KLJU

Klju je znak, ki stoji na zaetku notnega rtovja in narekuje viino not

na tem rtovju. Poznamo ve vrst kljuev, osnovna pa sta:

violinski ali G-klju, ki se zapisuje na drugi rti, kjer je nota g,

basovski ali F-klju, ki se zapisuje na etrti rti, kjer je nota f.

TAKT
Note zapisujemo v takte, ki jih loujemo s taktnicami. V doloenem
taktu je ustrezno tevilo notnih vrednosti, kar doloi taktovski nain.
TAKTOVSKI NAIN
tevilka zgoraj nam pove, koliko dob je v taktu, tevilka spodaj pa,
kakna je vrednost dobe.
TAKTNICA
Taktnica je rta, s katero so loeni takti. Stoji vedno pred prvo
poudarjeno dobo.
DOBA
Takt je sestavljen iz posameznih delov, ki se imenujejo dobe. Doba je
lahko korak ali plosk to je nekaj, kar utimo kot enakomeren utrip v
glasbi.
PREDTAKT
Predtakt je nepopoln takt na zaetku skladbe. Navadno se dopolnjuje
z zadnjim taktom.
KONAJ
Konaj je zadnja taktnica v notnem rtovju, ki je sestavljena iz tanke
in debele rte.

PONAVLJAJ
Ponavljaj je zadnja taktnica v notnem rtovju, ki jo od konaja loita
dve piki.
Ponavljaj je lahko na koncu ali na sredi skladbe. e sta pikici na desni
strani taktnice, nam to pove, da moramo skladbo ponavljati od
tistega mesta.

SINKOPA
Sinkopa je ritmina posebnost, ki nastane takrat, ko prenesemo
poudarek s poudarjene na nepoudarjeno dobo.
trajanje

NOTE
Note so glasbeni simboli.
Loimo jih glede na:

trajanje

viino: C D E F G A H
Nekatere note imajo vrat in zastavico:
PAVZA
Pavza je simbol za zapisovanje tiine. Pavze se razlikujejo glede na
trajanje:
VODOVNIK JURIJ
Jurij Vodovnik se je rodil kot kmeki sin. Kot otrok je bil slabega
zdravja. Izuil se je tkalstva in delal doma. Delal je tudi kot ministrant,
pevec v cerkvi. Poroil se je, imel dva otroka, ki pa sta kmalu umrla.
Zadnja leta svojega ivljenja je ivel po ve mesecev zdoma, pri
znancih, hodil naokrog oprtan s koem brez dna ter si s petjem svojih
in drugih pesmi sluil hrano, zlasti pa pijao. Vodovnik je svoje pesmi
sam zapisoval (menda tudi na les, na mizo ali deske), jih v prepisih
dajal ali prodajal ljudem, irile pa so se s prepisovanjem, zlasti pa s
petjem.
PUNKTIRANI RITEM
Vsakemu ritmu, ki ima dodano piko na desni strani note oz. pavze,
reemo punktirani ritem. Pika na desni strani noto podalja za pol
dobe. Primer punktiranega ritma

RAZVEZAJ
Razvezaj je predznak, ki zviano ali zniano noto razvee nazaj v
osnovno noto, na primer fis ponovno postane f.

NOTNO RTOVJE
Sestavljeno je iz petih rt in tirih praznin. Note izven rtovja
zapisujemo na pomone rtice.
RITEM
Ritem je urejeno izmenjavanje dolgih in kratkih tonov, ki so
poudarjeni in nepoudarjeni.
VIAJ
Vsak ton lahko zviamo. Simbol za viaj je zelo podoben znaku
lojtra na mobilnem telefonu. Kadar je pred noto narisan viaj, to
pomeni, da je nota zviana za pol tona: cis, dis, eis, fis, gis ais, his.
NIAJ
Vsak ton lahko zniamo. Simbol za niaj je zelo podoben rki b.
Kadar je pred noto narisan niaj, to pomeni, da je nota zniana za pol
tona: ces, des, es, fes, ges, as, hes/b.

CELI TONI in POLTONI

Lestvica je zaporedje osmih tonov, pri katerih je osmi ton oktavna
ponovitev prvega. Vsaka lestvica ima tono doloeno zaporedje celih
tonov in poltonov. e ima lestvica na zaetku dva cela tona, bo
zvenela isto drugae, kot e ima en cel ton in en polton. Glasbeniki
sliimo te cele tone in poltone, dobro pa so vidni tudi na klaviaturi.
Med dvema tipkama je POLTON takrat, ko sta tipki skupaj in med
njima ni kaknega drugega tona. Primer: POLTON je med tonoma E
in F, kar najlaje vidi tako, da pogleda, ali je med njima kakna
druga tipka. Prav tako je POLTON med tonoma D in DIS.
Med dvema tipkama je CEL TON takrat, ko je med njima e kakna
druga tipka. Primer: med tonoma G in A je CEL TON, ker je med njima
rna tipka oziroma ton GIS. Prav tako je CEL TON med tonoma GIS in
AIS, saj je vmes ton A.