PRIPRAVA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO

Šola: Osnovna šola Gorišnica

Učni predmet: SLOVENŠČINA
Učitelj: Mateja MATJAŠIČ, prof.
Razred: 8. a, b (2. nivo)
Datum: 11. in 12. 10. 2011
Zap. št. ure: 17. in 18 .
Tematski sklop: VRNIMO SE V PRETEKLOST
Ciljna tema: Valentin VODNIK: Dramilo
Funkcionalni cilji: BRANJE
Učenci:
- zaznavajo in doživljajo zvočnost pesniškega jezika
opazujejo likovno podobo pesmi,
- razvijajo občutek za zven besede v zvezi z vsebino,
- zaznajo ritem pesmi in razumejo povezave s sporočilnostjo,
- poiščejo in prepoznajo rimo,
- zaznavajo in razumejo besede s prenesenim pomenom:
metafora, komparacija, poosebitev in stalni okrasni
pridevek,
- razumejo temo pesemskega besedila,
- razločijo med lirsko in epsko pesmijo.

POSLUŠANJE IN GLEDANJE
Učenci ohranjajo zanimanje za poslušanje poezije ter
razvijajo sposobnost za sprejemanje, doživljanje in
vrednotenje.

GOVORJENJE
Učenci:
- interpretativno berejo pesmi,
- pojasnjujejo svoje razumevanje besed s prenesenim
pomenom,
- upovedujejo, zaznavajo ritem pesmi in razumejo povezave s
sporočilnostjo.

Izobraževalni cilj: Učenec pozna in uporablja strokovne izraze in jih zna opisati:
- poosebitev, primera ali komparacija,
- lirska pesem,
- kitica, verz.

Učenec pregledno pozna književnika Valentina Vodnika ter njegova

dela.
Učne metode: razlaga, razgovor, delo z besedilom, pisanje, prikazovanje.
Učne oblike: frontalna, individualna.
Učni pripomočki in sredstva: berilo 8, zvezek.
Medpredmetne povezave:
Viri in literatura:
Predvideno število ur:
zgodovina, geografija.
 Honzak, M. et al. (2009). Dober dan, življenje: berilo za 8.
razred osnovne šole. 7. ponatis. Ljubljana: Mladinska knjiga.
 Podvršnik, K. et al. online. Projekt slovenščina za 8. razred
osnovnih šol. (citirano 10. 10. 2011). Dostopno na:
http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/slo8/030_vodnik
/vodnik_uvodna_motivacija.html
2 uri

Potek 1. učne ure

1. UVODNA MOTIVACIJA:
Učence vprašam, ali je bil kdo od njihovih bližnjih (družinski člani ali prijatelji) že kdaj močno
brezvoljen, ker se mu/ji nič ni izšlo tako, kot bi si želel/-a? Kaj bi mu/ji rekel, da bi mu/ji
dvignil razpoloženje?

Vprašam jih še, ali se jim zdi pomembno, da imajo ob sebi nekoga, ki jih v težkih situacijah
spodbuja in bodri in ali takšna vzpodbuda učinkuje.

Napoved učnega cilja: obravnavali bomo pesem Valentina Vodnika Dramilo, ki govori o
tem, kako je Vodnik spodbujal Slovence, da naj bodo delavni, ker bodo samo tako lahko lepo
živeli. Pripoveduje, s čim vse se lahko preživlja Slovenec, hkrati pa prebuja oz. ozavešča
narod.

2. DEJAVNOSTI PRED BRANJEM:

Učence vprašam, ali vedo, kdo je bil prvi slovenski pesnik (V. Vodnik). Povem jim, da je bil
Valentin Vodnik tisti, ki je s svojimi pesmimi pogosto hrabril svoje rojake in jim dvigal
samozavest. Ena takih pesmi ima naslov Dramilo (ime avtorja in naslov pesmi zapišem na
tablo).

Učence vprašam, kaj si pod tem naslovom predstavljajo, kaj zanje pomeni dramilo.

3. GLASNO BRANJE PESMI (učiteljice) in PREMOR PO BRANJU

4. UČENCI TIHO, vsak zase, PREBEREJO PESEM

5. ANALIZA
Vodim pogovor o prebrani pesmi:
 Se ti zdi, da bi se človek počutil bolje, če bi slišal tako hvalo o sebi in svoji
domovini?
 Ali lirski subjekt zagotavlja blagostanje vsem Slovencem? Ne, pravi, da bodo
 leni lačni in žejni beračili.
 Kaj vse je pri Slovencih pozitivno? Zemlja, pamet, čedna in trdna postava,
sreča.
 Kdo ali kaj je v besedilu stvarnica? Zemlja.
 Kaj daje Slovencem zemlja? Poljske pridelke, trte, gore, morje, rude, s
katerimi se lahko trguje.
 Ali je ljudem sreča dana ali se morajo zanjo potruditi? Potruditi se morajo.
 Koga besedilo nagovarja? Vse Vodnikove rojake.
 Kaj doseže pri bralcu raba edninske namesto množinske oblike v nagovoru?
Na ta način se bralcu zdi, da pesem res nagovarja njega kot posameznika in
ne družbe kot celote, deluje bolj osebno.

Skupaj z učenci določimo:

 temo pesmi: domovinska pesem, saj prebuja narodno in domovinsko zavest;
 idejo: naj se Slovenci zbudijo, saj jim zemlja vse nudi, naj bodo delavni, ne pa leni,
ker lenoba ne prinese nič dobrega;
 sporočilo: Pesnik svoje rojake poučuje, kako naj živijo in ravnajo, da bo njihovo
življenje lepše. Pesem je optimistična, saj prebuja slovensko narodno zavest.

6. SINTEZA:
Učenci v svoje zvezke napišejo povzetek vsebine, npr.:
Vodnik hoče zdramiti svoje rojake in jim zagotoviti srečo, da bi bili zadovoljni in bi dobro
živeli. Za Slovence Vodnik meni, da so sposobni, pametni, trdne postave, močni, torej
sposobni za umsko in fizično delo. Živijo na lepi in rodovitni zemlji in kdor je priden, kdor se
hoče učiti, ta bo našel srečo.
Vodnik hoče Slovence prepričati, da je pot do sreče lahka in da med njimi ni socialnih razlik:
če bodo delali, bodo imeli vsi enake možnosti, ker so vsi sposobni. Kdor pa ne bo delal, bo
strgan, bo berač, ostal bo reven in ne bo srečen.

Tisti, ki ne uspejo napisati povzetka v šoli, to naredijo doma.

Potek 2. učne ure

1. UVODNA MOTIVACIJA:
Nekaj učencev prosim, naj preberejo povzetek Dramila, ki so ga v predhodni uri napisali. S
pomočjo povzetkov ponovimo vsebino pesmi.

Napoved učnega cilja: nadaljnja obravnava Vodnikovega Dramila.

2. USVAJANJE NOVE SNOVI:

 Ponovno preberemo Vodnikovo Dramilo. Skupaj nato določimo:

 PESNIŠKO FORMO:
o število kitic: 3
o obseg posamezne kitice: 6 verzov
o rima: aabcdc
o ritem: alpska poskočnica (zdravička ali alpska poskočnica je
štirivrstična samostojna ljudska lirska pevska oblika. Nastala je iz
plesne pesmi, ki so jo peli ob plesanju (svatbenega) štajriša.
Zdravičke ali poskočnice najdemo večinoma v bolj hribovitih predelih
Slovenije.)

 METRIČNO SHEMO:

U–UU–UU–U
U–UU–UU–U
-- U U – U
-- U U –
-- U U – U
-- U U –

 PESNIŠKE FIGURE:
- Nagovor: nagovarja rojake, Slovence
Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
- Stalno reklo ali fraza:
Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.
- Poosebitev:
Tvoja zemlja je zdrava
- Okrasni pridevki:
strgan rokav, palca beraška, prazen bokal

Učence poučim tudi o literarnem obdobju, v katerem je delo nastalo: vprašam jih, ali to obdobje
že poznajo. Sugeriram odgovor: za to obdobje je značilno, da želi razsvetliti ljudi – imenuje se
RAZSVETLJENSTVO.

S pomočjo grafoskopske prosojnice učencem predstavim obdobje razsvetljenstva in avtorja

Dramila, Valentina Vodnika.

3. NOVE NALOGE:
Učenci se poizkusijo v pisanju pesmi: sošolcem napišejo Vzpodbudo za učenje.
 RAZSVETLJENSTVO

Razsvetljenstvo je obdobje v 2. polovici 18. stoletja oz. do leta 1819 (ko je

umrl Valentin Vodnik), ki ima v razvoju slovenske književnosti velik pomen.

V tem času sta nastali prva slovenska komedija in prva pesniška zbirka.

To je čas prizadevanj za preporod slovenskega knjižnega jezika in začetek

posvetne (ne verske) književnosti.

Znane osebe tistega časa so:

- Jean-Jacques Rousseau, - Voltaire,
- Immanuel Kant, - Jonathan Swift (Gulliverjeva potovanja),
- Jean de la Fontaine, - Moliere (npr. Tartuffe, Skopuh …).

Valentin VODNIK
(1758-1819)

Ne hčere, ne sina
po meni ne bo,
dovolj je spomina:
me pesmi pojo.

Njegova dela:
Zadovoljni Kranjec, Krek
Pesme za pokušino, Pesmi za Brambovce,
Iliria Oživljena, Moj spominik