Ali Ga slii? Mu sploh prisluhne?

Preden lahko nekoga sliimo, mu moramo biti pripravljeni prisluhniti. V em je

torej naa teava? V tem, da Bog ne govori ali v tem, da Mu pravzaprav mi
noemo prisluhniti? Morda je tako, da On e govori, a je le malokdo pripravljen
prisluhniti Njegovim besedam. Nekateri so razoarani, ker bog osebno ne pride in
konno jasno pove, kaj hoe. e od nas sploh kaj hoe. Morda zdaj sedite v
udobnem naslonjau in ko ste razmislili o vsej zmedi, ki jo povzroajo religije, ste
se odpovedali vsakemu naporu v tej smeri. Mnogim se zdi, da bi moral do takega
zrelega zakljuka priti vsakdo, ki ima kaj soli v glavi. Naravnost revolucionarno pa
je morda e enkrat premisliti in se prepriati, da si nismo samo olajali vesti in se
na lahko izognili naporu, ki nam tako ali tako ne dii.
Konec koncev, koliko je danes ljudi na svetu, ki bi se radi pribliali Bogu? Ali
morda kar vsi hrepenimo po tem, da bi Ga zares spoznali, On pa se nam skriva in
nas zavaja na kriva pota? Ali nala ne odgovarja na klice, ki prihajajo iz naih
istih src?
Malo verjetno.
Ker je Bog veinoma tiho, nekateri misli, da lahko ponejo karkoli v Njegovem
imenu. Tako je neki Galilejec, po rodu Arabec, razmiljal o dogodkih na Blinjem
vzhodu. Svetopisemske deele e dolgo pretresajo nemiri. Na obeh straneh pa
vam bodo zatrjevali, da Bog njihovo rogoviljenje odobrava. Kdor ne verjame, Ga
lahko pa kar sam vpraa. Prav, zakaj pa ne? e Ga vsi drugi tako dobro sliijo,
zakaj ne tudi mi.
Ali tudi vi mislite, da je Bog veinoma tiho? PO vsem tistem, kar se je e zgodilo
in se e 'dogaja v Njegovem imenu', loveka res vlee, da bi kaj taknega
zakljuil. Ravno zato je morda spet revolucionarno napisati kaj tako loginega, kot
je tole: Tiho je samo takrat, ko Mu noemo prisluhniti. Za tiste, ki so nestrpni do
pripadnikov drugih religij, zanje je Bog morda res tiho. Zakaj pa naj bi bil tiho tudi
za tiste, ki Mu hoejo prisluhniti in storiti, kar naroa?
Ozrimo se e malo dlje na vzhod. V 16. stoletju je bila indijska pokrajina Bengalija
pod muslimansko upravo. Tu smo torej v e enem okolju, ki je kot nala za
preizkus religiozne zrelosti. Ena deela, dve religiji. Ali to pomeni dva Boga? Je
treba torej za svojega Boga izkopati bojno sekiro?
Izstopajoa oseba tistega asa je bil svetnik Haridasa Thakura, ki je bil
pravzaprav rojen v muslimanski druini, a velja za enega najbolj zglednih
privrencev staroindijske vedske tradicije. Neko ga je priprl muslimanski vladar,
ki ga je motila druganost Thakurjeve religiozne pripadnosti. Haridasa pa mu je
dejal: Vsa iva bitja v tem stvarstvu navdihuje Gospod v njihovih srcih, da
delujejo na razline naine. Pripadniki razlinih religij slavijo sveto ime Gospoda in
Njegove odlike v skladu z nazorom svojih svetih spisov. Vsevinji Gospod sprejme
vsakogarnje razpoloenje. e je kdo nestrpen do religije drugega, je nestrpen do

samega Boga, ki se asti v tej religiji. Ker je Bog eden, taken lovek torej goji
zavist do istega Vsevinjega Gospoda, ki Ga sam asti.
Vedska tradicija je monoteistina in ko jo primerjamo z drugimi monoteistinimi
religioznimi tradicijami, lahko ocenimo besede Haridase Thakure. Nedvomno
obstajajo razlike v podrobnostih o razumevanju Boga, ki so nastale zaradi razlik v
asu, kraju in okoliinah, v katerih je bilo to razumevanje predstavljeno. Toda
Bog- da bi bil Bog- je lahko samo eden.
Pripadniki vedske tradicije, kakren je Haridasa Thakura, niso nikoli utili potrebe,
da nasilno irijo svoje razumevanje Boga. Izrek pravi, da je pero moneje od
mea, kar lepo opisuje uinkovitost vedske knjievnosti.
Stalie vedskih spisov je, da je posluanje Boga istovetno s posluanjem (1)
verodostojnih svetih spisov; (2) ljudi, ki te svete spise pravilno razumejo. V tem
svetu, kjer bi bil vsakdo najraje kar sam 'Bog', se kaj lahko zgodi, da so sveti spisi
tudi napano razloeni. Zato so tukaj tudi svete osebe, ki te spise pravilno
razumejo. Dandanes marsikdo dvomi v kaj takega. Svetniki so stvar preteklosti,
danes so na svetu samo e slabi ponaredki. e je tudi vas razoaral kdo izmed
njih, zdaj morda spet sedite v svojem naslonjau in se zaklinjate, da z 'dananjimi
svetniki' noete ve imeti opravka.
Ne, ni nam treba obupati. Morda si bomo stanje laje predstavljali ob primeru iz
bolj znane stroke. Na primer denar- lahko je pristen ali ponarejen. Tudi, e na s je
kdo prevaral s ponarejenim denarjem, nam e ni potrebno zakljuiti, da je ves
denar ponarejen. Pristen denar e vedno obstaja. Ravno tako- ljub ponaredkomso na tem svetu e vedno pristne svete osebe. Kaj pravi zdrava pamet? Pristne
svete osebe so pristno povezane z Bogom. Znajo Mu prisluhniti. Zmonost
prisluhniti Mu je znak vdanosti.
Iz naslanjaa se morda slii: Kako prosim? esa? V vedski knjievnosti se
vdanost opisuje s sanskrtsko besedo bhakti. Za razvoj bhakti pa je potrebno
duhovno znanje. Brez duhovnega razumevanja je religioznost samo sentiment, od
katerega je ve kode, kot koristi. Marsikdo bo prikimal. In vedska knjievnost je
namenjena taknemu duhovnemu izobraevanju. e bi se poglobil v vedske
spise, bi odkril razlago, da je vdanost Gospodu pravzaprav e v srcu vsakogar, le
da je uspavana. Prebudimo jo s posluanjem- ali branjem- o Gospodu iz
verodostojnih virov.
Ste pripravljeni poskusiti? Prav ta vedska knjievnost vam je na voljo delno e
prevedena v slovenino. Pojasnila on starih sanskrtskih besedilih so edinstveno
delo vdanosti in uenosti A.C. Bhaktivedante Svamija Prabhupade, ki je svetu
predstavil globino vedske knjievnosti.
V njej je veliko govora o posluanju. Vzemimo za primer naslednji odlomek,
prevod sanskrtskega verza: Kdor le prisluhne tej vedski knjievnosti, bo takoj
razvil ut za bhakti, vdano sluenje Vsevinjemu Gospodu, kar bo pogasilo ogenj
tarnanja, iluzije in bojazni.

Se vam zdijo tarnanje, iluzija in bojazen neznani pojmi? Pomanjkanje elje, da bi

prisluhnili Bogu, je ponavadi povezano z dejstvom, da na prvo mesto postavljamo
sebe in svoje elje. Prav ta naa naravnanost je izvor tarnanja, iluzije in bojazni in
nas prepreuje, da bi bili mirni in sreni. Ni se lahko obrniti stran od sebinih elja
in prisluhniti Bogu. Vendar je to klju do miru in sree. e lahko mi sliimo Boga,
nas lahko nedvomno slii tudi On. In nam pomaga. V vedski knjievnosti lahko
preberemo tudi naslednji verz:
Gospod je dobrotnik vsakogar, ki se Mu iskreno eli pribliati. e le razvijemo
eljo, da Mu prisluhnemo, Gospod to povrne tako, da oisti nae srce vseh
sebinih elja.
e bo pri vaih vratih pozvonilo, boste najbr morali odloiti revijo in vstati iz
naslonjaa. e je pred vrati fant z nenavadnimi knjigami, mu ne recite, da vas ne
zanimajo. Prisluhnite mu. Morda boste preseneeni.