nastanuva pribliùvawe na izgovorot kon normalniot izgovor, so poedini izgovorni
devijacii (distorzija).
47
 Za razvojna distorzija e karakteristi~en t.n. meko izgovarawe na glasovite. Za da moè od postoe~kiot
mati~en glas da se razviat glasovite koi pripa|aat na istata grupa, no pretstavuvaat vtor ili tret stepen,
govornite organi, obi~no postepeno se pribliùvaat na soodvetnoto artikulatorno podra~je.
 Na primer, me|u glasot /s/ i /{/ postojat mnogubrojni nijansi na otstapuvawe od normalniot izgovor,
dodeka deteto so svojot izgovor se pribliùva kon izgovorot na glasot /{/.
 Isto taka patot od bezzvu~nite kon zvu~nite glasovi e postepen. Ozvu~uvaweto na vokalite i
konsonantite e postepen.
 Iako detskata vokalizacija e zvu~na, decata ne go koristat dovolno svojot laringealen organ za
integracija na zvu~nosta kaj poedinite glasovi, taka da nekoi od glasovite vo po~etokot se nedovolno
ozvu~eni (devokalizacija).
 Razvojnite distorzii pokaùvaat nedostatok na potpolna polarizacija na distinktivnite karakteristiki na

glasovite. Zatoa moème da kaème deka se raboti za preodni formi na glasovite.Detskite nasojuvawa
da se dobliàt do izgovorot na vozrasnite, se procenuva, od gledi{te na vozrasnite na pove}e na~ini:
48
o kako neadekvatno mesto koe organite go zavzemaat za izgovor na nekoj odreden glas;
o kako nesoodveten na~in na formirawe na pregradata ili tesnecot;
o kako pogre{en ili nedovolno intenzivna nasoka na vozdu{nata struja;
o kako nedovolno aktivirawe na glasnicite za vreme na izgovorot na zvu~nite glasovi
 Razvojot na glasovite te~e niz periodizacija. Templin vo 1957 kako kriterium go zemala pravilniot
izgovorot na dadeniot glas koj 75% od decata na odredena vozrast moàt da go izgovorat. Taa vozrast
moè da se zeme za karakteristi~na za sozrevaweto na dadeniot glas. Ostanatite 25% od decata porano
po~nuvaat da gi izgovaraat ili gi ispu{taat vo nivniot izgovor. Vozrasta na koja 75% od decata pravilno
gi artikulira 75% od konsonantite spored Templin e:
Vozrast Konsonanti
3 m,n,w,p,f,h,u
3,5 y
4 k,b,d,g,r
4,5 s,шš,c
6 t,th,v,l
7 ч,z,ж
Isto takvo ispituvawe izvr{ila I Vasi} I go konstatirala slednoto:
49
Vozrast Glasovi
3 a,e,i,o,u,n,m,p,t,k,d,l,h,j,f,v,{
4 },~
5 y,x,s
6 q,`,w
7 b,g,z,r ч
 Vladisavqevi} (1965) ja ispituvala sostojbata na glasovite na vozrast me|u 2-3 godini i konstatirala deka
glasovite na ovaa vozrast ne se postojani kako kaj vozrasnite.
 Pogolem del od niv se vo neprestan proces na oblikuvawe, spored toa i vo postojano menuvawe, edno
proveruvawe (povtorno ispituvawe) nekolku dena posle napravenoto ispituvawe moè znatno da ja
izmeni slikata. Spored nea periodot me|u 2-3 godina od ìvotot e izrazito preoden period.
 Ovoj period go karakterizira kvantitativna distorzija na vokalite i nestabilna upotreba na postoe~kite

konsonanti, bez ogled na mo`nostana deteto povremeno da se sluì so odredenite konsonanti.
Najstati~ni konsonanti se plozivite, a najvarijabilni se lingvoalveolarnite frikativi /{,`/ i afrikatite /~,x/.
 Od artikulativeno gledi{te, razvojniot proces na postavuvawe na glasovite e zavr{en u{te pred vtorata
godina od ìvotot za /p,b,m,n,j,i/ a ako ne se zemat vo predvid polesnite devijantni slu~ai, to istoto vaì i
za /t,d,k,g,v/.
 Razvojniot proces e vo tek za /f,l,c,s,z,~,|/. Vo sredinata i kon krajot na trettata godina, za glasovite /r,
w, {,`,~,x/ razvojniot proces {totuku zapo~nuva (so isklu~ok na poedinci).
 Spored ova, posledni se artikuliraat onie glasovi (bez ogled na glasovnata grupa), koi se formiraat vo
sredinata na unata {uplina, za koi jazikot ni po bogatчstvo na dvièwa, ni po sposobnost za
procenuvawe na odnosot i distancata ne e zrel, zatoa {to ni auditivno ne e dovolno stimuliran nitu pak e
naso~en.Brojot na decata koi vo tretata godina dobro gi izgovara konsonantite , bez ogled na
glasovnata grupa e sledniot:
 P - 30, V – 28, W –6,
 B - 30, L – 27, R – 5,
 M – 30, F – 26, [ - 3,
 N – 30, C – 25, @-2
 J – 30, S – 19, ^ - 2,
50
 T – 29, H – 15, Q –1,
 D – 28, Z – 14, X–1
 K – 28, ] – 12,
 G – 28, \ - 12,
 Od istraùvawata pronajdeno e deka /t/ i /d/ se rodona~elnici na pogolem broj na glasovi. Od /t/ i /d/,
nastanuvaat /ci/ i /y/. Sekoj od ovie glasa se grana i nivnoto granawe odi vo dve nasoki.
 Prviot stepen na eden kraj gi dava /s,z/ a na drugiot kraj /},|/.
 Vtoriot stepen na granewe vo prodolètokot na kracite gi dava /{,`/ a na drugiot /~,x/.
 T D
 C Y
 S ] Z ^
 [ ^ @ X
 Deka taa radijacija se dviì taka se gleda i po polo`bata na jazikot koi e cel so vrvot svrten kon dolnite
zabi.
 Bidej}i jazikot se u{te ne e vo sostojba da ja pravi lingvoalveolarnata pregrada i tesnec, ne moàt ni da

se zabeleàt glasovite /{,~,`,x/.
 Dodeka toj ne pomine na vo alveolarna polo`ba glasovite /{,`,~,x/ se izgovaraat eden stepen ponisko,
odnosno kako /s,},z,d/ ili kako nekoi od nivnite preodni oblici ne{to kako me|u s/{, }/~, z/`, i |/x.
 Interesno e da se napomene deka toj pat decata go pominuvaat so godini i deka, duri, ni toga{ koga
nivniot razvoj bi trebalo da bide zavr{en, mnogu od niv ne postignuvaat soodveten kvalitativen izgovor,
tuku ostanuvaat na preodnite oblici.
 Neophodno e da se razlikuva supstitucijata koja sluì zaradi pozicija, zaradi op{tiot auditiven vpe~atok,
od supstitucijata koja pretstavuva kvalitativno pribliùvawe na dobro izgovoreniot glas.
 Supstitucijata zaradi odrùvuvawe na pozicijata se izrazuva taka {to deteto izgovara ə namesto /k/ i /g/,
ili /l/ namesto /r/, iako na negovata vozrast toa ve}e ne odgovara i toa pove}e ne bi smeelo taka da go
izgovara. Takvata supstitucija e negativna.
51
 Site nijansi na preodnite oblici se, me|utoa, pozitivni supstitucii, zatoa {to tie pretstavuvaat evolutiven
pat koj, malku po malku, treba da dovedat do pravilen izgovor na glasot.
 Preodnite supstitucii prete`no se podobro manifestirani kaj ispituvanata grupa.
Nekoi poremetuvawa na artikulacijata i pokraj nezavr{eniot razvoj, moàt lesno da se zabeleàt. Ako se
poznava vremeto na stabilizacija na eden glas i negovite razvojni formi, mo`no e {tom granicata na
tolerancija }e pomine da se kaè vo koja kategorija spa|a vo pozitivna ili negativna. Vo tretata godina
treba da postojat site plozivi. Se {to otstapuva treba da se sledi.
 Ovaka kategori~ni kako {to sme kaj plozivite ne treba da bideme koga }e stanuva zbor za afrikatite i
frikativite. Za niv e potreba poedine~na analiza. Istoto vaì i za lateralite i nazalite zatoa {to vremenski
nevoedna~eno se javuvaat.
 Me|utoa neprirodnata protruzija na jazikot treba u{te vo tretata godina da se smeta za seriozna
distorzija.
Dislalija – Dyslalia
 Spored pogolemiot broj na definicii, fonolo{ko -artikulatornite poremetuvawa se narekuvaat dislalii

(dyslalia).
 Za odreduvaweto na terminot dislalija postojat pogolem broj na definicii:
 Spored Matić (1968), dislalija pretstavuva “govorno naru{uvawe koe se manifestira so: 1. nemo`nost
za izgovarawe na poedini glasovi,
 2. nepravilen izgovor na poedini glasovi,
 3. zamena na nekoi glasovi so drugi,
 4. deformirawe na slogovite i zborovite (ispu{tawe i premestuvawe na glasovi vo slogovi i ispu{tawe i

premestuvawe na slogovi vo zborovi)”.
 I vo ovaa definicija sre}avame dve kategorii na dislalii: prvata go opfa}a nepravilniot izgovor na
glasovite vo oblik na omisija, distorzija i supstitucija, a vtorata gi opfa}a omisiite i metatezite na
glasovite i slogovite, i se odnesuva na nesigurnata slika na zborovite, {to e ~esto povrzana so
nedovolnata gramati~nost na govorot ili so ponizok stepen na razvoj na govorot vo smisla na
osiroma{ena re~enica. Vtorata kategorija navleguva vo naru{uvawata koi gi narekuvame zaostanat
razvoj na govorot, zakasnet razvoj na govorot ili nedovolen razvoj na govorot.
52
 Vuletić (1977) ja predloìla definicijata za dislaliite koja e vo sklad so definicijata koja ja dal Matić, a
isto taka bliska e i so definicijata na Becker i Sovak.
 Spored ovaa definicija dislalija e naru{uvawe vo izgovorot na glasovite vo oblik na omisija, supstitucija
i distorzija kako i naru{uvawe na zborovite vo oblik na omisija, supstitucija, adicija i metateza na
glasovi i slogovi, nezavisno od govornite sposobnosti, a strukturata na re~enicata i nizot na re~enicata,
odnosno upotrebata na sintaksata i morfologijata se vo soglasnost so vozrasta na govornikot.
 Naru{uvaweto na re~enicata i nizot na re~enicata, praten so dislalija, pripa|a na naru{uvaweto koe go

narekuvame zakasnet govoren razvoj.
 Vladisavljević (1981) go izedna~uva naru{uvaweto na artikulacijata so dislalija: “Artikulatornite

rastrojstav ili dislalija, pretstavuva nepravilnost vo izgovorot na poedinite glasovi. Postojat tri osnovni
kategorii:
 1. omisija - nedostatok na nekoi glasovi,
 2. supstitucija - zamena na nerazvienite glasovi so glas koj ve}e postoi,
 3. distorzija - razni tipi~ni i atipi~ni o{tetuvawa na poedinite izgovoreni glasovi”.
 Adicijata (dodavawe na glasovi ili slogovi vo dadeniot zbor), kako i nivna inverzija (metateza), ne spa|
aat vo dislalii.
 Dislalijata se odnesuva isklu~ivo na fonemata i nejzinite o{tetuvawa. Tie ne ja popre~uvaat strukturata

na zborot.
 Poremetuvawata koi ja menuvaat strukturata na zborot, kako {to se adicija, inverzija, spa|aat vo jazi~ki
poremetuvawa.
 Naru{uvaweto na re~enicata i sledot na re~enicite, redovno praten so dislalia e naru{uvawe koe se

narekuva zakasnet govoren razvoj.
Zastoj vo razvojot na izgovorenite glasovi kaj decata
 Vo nekoi evropski zemji i vo SAD decata poa|aat vo u~ili{te so 5-6 godini, a pred{kolskiot tretman e
zadolìtelen od navr{enata 4 god.
 Toa e period koga razvojot na detskiot govor u{te ne e zavr{en i pokraj toa moralo da se izgradat
posebni stimulativni i korekcijski programi koi bi go zabrzale i normalizirale razvojniot pat.
 Stru~wacite soo~eni so pomladata vozrast na decata otkrile i drugi razvojni prjavi koi vlijaat na
govorot i nastavata po ~itawe i pi{uvawe, a toa se problemi na spscio-temporalnata orientacija
(orientacijata vo prostorot i vremeto) problemot na op{tata i finata motorika na teloto, problemot na
auditivna i vizuelna percepcija i asocijativno – kordinativni poremetuvawa popularno nare~eno “psiho-
motornost,” kako i vizuelnite problemi. Vo pogolemiot del na tie pojavi se razvojni i pretsatvuvaat
priroden pat vo procesot na fiziolo{koto i psihi~koto sozrevawe na deteto.
53
 Psihomotorniot razvoj na nekoi deca e pospor i koga deteto doa|a na u~ili{te procesot na sozrevawe e
seu{te vo tek.
 Drugite deca, naro~no onie od supkulturnite sredini iako potencijalno se spremni, ne bile dovolno
pozitivno stimulirani vo svoite potencijalni mo`nosti za da gi razvijat na nivo za taa vozrast.
 Imalo slu~aevi deka postojat objektivni pri~ini zaradi koi e dojdeno do op{t psihomotoren zastoj, ili
samo do zastoj vo izgovorenite glasovi. Toa se bolesti od ranoto detstvo, anatomsi i nevrolo{ki
problemi, odnosno patolo{ki slu~aevi.
 Na kraj grupa na deca zdravi i razvieni vo sekoj pogled no izloèni neprekinata na vlijanie na pogre{en
izgovor od svoite doma, drugarite, i sredinata vo koja ìveat, razvile izgovor kakov {to imale naj~esto
mo`nost da slu{aat.
Razlika me|u tepawe i dislalija
 Do tretata godina od ìvotot decata obi~no gi sovladuvaat samoglaskite, i moàt da izgovorat 10-15
soglaski. Ostanatite glasovi koi se u{te ne im se sovladani gi zamenuvaat so glasovite koi mu se ponekoi
obele`ja sli~ni ili gi ispu{taat.
 Zamenuvaweto, ispu{taweto i omeknuvaweto mu dava posebno obele`je na detskiot govor i vo narodot e

poznat pod imeto tepawe.
 Kaj nekoi deca procesot na postepeno formirawe na nekoi glasovi se odviva sporo, a se slu~uva
poedinite glasovi da gi zadràt na nepotpolno formiran izgovor. Tie pokraj toa moè da imaat bogat
re~nik i dobro razviena govorna sposobnost.
 Pogolemiot del na decata so doa|aweto vo u~ili{te se vo sostojba da gi izgovorat site na{i 31 glas.
Dokolku toa na nekoe ne mu uspee, za niv se veli deka se artikulatorno nezreli, odnosno deka imaat
poremetena artikulacija (dislalija).
 Zna~i izrazot tepawe e povrzan samo za vreme na fiziolo{kiot razvoen period na formirawe na glasovi.
 Toj ne smee da se pro{iruva na pogolema vozrast. Site glasovi koi pravilno ne se formiraat do 7-8 god.
Ostanuvaat fiksirani kako artikulatorni poremetuvawa i se narekuvaat dislalija ili poremetuvawe vo
izgovorot (artikulacija) na glasovite
 Me|utoa nekoi specifi~ni artikulatorni poremetuvawa se slu~uvaat za vreme na fiziolo{kiot razvoj na

glasovite, t.e pred sedmata god. na ìvotot zatoa treba da go razlikuvame normalnoto tepawe od
patolo{kiot na~in na izgovarawe za {to e potrebno dosta znaewe i iskustvo od oblasta na razvojnata
fonetika, za vozrasnite normi i tipologijata na devijantniot izgovor i prakti~noto logopedsko iskustvo.
 Na primer, razni sigmatizmi prisutni se ve}e od tretata god od ìvotot a rinolaliite od samoto
progovarawe.
54
 Tepaweto e normalna pojava vo detstvoto.
 Dislaliite se nenormalna pojava na izgovarawe na glasovite kako vo razvojnata doba taka i kaj
postarite deca, maladite i starite.
Fonolo{ki naru{uvawa
 Fonolo{kite naru{uvawa pretstavuvaar zbir na jazi~ni naru{uvawa koi ja naru{uvaat detskata

sposobnost za razvivawe na lesno razbirliv govor na vozrast od 4 godini, a kaj nekoi slu~ai, vlijaat na
usvojuvaweto na ~itaweto i pi{uvaweto.
 Webster (1997) gi definiral fonolo{kite naru{uvawa kako pre~ki vo govorno-glasovnata produkcija koi
se karakterizirani so postoewe na gre{ki vo sostavot na govorot i koi go pravat istiot te{ko razbirliv.
Ovie naru{uvawa se odnesuvaat na te{kotii vo u~eweto i organiziraweto na site glasovi potrebni za
razbirliv govor, pravilno pi{uvawe i ~itawe.
 Kaj decata koi mnogu gre{at vo produkcijata na govorot, postoi golem rizik od nastanuvawe na te{kotii
vo ~itaweto i speluvaweto vo u~ili{niot period i od tie pri~ini, treba da se vklu~at vo rehabilitacijskiot
tretman {to e mo`no porano, na vozrast oda tri ili ~etiri godini. Takvite deca ~uvstvuvaat deka se
razlikuvaat od drugite deca na nivna vozrast, i kako rezultat na {to moè da se pojavi frustracija,
socijalno povlekuvawe i nedostatok na samodoverba (Bowen, 1998)
Karakteristiki na fonolo{kite naru{uvawa
Nekoi od decata so fonolo{ki naru{uvawa moè da imaat i drugi govorno-jazi~ni te{kotii kako {to se
nerazviena gramatika i sintaksa, pelte~ewe i te{kotii vo iznao|aweto na soodveten zbor. No sepak
naj~esto, pove}eto od niv imaat samo fonolo{ki naru{uvawa koi se manifestiraat na ist na~in kako kaj
ostanatite deca.
 Kaj nekoi od niv govorot e nejasen vo predu~ili{niot period, no pokasno nemaat te{kotii vo
usvojuvaweto na ~itaweto i pravilnoto pi{uvawe na zborovite, dodeka drugite imaat nejasen govor vo
predu~ili{niot period, a pokasno imaat te{kotii vo ~itaweto i razbiraweto na pro~itanoto vo u~ili{niot
period. Kaj treti pak, pokraj nejasniot govor vo predu~ili{niot period, pokasno se prisutni i te{kotii vo
pi{uvaweto (Bowen, 1998).
 Pri~inite za pojavata na fonolo{kite naru{uvawa kaj decata se nepoznati. Kaj onie kaj koi vo
semejstvoto imalo prisutno sli~ni te{kotii, se pretpostavuva deka ova naru{uvawe e od genetska priroda.
Sepak ne se pronajdeni sigurni dokazi koi bi ja potvrdile ovaa hipoteza. Ova naru{uvawe e po~esto
prisutno kaj ma{kite otkolku kaj ènskite i negovata prevalencija e otprilika 10% kaj decata od
predu~ili{n i u~ili{na vozrast. 50% do 70% od ovie deca imaat postojani problemi vo osnovnoto i
55
srednoto obrszovanie (National Institute of Deafness and other Communication Disorders (NIDCD),
1994).
Fonolo{ka svesnost
 Se postavuva pra{aweto zo{to kaj tie deca postojat te{kotii vo ~itaweto i speluvaweto, odnosno ote`nato
ili posporo usvojuvawe na pred~ita~kite ve{tini neophodni za te~no ~itawe so razbirawe.
 Sovremenite istraùvawa odgovorot go prona{le vo lo{o razvienata fonolo{ka svesnost i op{to vo lo{oto
metajazi~no poznavawe. Fonolo{kata svesnost e sposobnost za prepoznavawe i upravuvawe so
glasovite od koi se sostoi zborot.
 Toa bara dobra fonolo{ka memorija koja moè da obraboti niza na glasovi vo zborot, da gi zadrì nekoe
vreme vo rabotnata memorija dodeka manipulirame na pr. so sledot, pa taka na toj na~in sredeni gi
artikulirame. Stanuva zbor za mogu teòk i sloèn proces koj kaj rizi~nite deca ne funkcionira
ba{ najdobro.
 Prvoto nivo od fonolo{kata svesnost e pravewe na granica me|u zborovite. Vtoroto nivo se odnesuva na
razlikuvawe na slogovite vo zborovite, a tretoto nivo e razlikuvawe na najmalite edinici, fonemite
odnosno glasovite.
 Fonolo{kata sposobnost se razviva so vozrasta, no nekoi deca ne go dostignuvaat potrebnoto nivo na

svesnost vo periodot koga e ve}e zapo~nato so pou~uvaweto na ~itaweto (Sawyer et all., 1985). Na
vozrast od 5-6 godini se javuva potpolnata svesnost za fonemite. Mo`no e na samata svesnost za
fonemite da vlijae i samiot proces na u~ewe na ~itaweto (Bradley,1989; Gathercole & Baddeley, 1993).
 Svesnosta za fonemite se definira niz znaeweto za pri~inata na glasovite vo zborot vo svojot

najednostaven oblik, a sloèniot oblik se odnesuva na sposobnosta za manipulirawe na glasovite vo
zborovite - segmentiraweto, spojuvaweto, edna~eweto, bri{eweto i izdvojuvaweto na fonemskite
segmenti (Castle et all., 1994).
 Bradley & Bryant (1983) sprovele poopse`no istraùvawe za povrzanosta na fonolo{kata svesnost i
~itaweto na 400 deca na vozrast od 4 godini i vo prvo oddelenie. Decata koi na vozrast od ~etiri godini
imale podobri rezultati na zada~ite na segmentacija, pokasno bile podobri vo ~itaweto i obratno.
 Liberman et all., (1982) ja ispituvale povrzanosta me|u rabotnata memorija i ~itaweto kaj dobrite i
lo{ite ~ita~i. Rezultatite pokaàle deka lo{ite ~ita~i imaat specifi~ni te{kotii vo kratkoro~noto
pomnewe, odnosno vo fonolo{kata rabotna memorija.
 Nedovolnata sposobnost na fonolo{ka memorija kaj po~etnoto ~itawe vlijae na sposobnosta za

dekodirawe. Ako postojat te{kotii vo obrabotkata na informaciite, onevozmoèna e i adekvatna
obrabotka na sintaksi~kite i semanti~kite elementi na izgovoreniot i pi{aniot jazik (Gathercole
&Baddeley, 1993), koe ponatamu }e se manifestira kaj ~itaweto na nepoznatite zborovi i drugite
aktivnosti povrzni so ~itaweto.
56
Fonolo{ka teorija
 Fonolo{kata intervencija, vtemelena na teoretskite pretpostavki, proizleguva najprvo od samata teorija

za normalniot fonolo{ki razvoj, odnosno od na~inot na koj deteto normalno go usvojuva glasovniot
sostav na dadeniot jazik.
 Od iskustvoto na stru~nite lica i pretpostavkite za normalniot fonolo{ki razvoj, se razviva teorijata za

abnormalen fonolo{ki razvoj, odnosno teorijata koja objasnuva zo{to nekoi deca ne ja usvojuvaat
fonologijata vo sklad so nivniot razvoj.
 Procesot na fonolo{koto usvojuvawe se sostoi od ~etiri osnovni komponenti: auditivno percptivna,

kognitivna, fonolo{ka I neuromotorna (Stoel – Gammon & Dunn, 1985) I zavisi od razvojnite
sposobnosti na deteto. Gibbon & Grunwell (1990) navele pet mo`ni pri~ini zaradi koi procesot na
fonolo{koto usvojuvawe moè da se uspori ili zastane:
 Deteto moè da bide “zatrpano” so fonolo{kata sloènost na glasovite na koi e izloèno i nemo`nosta od
odvojuvawe na novite informacii od govornata okolina.
 Maturacijata kaj deteo moè da bide delimi~no zakasneta so postojano ograni~uvawe na govornata
produkcija niz eden dolg vremenski period.
 Zaradi odredena fonolo{ka organizacija na deteto, kognitivnata sposobnost za formirawe na novi

predpostavki e potisnata.
 Nedostatok na vnatre{en feedback i svesnost moè dodatno da gi ote`ni ve}e postoe~kite problemi.
 Vlijanieto na promenlivosta moè da predizvika nesposobnost za zapo~nuvawe na sistematski promeni i

vospostavuvawe na organizacija na fonolo{koto znaewe kaj deteto.
Istraùvawa za povrzanosta na fonolo{kite naru{uvawa so fonolo{kata svesnost, rabotnata memorija i

opismenuvaweto
 Brzinata so koja deteto moè da ja sklopi fonolo{kata reprezentacija na glasovite od dolgoro~noto

pomnewe isto taka vlijae na uspe{noto usvojuvawe na ortografskite strukturi koi pretstavuvaat t.n. “sliki
na zborovi” memorirani vo dolgoro~noto pomnewe.
 Toa zna~i deka decata koi ne moàt brzo da se setat na slikata na nekoj zbor, pove} }e moraat da se
potprat na fonolo{kite strategii na dekodiraweto.
57
 Nesposobnosta za brzoto i avtomatskoto prepoznavawe na glasovite i pronao|awe na “slika na zborot”
go tera deteto pove}e da se navaluva na kognitivnite sposobnosti pri ~itaweto. Decata koi imaat te{kotii
vo brzoto imenuvawe ~esto imaat problem vo ~itaweto.(Berninger & Busse, 1999).
 So ovie israùvawa ispituvana e povrzanosta na fonolo{kite naru{uvawa i fiziolo{kite faktori (ostrinata

na sluhot, suprasegmentnite obele`jana govorot, oralno-motornata kontrola) i kognitivno-lingvisti~kite
faktori (fonemska svesnost, fonolo{ka rabotna memоrija, brzo imenuvawe). Isto taka e ispituvana i
povrzanosta na fonolo{kite naru{uvawa i rezultatite na testot za ispituvawe na ~itaweto i pi{uvaweto.
 Ispianicite bile podeleni vo dve grupi od angliskoto govorno podra~je izedna~eni spored vozrast, pol i
inteligencija.
 Prvata grupa ja so~~inuvaat 23 deca (12 od prvo oddelenie, 8 od vtoro i 3 od treto odd.) so
dijagnosticirani fonolo{ki naru{uvawa.
 Vtorata grupa bila sostavena od 23 deca bez fonolo{ki naru{uvawa so ednakva zastapenost po
oddelenija.
 Ispituvaweto bili sprovedeno niz nekolku zada~i. So prvata zada~a se ispituvalo dali decata so fonolo{ki
naru{uvawa pokaùvaat poslabi rezultati na testovite za ispituvawe na suprasegmentalnite karakteristiki
na govorot, ispituvani so analiza na kratki izreki i oralno motorna kontrola vo sporedba so decata bez
fonolo{ki naru{uvawa.
 Decata so fonolo{ki naru{uvawa postignale polo{i rezultati vo 22% od slu~aite na zada~ite za oralno
motorna kontrola.
 Oralno motornata funkcija ispitana e so Zelvis oralno periferen screening. Pоtoa, so kognitivno-
lingvisti~kite zada~i isituvana e rabotnata verbalna memorija. Formata I sledot na zborovite I
povtoruvaweto na re~enicite ispituvani se so CELF-3 testot (The Clinical Evaluation of Language
Fundametals – 3), a povtoruvaweto na logatomite so CTOPP testot (Comprehensive Test of
Phonological Processes). So slednata zada~a ispituvana e fonolo{kata svesnost I brzoto imenuvawe.
Ponatamu bilo ispituvano dali decata so fonolo{ki naru{uvawa postignuvaat polo{i rezultati na zada~ite
na ~itawe i speluvawe od decata bez naru{uvawe. Za taa cel e primenet testot (The Kaufman Test of
Educational Achievement).
 Na site ispituvani zada~i pronajdena e statisti~ka razlika me |u ispituvanite grupi.
 Decata so fonolo{ki naru{uvawa postignuvale mnogu polo{i rezultati na testovite za ispituvawe na

fonolo{kata svesnost, ~itaweto i speluvaweto.
 So ova istraùvawe potvrdeno e deka decata so fonolo{ki naru{uvawa i te{kotii vo ~itaweto imaa
problemi so fonolo{kata rabotna memorija. Potvrdena e i povrzanosta na brzoto imenuvawe i te{kotii vo
~itaweto.
 Iako podra~jeto na fonolo{kite naru{uvawa se u{te ne e dovolno poznato i ispitano, dokaàno e deka
decata so fonolo{ki naru{uvawa imaat te{kotii vo oralno motornata kontrola, vo kognitivno-
lingvisti~kite sposobnosti i brzoto imenuvawe.
58
 Potvrdena e i povrzanosta na brzoto imenuvawe i te{kotii vo ~itaweto. Iako podra~jeto na fonolo{kite
naru{uvawa seu{te ne e dovolno poznato i ispitano, dokaàno e deka decata so fonolo{ki naru{uvawa
imaat te{kotii vo oralno motornata kontrola, vo kognitivno-lingvisti~kite sposobnosti i brzoto
imenuvawe.
Metodi na logopedskiot tretman
 Verbotonalna metoda
 Edna od metodite koja ja koristat logopedite vo rehabilitacijata na decata so fonolo{ki

poreketuvawa e i verbotonalnata metoda (Guberina).
 Ovaa metoda ja istaknuva va`nosta na povrzuvawe na slu{aweto i izgovorot po pat na komunikacijski

lanec koj go so~inuvaat emisija, transmisija, recepcija i reprodukcija. Kako {to znaeme, normalen pat
za u~ewe na izgovorot kaj decata e preku slu{aweto, pa zatoa po toj pat treba da bide naso~ena i
rehabilitacijata.
 Spored ovaa metoda so slu{aweto se percepiraat glasovite i strukturite na zborovite i kako posledica
imame nesvesno ispravuvawe na dvièwata na artikulatorite. Glasot nikoga{ ne se slu{a izolirano pa
zatoa i vo rehabilitacijata sekoga{ se prezentira vo struktura kako {to e logatom ili zbor. So ovoj na~in
na rehabilitacija zavisno od sekoj stepen i vid na gre{ka, se podesuva emisijata te. onoj model koj
pacientot go povtoruva.
 Vo rabotata logopedot se sluì so zvu~ni filtri koi gi onevozmoùvaat ili go ote`nuvaat priemot na
nesakanite karakteristiki na zvukot. Na toj na~in liceto gi slu{a samo optimalnite karakteristiki za toj
glas, odnosno se istaknuvaat samo va`nite karakteristiki za toj glas. Govornite organi spored ovaa
metoda se namestuvaat od strana na logopedot a patot do pravilniot izgovor sekoj rehabilitant mora da
go najde sam (Vuletić, 1987).
Ostanati metodi
 Artikulaciskata metoda e edna od tradicionalnite metodi vo koja se koristat ve`bi za mobilizacija na

artikulatorite, mestewe na polo`bata na artikulatorite za sekoj glas no duri otkako deteto audituvno
dobro go perciptralo glasot.
 Moàt da se koristat ogledala, {patuli so koi se mestat artikulatorite ili mu se pokaùva mestoto na koe
treba da se izgovori glasot (Vuletić, 1987).
 Promenite vo emisijata na terapevtot kako {to se promena na intonacijata, ritamot, naglasuvaweto na

glasot moè da mu pomogne na deteto, koe ima problem so fonolo{koto pomnewe zafa}aj}i gi glasovite
vo zbor, da go svati glasot i da go obraboti, a potoa i pravilno da go artikulira. Posle mesteweto na
59
artikulatorite deteto go povtoruva glasot vo logatomi, potoa vo pogolemi celini vo zborovi i vo re~enici
dodeka glasot ne se avtomatizira vo sekojdnevniot govor.
 Postoi i auditivna percepcija koja kako pristap e mnogu sli~na na verbotonalnata i ja istaknuva
va`nosta na slu{aweto i ve`{tinata na diskriminacijata kaj fonolo{kite poremetuvawa
 Kognitivniot pristap ja naglasuva ulogata na pamteweto i vnimanieto, dodeka lingvisti~kite pristapi se

naso~uvaat kon razlikuvaweto na karakteristikite i procesite na poednostavuvawe. Ovie dva pristapi
mnogu te{ko se razlikuvaat zatoa {to vo terapijata se isprepletuvaat. Kako del od lingvisti~kiot pristap }
e ja izdvoime terapijata na minimalni parovi (Minimal contact therapy, Dodd &Iacano 1989) i
Metaphon (Howell & Dean 1994).
 Integracijskiot pristap zema od sekoj model po ne{to, pa se koristi zavisno od toa {to deteto
prezentira i kade e najslabo.
3. Bihejvioralen tretman
 Tradicionalnite tretmani za decata so fonolo{ki naru{uvawa voglavno se temelat na oralno-motori~kite

ve`bi, upotreba na ogledalo, {patuli, senzo-motorno ve`bawe, modelirawe i imitacija na glasovite potoa
vo oblikuvawe na postepeno taka da pribli`no nalikuvaat na standardite.
 Dodeka tradicionalnite pristapi se naso~uvaat na podu~uvawe na decata da gi artikuliraat

zborovite ili glasovite, fonolo{kiot pristap se fokusira na toa deteto samo da go promeni svojot sostav na
pravila koristej}i gi kognitivnite tehniki kako {to se semanti~kite sliki (Klein, 1996).
 Decata so fonolo{ki naru{uvawa pokaùvaat poslaba sposobnost za voo~uvawe na sli~nostite me|u

zborovite koi gi slu{aat i gi kaùvaat, pa so takvite deca moè da se raboti na podobruvawe na nivniot
povtoruva~ki repertoar. Za ovakvite vidovi na poremetuvawa se koristi vokalno imitacijski trening
(vocal imitation training) kade deteto se podu~uva na povtoruvawe na glasovite i zborovite koi
terapavtot gi emitira.
 Kaj vakvoto podu~uvawe postojat tri proceduri:
 oblikuvawe,
 vrzuvawe i
 istaknuvawe odnosno brzo prezentirawe.
 Tie se koristat za podobruvawe na artikulacijata vo slu~aj koga deteto pravilno gi artikulira glasovite
poedina~no no ne moè da gi artikulira kako celina te. kako zbor.
 Terapevtot postepeno gi spojuva glasovite vo slogovi, a potoa vo zbor dodeka ne se artikulira celiot
zbor. Te{kite glasovi se istaknuvaat so zgolemena naglasenost ili so oblikuvawe na pravilnata pozicija
na jazikot, usnite, zabite... potoa deteto go artikulira glasot i duri posle nekolku povtoruvawa na glasot
terapevtot go voveduva zborot koj vo inicijalna polo`ba go ima toj glas.
60
 Otkako deteto na ovoj na~in }e ja postigne pravilnata artikulacija se po~nuva so generalizacija na ona
{to e ispraveno niz razli~nite stimulacii vo razli~ni opkruùvawa ({kolo, doma, detska gradinka),
odnosno se zapo~nuva so avtomatizirawe.
 So cel da se postigne {to e mo`no podobri rezultati potrebno e da se napravi premin od pravilnata
artikulacija na onie izve`banite glasovi na onie neizv`banite koi }e po~nat pravilno da se artikuliraat.
Toa e i celta na ovaa programa: edna{ izve`baniot glas na nekoi zborovi da moè pravilno da se
artikulira ponatamu na bilo koja struktura na zborovi.
 Za da se postigne toa se koristat t.n. sufficient-response-exemplar training (koj slobodno preveden bi

zna~el primrerok na dovolni odgovori), a toa bi zna~elo deka deteto koe ja sovladalo artikulacijata na
glasovite "/k/r/" koi bile distorzirani sega }e gi koristi ovie glasovi vo razli~ni strukturi na pr. krava,
kreda, kru{a, krug.
 Vo slu~aj da se javat te{kotii vo nekoi od ovie novi zborovi terapevtot povtorno treba da go podu~uva
toj zbor i koga }e gi nau~i pravilno da gi artikulira dodava niza na zborovi kako na pr. krst, kruk~e,
kroja~ itn.
 Preporaka e celiniot zbor koj se podu~uva da se pome{a so onie zborovi koi se sovladani za da moè
deteto polesno da go diskriminira celniot zbor od site ostanati zborovi i glasovi. Sovladaniot zbor potoa
se sloùva vo prosti i pro{ireni re~enici.
 Eikeseth i Nesset (2003) sprovele istraùvawe vo koe ja sledele dolìnata na traeweto na ovoj vid na
terapija odnosno kolku ovoj trening pomga vo podobruvaweto na artikulacijata kaj decata so fonolo{ki
naru{uvawa i kolku taa podobrena artikulacija vtemelena na kontekstualnata i vokalnata imitacija moè
da pridonese za podobruvawe na artikulacijata vo tekot na imenuvaweto i sekojdnevnata konverzacija.
 Rezultatite pokaàle deka ne e potrebno decata da se podu~uvaat na site 10 celni zborovi za da moàt
da ja sovladaat artikulacijata na nekoj glas duri i vo drugite zborovi.
 Ovakviot ishod avtorite go narekuvaat generalizirana verbalna imitacija za koja mora da postoi
produkcija na zborovi i diskriminacija - podudarnost me|u verbalnata stimulacijai vokalniot odgovor,
poednostavno kaàno deteto mora da gi zabeleùva sli~nostite i razlikite me|u zborovite koi se iskaàni i
onie koi gi slu{nalo. Rezultatite upatuvaat deka podobrenata artikulacija so tekot na vokalniot trening i
generalizirana so tekot na terapijata se prenesuva na imenuvaweto i vo sekojdnevniot razgovor kade {to
decata ne bile podu~uvani.
 Kaj decata so kasnewe vo razvojot ovoj na~in na vokalna imitacija nema da bide dovolen za pravilna
artikulacija vo celokupniot govor, zatoa {to takvite deca moèbi sè u{te ne gi steknale potrebnite
bihejvioralni preduslovi: imitacija, produkcija i diskriminacija.
 Smith et all. (2001) gi sporeduvale nekolku modeli na rabota vtemeleni na pred~ita~kite ve{tini. So tie
programi ispituva~ite im pristapuvale na decata na takov na~in {to tie samite go modulirale poediniot
glas, potoa deteto go proizveduvalo toj glas i mentalno manipuliralo so toj glas.
 Podr{kata na ispituva~ot moè da bide vo oblik na prilagoduvawe sprema jazi~nite kriteriumi, na pr.
fonolo{kata sloènost, brojot na fonemi i raspored na fonemite vo zborovite (tie vo inicijalna polo`ba
61
pretstavuvaat pomal problem otkolku koga se vo medijalna polo`ba, isto taka polesni se glasovite koi se
strujni kako "s" dodeka pregradnite kako plozivite pote{ko gi zabeleùvale i pote{ko gi proizveduvale).
Vo ovoj model ispituva~ite rabotele na site delovi na fonolo{kata svesnost:
 Slagawe na rima - od decata se baralo da go prodolàt zborot koj se rimuva so onoj koj ispituva~ot go
kaàl.
 Zborovi – prepoznavawe na istite glasovi vo dva ili pove}e zbora na pr. koi zborovi imaat ist po~eten
glas, koi po~nuvaat isto: mama, velosiped, mnogu? Izoliran glasot poinaku zvu~i otkolku koga e vo
eden zbor zaradi koartikulacijata i brzoto mestewe na artikulatorite za glasot koj sleduva.
 Izolacija – glasot se prepoznava i izdvojuva od pogolemata celina na zborovi ili slogovi i/ili
manipulacija so toj glas so pomo{ na pi{an materijal.
 Sinteza – sposobnost za slagawe na glasovi ili delovi na zborovi i izgovarawe na zborovi bez pomo{ na
pi{an materijal, na pr. ispituva~ot pra{uva "{to kaàv sega /e/`/e/ a deteto treba da kaè eè.
 Analiza – sposobnost na prepoznavawe na glasovi koi se opfateni vo zborot bez pomo{ na pi{an
materijal na pr. "Kaì mi gi delovite koi }e gi slu{ni{ koga }e kaàm ~aj, a deteto bi trebalo da kaè
/~/a/j/.
 Site ostanati manipulacii na glasovite - kako {to e broewe, bri{ewe, zamena na glasovi vo zborovite ili
premestuvawe na sledot nanazad.
 Kaj ispituvaweto na fonolo{kata svesnost stimulacijata na ispituva~ot moè da bide vo oblik na

pra{awa:"Koi u{te zborovi po~nuvaat so odreden glas osven navedenite zborovi"? Ili kaj sva}aweto na
ritamot ispituva~ot ukaùva deka dadenite zborovi ili po~nuvaat ili zavr{uvaat so isti glasovi. Poèlno e
od decata da se pobara tie sami da prepznaat koi glasovi se rimuvaat.
 Vo ovoj program se koristat u{te nekoi tehniki na potpora pri usvojuvaweto na fonologijata, a
toa se:
 Baraweto na odgovor - od deteto bara toa da slu{a, prepoznava ili da gi producira izmanipuliranite
glasovi.
 Reprezentacijata na glasot – oralna (koj e prviot glas vo zborot ruà?), pi{ana (prviot glas vo zborot
pila e /p/ pokaì go toj glas) i slikovna (ispituva~ot ja drì slikata na balon i kaùva deka prviot glas od
ovoj zbor e ist kako i glasot so koj po~nuva zborot “baba”).
 Goleminata na fonolo{kite edinici – re~enica, zborovi koi se sloènici, na pr. son~ogled, ednoslo`ni
zborovi kako bor i pove}eslo`ni zborovi, rima koja po~nuva so konsonantska grupa....
 Polo`ba na fonemite ili fonemskite klasteri – glasovi vo inicijalna, medijalna ili finalna polo`ba.
 Fonolo{ki karakteristiki i strujni glasovi (postoi premin od prethodniot glas) vokal, frikativ, sonant l,q,v
i preodniot glas j (Vuletić, 1987), potoa pregradni “stop” glasovi okluzivi i klasteri te. konsonantski
grupi. Strujnite glasovi bi trebalo da se koristat vo inicijalna pozicija a potoa postepeno da se
voveduvaat pote{kite glasovi kao okluzivite i konsonantskite grupi.
62
 Rezultatite od analizata na ovie programi (Jovanovich 1993, Mifflin, 1991, Scott &Foresman
1993)pokaàle deka avtorite na ovie programite voglavno se naso~eni na pismoto i grafemite, a
pomalku na glasot i fonolo{kata svesnost koja mora da se razvie i ve`ba zaradi nejzinata va`na uloga vo
ve{tinata na ~itawe. Isto taka vo pogolemiot broj na programi pove}e od decata se bara razbirawe a
pomalku produkcija.
 Soveti koi pogolem broj na avtori gi predlagaat kaj podu~uvaweto na predve{tinite potrebni za ~itawe i
pi{uvawe:
 sinteza i analiza kako auditina zada~a (na nivo na fonema),
 sistemati~nost vo izveduvaweto na zada~ite (po~nuvawe od pogolemi edinici pa kon onie najmalite

fonemite)
 na deteto da mu se navedat primeri i strategii za polesno re{avawe na onie koi mu se pote{ki za

sovladuvawe.
 niz terapijata da se iskoristi sekoja mo`nost za producirawe na glasovi na fonemsko nivo.
 Eden interesen pristap za rabota so predu~ili{ni deca koi imaat fonolo{ki naru{uvawa se vika Thematic-
Fantasy Play (Constantine, 2001). Ovoj pristap niz prikazna vlijae na fonolo{kata svesnost i na
diskriminacijata na rimata i produkcija na rima. Vo prikaznata se vklu~uvaat decata kako aktivni
u~esnici koi sami kreiraat scena, gluma i menuvawe na tekot na prikaznata, dodeka terapevtot raboti
na svesnosta za rimata na parovite zborovi koi se rimuvani vo prikaznata.
 Postojat beskrajno mnogu pristapi, principi na rabota i metodi, a za programite ѝ da ne

zboruvame. Bez razlika koja metoda ili program ja primenuvame sekoga{ deteto mora da ni bide vo
centarot na vnimanieto i da se prilagodime kon ona {to na deteto mu e optimalno i so koe }e postignime
najdobri rezultati.
Glasovi koi naj~esto nepravilno se izgovaraat
 Nekoi glasovi se postabilni, dodeka nekoi pomalku stabilni, {to znaчи deka edni od drugi glasovi
poretko se javuvaat kako nepravilni, a drugite po~esto.
 Vo na{iot glasoven sistem postojat 12 kriti~ni glasovi koi pome|u u~ili{nite i predu~ili{nite deca naj~est
se sretnuvat kako nepravilni
 S – 12,60% { - 9,60 c – 5,10
63
 C – 11,50 ` - 8,80 l – 3,70
 Z – 11, 40 x – 8,10 q – 3,50
 ~ - 9,80 r – 8,00 | - 0,60
 Decata na predu~ili{na vozrast tie glаsovi ~esto gi preskокнуваат ili gi zamenuvaat so sli~ni glasovi.
 Kaj u~ili{nite deca omisiite vo prava smisla na zborot ne postojat a supstistuciite se ograni~eni na
pomal broj na glasovi.
 Se zamenuvaat glasovite }-~, d-|, r-q.
 Poretko se pojavuva potpolna zamena na {-s, ili `-z.
 Obi~no glasovite { -` se izgovaraat pomeko.
 Glasot r spa|a vo glasovi koj na pogolem broj na deca im zadava pote{kotii.
 Izgovaraweto na na{eto r ima potreba od golema elasti~nost na predniot del na jazikot {to nekoi deca
od anatomsko-nevrolo{ka pri~ina pote{ko go postignuvaat.
Zo{to ba{ nazna~enite glasovi nepravilno se izgovaraat?
 Pogolemiot del na glasovi koi pretstavuvaat artikulacionen problem spa|aat vo glasovi so izrazito
{umen spektar vo povisokoto frekfenciono podra~je a samiot na~in na artikulacija bara precizni
dvièwa na jazikot i ostanatite govorni organi.
 Deteto obi~no, vo vremeto koga }e po~ne da upotrebuva zborovi vo koi se nao|aat kriti~nite glasovi, ne
e zrelo ni za edno ni za drugo.
 [umnite glasovi, zaradi nivnata akusti~ka sli~nost pote{ko se razlikuvaat pa zatoa i pravilno da se
usvojat, a motori~nosta na jazikot i drugite govorni organi nedovolno e spretna za izveduvawe na fini
koordinirani dvièwa za odredeni artikulacioni efekti.
 Deteto go prilagoduva izgovorot na kriti~nite gla sovi na svoite mo`nosti i taka se stvaraat, obi~no
nepravilni glasovi.
 Podolga upotreba na nepravilniot glas vo govorot stvara pogre{na govorna navika.
Etiologija na fonolo{ko – artikulatornite poremetuvawa

64
 Spored Vladisavljević (1981), pri~inite za pojavata na fonolo{ko-artikulatornite naru{uvawa moàt
grubo da se podelat vo ~etiri kategorii: sredinski faktori, psiholo{ki faktori, organski faktori i nasledni
faktori.
 Sredinski faktori: Deteto e pod postojano vlijanie na semejstvoto i sredinata vo koja {to ìvee.
Toa go usvojuva ne samo na~inot na izgovorot, tuku i celata jazi~ka struktura na sredinata vo koja
raste. Ako nekoj vo semejstvoto {u{ka, gi zamenuva glasovite, zboruva so nazalen prizvuk, i deteto }e go
imitira toj govor i }e nau~i taka da zboruva. Toa i pokasno e podlo`no na vlijanijata na razli~nite
govorni modeli, na drugar~iwata, nastavnicite, omilenite artisti, sportisti i sl. Pa, svojot govor moè
svesno ili nesvesno da go podobri ili o{teti, vo zavisno od govorot na liceto pod ~ie vlijanie se nao|a.
 Organski faktori: Ovie faktori moàt da bidat: anatomski i neurolo{ki.
 Pod anatomsko-strukturalni faktori se podrazbira postoewe na nepravilnosti na perifernite

govorni organi (nepravilen odnos na vilicata i zabite, {to go ote`nuva pravilniot govor), kako i
vrodenite deformiteti kako {to se rascepite na usnite, gornata vilica, tvrdoto i mekoto nepce, kratok
podjazi~en frenulum, visoko tvrdo nepce, dlabok farings. Anatomsko-strukturalnite promeni na
govornite organi go ote`nuvaat dvièweto na vozdu{nata struja potrebna za izgovor, go onevozmoùvaat
sozdavaweto na soodvetniot rezonatoren prostor, potrebnata kompresija na vozduhot, kako i
adekvatnoto funkcionirawe na jazikot i ostanatite meki delovi na govornite organi. Anatomski
nepravilnosti moàt da postojat i vo mozo~nata masa, vo regionite va`ni za govor.
 Psiholo{ki faktori: Ponekoga{ se slu~uva da ne postoi nitu eden od gore navedenite faktori, a deteto
koe e na sedum ili osum godini seu{te zboruva kako bebe. Se smeta deka takvite deca seu{te ne sakaat
da porasnat so cel da im se pokaè {to pove}e qubov i vnimanie.
 Nasledni faktori: Govorot ne se nasleduva, no se nasleduva konstitucijata na govornite mehanizmi.

Vlijanieto na pogre{niot govor vrz govorot na deteto moè da bide posebno jako ako deteto ima i sli~na
konstitucija na govorniot aparat kako negovite roditeli. Na ova moàt da se nadovrzat i psiholo{kiot
faktor na identifikacija so sakanoto lice. Toga{ se isprepletuvaat: naslednite faktori, sredinskite faktori i
psiholo{kite faktori.
 Spored S. Vladisavqevi}, (1981) ako se eliminiraat pri~inite za govornite poremetuvawa i nivnoto

dejstvo se gleda kako funkcija koja se realizira, od edna strana, kako semanti~ka reprezentacija na
govorot, i od druga strana, kako periferna realizacija, odnosno govor, toga{ se javuvaat ~etiri mo`ni
vidovi na odnosi, od koi tri se patolo{ki.
 Prv tip, ako reprezentacijata e dobra (+) i ako uslovite za periferna realizacija se dobri (+),
toga{ izgovorot }e bide normalen.
 Drugiot tip, ako semanti~kata reprezentacija e dobra (+), no uslovite za periferna

reprezentacija se negativni (-), toga{ izgovorot }e bide patolo{ki.
 Tretiot tip, ako semanti~kata reprezentacija e negativna (-), a uslovite za periferna

reprezentacija se dobri (+), izgovorot }e bide patolo{ki.
65
 êtvrtiot tip, ako semanti~kata reprezentacija e pogre{na (-), i uslovite za realizacija na
izgovorot isto taka se neadekvatni (-), toga{ izgovorot }e bide patolo{ki.
Vidovi na fonolo{ko – artikulatornite naru{uvawa
 1. Semanti~ki dislalii. Ako maloto dete gi ispu{ta ili zamenuva glasovite, ne moè da se zboruva za
naru{uvawe na glasot, tuku samo za normalna karakteristika na govorot za taa vozrast. No i kaj deteto
koe {totuku prozborelo, moè da se utvrdi dali vozdu{nata struja e dobro naso~ena i dali mati~nite
glasovi dobro se postaveni. Mati~nite glasovi se pretstavnici na grupite glasovi od koi pokasno so tekot
na vremeto }e se razvijat glasovi sli~ni na artikulaciono-akusti~kite osobini. Obi~no, za plozivite
mati~en glas e p, za nazalite m, za afrikatite ~ ili c. Nivnoto pojavuvawe treba da se o~ekuva pome|u
vtorata i tretata godina. Za frikativite mati~en glas sonant (poluvokal). Glasot j se javuva pred tretata
godina, potoa glasot s koj e presuden za ponatamo{niot razvoj na glasovite kaj decata.
 2. Distorzija na glasovite. Distorzija na glasovite ozna~uva artikulaciono-akusti~ko otstapuvawe za

vreme na izgovorot na nekoj glas ili pogolem broj na glasovi od standardnite normi za izgovor.
Glasovite postojat i se izgovaraat, no nivniot kvalitet ne zadovoluva. Nekoi distorzii na glasovite imaat
specifi~ni obele`ja, po koi se razlikuvaat od ostanatite, pa imaat i posebni nazivi. Pa taka moè da se
zboruva za tipi~ni, konsekventni distorzii, kako i za nedefinirani, nekonsekventni distorzii.
 Fre{els (Froeschels) Vienski fonijatar i logoped, site artikulatorni naru{uvawa koi go pogoduvaat
glasot s i na nego sli~nite glasovi, gi narekol “sigmatizam” spored gr~kata bukva sigma. Vo tipi~ni
distorzii na izgovorenite glasovi se vbrojuvaat: interdentalen sigmatizam, lateralen sigmatizam i
nazalen sigmatizam. Kaj site tipi~ni konsekventni distorzii naj~esto se o{teteni glasovite od grupata na
frikativi: s,z,{,`, i od grupata na afrikati: c,},|,~,x. Vkupno deset glasovi, {to ne zna~i deka kaj nekoi lica
ne moè da se sretnat pomalku ili pove}e drugi glasovi koi se o{teteni na ist na~in. Sekoja nepravilnost
vo izgovorot mora da se gleda: 1. kako artikulaciono odstapuvawe od mestoto i na~inot na rabotata na
govornite organi, prete`no jazikot, 2. kako specifi~en akusti~ki kvalitet, i 3. kako problem na
percepcijata i diskriminacijata na glasovite.
 Interdentalen sigmatizam (Sygmatismus interdentalis). Vo artikulacionen pogled, interdentalniot

sigmatizam pretstavuva me|uzabno postavuvawe na jazikot za vreme na izgovorot na glasovite s,z,c,
odnosno na dentalnite glasovi. Pote{kiot oblik gi zafa}a i posdentalnite glasovi },|,{,`, kako i
alveolarnite glasovi ~,x, a u{te pote{kiot oblik gi o{tetuva glasovite od nekoi drugi glasovni grupi, kako
{to se glasovite t,d,n,l. Stepenot na artikulatornoto o{tetuvawe zavisi od goleminata na protruzijata na
jazikot i brojot na o{tetenite glasovi. Pravecot na vozdu{nata struja e dobar, no taa se razleva po celata
gorna povr{ina, zatoa {to go nema nadol`niot jazi~en `leb, tesnec.
 Kaj nekoi osobi jazikot ne ja pominuva ivicata na seka~ite, no so celiot svoj preden del (korona) e zbien
do vnatre{nata povr{ina na seka~ite, zaradi {to gorenavedenite glasovi se izgovaraat mnogu pomeko.
66
Spored goleminata na protruzijata na jazikot i sprema brojot na o{tetenite glasovi, interdentalniot
sigmatizam se razvrstuva vo tri stepeni:
 a) Prviot stepen se odnesuva na minimalnata lingvalna protruzija za vreme na artikulacijata niz me|
uzabniot prostor. Takviot izgovor, obi~no go o{tetuva kvalitetot na glasovite s,z,c.
 b) Vtoriot stepen na interdentalniot sigmatizam podrazbira upadlivo isfrlawe na jazikot niz

okluzijata na seka~ite. Jazikot e vo horizontalna polo`ba duri i za glasovite kako {to se {,`,~,x, za koi
vrvot i predniot del na jazikot bi trebalo da se svrteni, za vreme na izgovorot na ovie glasovi nagore,
kon alveolarniot rab. Izgovorot na glasovite s,z,c,},| pomesten e isto taka, vo velarniot prostor. Ne
postoi razlika pome|u strujnite i pregradnite glasovi.
 Kaj nekoi lica, i pokraj horizontalnite protruzivni dvièwa na jazikot, moè da se zabeleì modifikacija
na prednolingvalnite muskuli, zavisno od izgovoreniot glas. Za glasovite ~ija realizacija bara pogolem
rezonanten prostor, adaptacijata se ovozmoùva so mestewe na prednojazi~kite muskuli vo onoj del na
jazikot koj ostanuva neposredno pozadi gornite seka~i, {to uslovuva podobruvawe na kvalitetot na
izgovorot, i pokraj postoeweto na interdentalniot sigmatizam.
 v) Tretiot stepen se karakterizira so drasti~no nenormalno isfrlawe na vrvot i predniot del na jazikot,
ponekoga{ i so svitkuvawe kon gornata usna, ili so pro{iruvawe na artikulatornite nepravilnosti na site
dentalni i postdentalni glasovi. Napnatosta na jazi~nite muskuli kaj interdentalniot sigmatizam e
hipotoni~na, naro~no vo korenot na jazikot
Akusti~ki osobini na interdentaliziranite glasovi
 Glasovite s,z,c baraat mnogu mal rezonatoren prostor, me|u predniot del na jazikot i vnatre{nite seka~i,
za da se postigne baraniot kvalitet. So jazi~ninata protruzija rezonatorniot prostor na ovie, a posebno
na alveolarnite glasovi, e mnogu izmenet.
 Glasovite koi se stvaraat so takvoto dvièwe na jazikot imaat potpolno izmeneta akusti~ka struktura
preovladuvaat {umovite na niskite i srednite frekfencii koi se probivaat preku {irinata na povr{inata na
jazikot.
 Kaj decata ili vozrasnite lica, kaj koi ne do{lo do diferencijacija na protruzivnite dvièwa na jazikot,
nema ni akusti~ka razlika me|u sigmati~nite glasovi zatoa {to se uni{teni distiktivnite obele`ja na
glasovite koi inaku postojat.
 Vo kolku postoi razlika po zvu~nost (}-|) situacijata e popovolna bar za onoj koj go slu{a govorot na
edno sigmati~no lice.
 Kaj licata koi vo svojot iako sigmati~en izgovor so adaptacija na jazikot postignuvaat razlika me|u
glasovite {-s, ili }-~, kako i drugite glasovi, poremetuvaweto e i za govornikot i za slu{atelot mnogu
namaleno bar vo semanti~kata smisla.
67
 Adapracijata se postignuva so vovlekuvawe na predniot del na jazikot so {to se zgolemuva rezonatorot i
taka se dobivaat diferencijalni dvièwa na jazikot za fonemi od vtoriot ili tretiot red, a so samoto toa i
dovolno akusti~na razlika me|u navedenite glasovi.
 Prisustvoto na neprijatnite {umovi so toa ne se otstranuva, no se dobiva vo jasnost i razbirlivost na

izgovorot
Auditivna percepcija i diskriminacija kaj glasovite so interdentalen sigmatizam
 U{te ne e dovolno poznato kolku e nekoj nedostatok od auditivnata percepcija i diskriminacija vo

razvojniot period, moèbi i odgovoren za pojavata na interdentalniot sigmatizam.
 No edno e sosem izvesno kaj nekoi lica deka nepostoi auditivno diferencirani glasovi od ista grupa, a od
razli~en red.
 Toa se gleda i na istovetnite inervacioni dvièwa na jazi~nite muskuli kaj licata ~ija me|ufonemska
diskriminacija e dobra, inervacijata na jazi~nite muskuli e naso~ena kon adaptacija na dvièwata.
 Me|utoa, bilo koga da e vo pra{awe vakvo poremetuvawe duri i kaj me|ufonemskite razlikuvawa postoi
nedovolno zabeleùvawe na pravilniot izgovor.
 Postojanoto prisustvo na parazitnite {umovi vlijae na liceto so sigmatizam kako masking zaradi {to ne
moè dovolno da ja zabeleì razlikata me|u pravilniot i nepravilniot izgovor.
 Interdentalniot sigmatizam e naj~esto artikulatorno poremetuvawe.
Tretman
 Koga }e se utvrdi vidot i stepenot na arttikulativnoto poremetuvawe se otpo~nuva so logopedskiot

rehabilitacionen tretman.
 Ako ovaa poremetuvawe e predizvikano od nekoi anomalii na govornite organi prvo }e intervenira
lekarot, a potoa nastapuva logopedot
Principi na rabota
68
 Vo rehabilitacijata na nepravilniot izgovor treba de zapo~ne so vospostavuvawe na artikulacijata na
onie glasovi koi najlesno moàt da se dobijat, pa potoa da se pomine na pote{kite glasovi. Brziot uspeh
go motivira deteto za sovladuvawe na ostanatite glasovi.
 Na noviot glas ne se preminuva dodeka prethodniot ne se avtomatizira vo zborovi ili re~enici
 Glasovite koi nepravilno se izgovaraat logopedot ne treba da gi povtoruva, zatoa {to na toj na~in }e se
pothrani pogre{nata govorna navika
 Vo dobivaweto na noviot glas treba da go koristime vo prv red akusti~kiot pat, potoa vizueniot i
taktilniot analizator
 Noviot glas se artikulira poedine~no, vo spoj so samoglaskite, pa potoa vo zborovi
 Sodrìnata na nepoznatite zborovi koi se izgovaraat zaradi avtomatizacija treba na deteto da mu se

objasnat na konkreten na~in.
 Govornite ve`bi ne treba da traat dolgo, pri toa treba da se vodi smetka za potrebata za odmor i
relaksacija
 Da se razviva kaj deteto slu{nata kontrola na govorot, akusti~koto vnimanie i fonemskiot sluh
Polo`ba na govornite organi za izgovor na glasot S
69
 Vo artikulacijata na ovoj glas najgolemo u~estvo imaat zabite. Pri negoviot izgovor usnite se razvle~eni
vo strana, otvorot pome|u gornite I dolnite seka~I e mnogu tesen (okolu 1-1,5 mm), vrvot na jazikot e
pozadi dolnite seka~i, a negoviot preden del e podignat I se nao|a vo blizina na gornite alveoli stvaraj}I
na toj na~in prepreka na vozdu{nata struja, ivicite na jazikot se potpiraat na gornite katnici, dodeka po
sredinata na jazikot se nao|a plitok `leb.
 Mekoto nepce e podignato, nema treperewe na glasnite ìci. Procesot na artikulacija se odviva na toj
na~in {to nasobranata vozdu{na struja pozadi preprekata (a toa e mestoto pome|u podignatiot preden
del na jazikot i alveolite) pominuva niz formiraniot `leb udiraj}i na prednite seka~i i formiraj}i {um.
Glasot S spored na~inot na formirawe e frikativ. Spored mestoto na formirawe e dentalen, a spored
zvu~nosta e bezvu~en.
70

Metodika Na Logopedskata Rabota

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Metodika Na Logopedskata Rabota

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Metodika na logopedskata rabota

 Izdiferenciranata funkcija na ovie organi, nivnata razvienost i oblasta za emocionalna izdiferenciranost }

 ^ovekot vo tekot na evolucijata uspeal da ja razvie smislata za vokalnata komunikacija.

 Artikulacijata na glasovite spoena so mo`nosta za svesna simbolizacija e va`na sposobnost koja go

 Fonacijata e motorna aktivnost koja mora da bide nau~ena.

 Zvu~nite oscilacii so frekfencija pomala od 16 Hz spa|aat vo oblasta na infrazvuk, a pogolemite od

 Za razbirawe na govorot zna~ajno e frekfenciskoto podra~je od 100 do 8000 Hz, gubewto na

 Vo prirodata zvu~nite pojavi se manifestira vo slednite oblici:

 Rasporedot i goleminata na komponentite ja davaat karakteristi~nata boja na zvukot po koja se

Ton so ista visina, a razli~na ja~ina

 ”Glasot e laringealno generirawe na zvukot”;

 “Glasot e laringealna modulacija na vozdu{nata struja od belite drobovi modificirana na nivo na

 “Glas e laringealna vibracija (fonacija) plus rezonacija”;

 Glasot se razgleduva i se definira od pove}e aspekti.

 Sekoj govoren glas – fonema ima 3 osnovni vrednosti:

 Dol`inata na glasot go odreduva vremeto na traeweto na izgovorot, a samo vremeto na traeweto na

 Tembr – boja na glasot ja odreduva veli~inata i oblik na rezonatorot.

 Postojat dve osnovni klasifikacii na glasovi: artikulaciska i akusti~ka.

 Artikulaciskata klasifikacija se bazira na tipovite na artikulacija. Kaj artikulacijata na glasovite,

 Vrz osnova na preminot na vozdu{nata struja, glasovite se delat na vokali (samoglaski) i

 Konsonanti se govornite glasovi – fonemi, koi se sozdavaat so stesnuvawe ili zatvarawe na

 - prodol`eni, kaj koi kako rezultat na stesnuvaweto na preminot i promenata na uslovite i

 So ogled na polo`bata na predniot, sredniot i zadniot del na jazikot vo procesot na artikulacijata i na

 Sprema stabilnosta na bojata samoglaskite se delat na:

 Artikulaciskata klasifikacija na soglaskite se vr{i sprema preminot na vozdu{nata struja i sprema

 Sprema na~inot na artikulacijata, soglaskite se delat na:

 - Pregradni soglaski – plozivi – p,b,t,d,k,g

 - nazali (nosni) soglaski - n,w,m;

 - frikativi (strujni) soglaski – f,v,j,h,s,{,z,`,

 - afrikati (pregradno- strujni) soglaski – c,~,x,y,},|.

 Vozdu{nata struja, koja od fonatornite organi pominuva vo artikulatornite organi, so rabotata na

 kaj vokalite tekot e potpolno sloboden,

 kaj frkativite stesnet niz tesnec,

 kaj lateralite svrten vo strana, a

 Spored mestoto na formirawe glasovite se delat na:

 bilabijalni (usneni) – p,b,m  alveolarni - {,`,~,x,r

 labijalno-dentalni (usno-zabni) – f,v  palatalni (nep~eni) – j,w,q,y

 dentalni (zabni) – t,d,n,s,z,c,l velarni (mekonep~eni) – k,g,h

 postdentalni (zadzabni) - },|

 2. Spored u~estvoto na delovi na jazikot -  -srednojazi~ni-a -

 1. Horizontalna - dvi`eweto na jazikot se slu~uva vo horizontalna nasoka:

 a) vokali od visok red - i,u

 b) vokali od sreden red - e,o

 v) vokali od nizok red – a

 2. Vertikalna - dvi`eweto na jazikot se slu~uva vo vertikalna nasoka:

 a) vokali od preden red - i,e

 b) vokali od sreden red - a

 v) vokali od zaden red - o,u

 1. Spored mestoto na izgovor:

 a) predni: b,v,d,`,z,s, l,m,n,p,r, t,f,x,~,c,{

 a) nezvu~ni: p,f,k,t,},{,s,c,~,h. a) niski: b,v,m,p,f,d,z,s,l,s,t,c.

 b) zvu~ni: b,v,g,d,|,`,z,s, x b) visoki: g,`,k,n,r,h,~, x, {, meko l

 v)sonorni (prezvu~ni):m,n,w,l,q,r,j. v) najvisoki: |,j,q,w,}.

4.Spored mestoto na izleguvaweto na  5. Spored na~inot na izleguvaweto na

a) nazalni: m,n,w a)strujni(frikativni):

 |) tvrdonep~eni: `, {,x, ~, n,l(meko),r

 Klasifikacija na glasovite spored stepenot na vidlivost

 II–o VII – f,v

 III–u VIII – {,`,~x,y

 IVX – e IX– l,r,q,j

Op{ti akusti~ki karakteristiki na izgovorenite glasovi

 Vo akusti~ki karakteristiki na glasovite se vbrojuvaat: trawe, frekfenciska struktura i intenzitet.

 Aparat so pomo{ na koj mo`at da se analizaraat i zapoznaat akusti~kite karakteristiki na glasovite se