PRIREDJE

Gre za zvezo najmanj dveh stavkov, ki sta v enakovrednem razmerju. Vsak del bi lahko stal samostojno. Loujemo med osnovnim in dopolnjevalnim stavkom. Dopolnjevalni stavek dopolnjuje osnovni z doloeno vrsto podatka, npr. z podatkom o zaporednosti, soasnosti, izbirnih monostih, posledici, neskladnosti, sklepom oziroma pojasnilom. Loujemo torej: - vezalno (kopulativno) - stopnjevalno - lono (disjunktivno) - protivno - posledino - pojasnevalno - sklepalno VEZALNO PRIREDJE: Dopolnjevalni stavek dopolnjuje glavni stavek s podatkom o soasnem dogodku ali zaporednem dogodku. Vezniki: - in, pa ter - vejice ni (razen, e je ne zahteva kakno drugo pravilo, npr. pravilo o vmesnem odvisniku) - ter - z njim se izognemo ponavljanju z in. - pa - pogovorni knjino se ga izognemo. - POZOR: - pa je lahko protivni. Preveri z nadomestitvijo s toda. Sonek je in ti si skutrana. S+S Sonek je, ti si pa skutrana. Mnogovezje polisindeton Brezvezje - Priel in videl in zmagal mnogovezje - Priel, videl, zmagal. brezvezje - Priel, videl in zmagal. pravo vezje S + S + S e pri vezalnem priredju ni veznika, potem vejico piemo. Siti nismo bili, ejni pa. (protivno priredje) S + S

STOPNJEVALNO PRIREDJE Podobno je vezalnemu saj dopolnjevalni stavek izraa soasni ali zaporedni dogodek, hkrati pa poudarja njegovo izrazitost oziroma nepriakovanost. Bombastini govor prepoznamo tudi po rabi stopnjevalnih priredij. Vezniki: dvodelni: ne ne, niti niti, ne samo ampak tudi, ne le namre tudi, tako kot POZOR: ne ne, niti niti, vejice pri dvodelnosti ni. e gre pa za vedelni ne ne ne, niti niti niti pa vejica je kajti gre za natevanje. LONO PRIREDJE Dopolnjevalni stavek dopolnjuje osnovni stavek z izbirno monostjo. Vezniki: ali ali, bodisi bodisi Pri dvodelnem ali ali vejice ni, isto velja za bodisi bodisi. Pri vedelnem ali ali ali , bodisi bodisi bodisi, vejica je, ker gre za natevanje. Ali me poljubi ali pa udari v obraz. S + S Vpraal jo je, ali gre na izlet ali bo ostala doma. S/ s + s POZOR: Prvi ali je lahko izpuen, ali se lahko zlije s podrednim ali. PROTIVNO PRIREDJE Dopolnjevalni stavek izraa neskladje oziroma nasprotje osnovnega stavka. Vezniki: toda, ampak, temve, marve, vendar, pa, ali, a vejica je POSLEDINO PRIREDJE V dopolnjevalnem stavku je izraena posledica dejanja iz osnovnega stavka. Posledino priredje zlahka lahko pretvorimo v vzrono podredje. Vezniki: zato Padavine so zmehale zemljo, zato je plaz zgrmel v dolino. (vejica je) POJASNEVALNO PRIREDJE Trditev osnovnega stavka je dopolnjena z loginim pojasnilom oziroma dokazom. Vezniki: saj, kajti, namre, in sicer, to jo Vejica je pred vsemi. POZOR: Razlikuj med dejstvi in mnenji oziroma stalii. Pri dejstvih posegamo po vzronosti, pri mnenju po pojasnevalnosti. SKLEPALNO PRIREDJE Dopolnjevalni stavek prinaa sklep, ki je izpeljan iz trditve v osnovnem stavku. Vezniki: torej (zatorej, potemtakem) Vejica je Ni nas strah, torej pojdimo v boj.

ODVISNIKI
Imamo jih toliko kot je stavnih lenov. OSEBKOV ODVISNIK Kdo ali kaj? KDOR Kdor je bolan, mora leali in se crkljati. Bolnik mora leali in se crkljati. Skrbi me, ali so vsi zdravi. Skrbi me njihovo zdravje. Skrbi me, e so vsi zdravi. PREDMETNI ODVISNIK KOGAR, ESAR, DA Povej mi, s kom se drui, in povem ti, kdo si. Povej mi kaj o svoji drubi in povem ti o tvojem bistvu. S + S POVEDKOV ODVISNIK DA veznik Naa prva naloga je, da se uimo. KRAJEVNI ODVISNIK KJER, KODER, KAMOR ASOVNI ODVISNIK KADAR, KO, KDAJ, DO KDAJ, KOLIKO ASA VZRONI ODVISNIK Zakaj? KER NAMERNI ODVISNIK emu? DA BI veznik Naa prva naloga je uenje.

POGOJNI ODVISNIK Pod katerim pogojem? E DOPUSTNI ODVISNIK Kljub emu? EPRAV, DA SI lovek obraa, Bog pa obrne. reenica eprav lovek nartuje pa vsega ne more nartovati in predvideti. poanta NAINOVNI ODVISNIK Kako, na kaken nain? KAKOR, KOT, NE DA PRILASTKOV ODVISNIK KI, KATERI, DA, IGAR-samo v zvezi z moko osebo KATERI-v zvezi s predlogi na katerem, v katerem, Evstahij, igar oe je bil rojen na Pokljuki, se je imel za Prekmurca. Skrbi me, kaj se je zgodilo, ko me ni bilo doma, in kaj bodo rekli domai, ko bodo zvedeli, kako je z menoj. Skrbijo me dogodki ob novici med mojo odsotnostjo o meni. Skrbi me, kaj se je zgodilo, ko me ni bilo doma, in alostim se, ko pomislim, da je prilo do nesree. Ko smo se reili iz zasede na cesto ki vodi v dolino, ter polegli po praproti, je Andrej spravil svoj kompas in specialko, ter napeto poslual ali se bo e kje oglasila kaka puka ali mitraljez. Po reitvi zasede na cesto v dolino smo polegli po praproti . ter napeto posluali morebitni zvok puke ali mitraljeza. asilje v olah in njihovih okoliih je zrcalna slika razmer v irem drubenem okolju, kjer se mnoijo kritve javnega reda in miru, kriminalna dejanja ter drugi negativni pojavi, ki razkrajajo splone moralne vrednote in resno naenjajo kakovost ivljenja.

SAMOSTOJNI STAVNI LENI OSEBEK

Kdo ali kaj? Vasih tudi Koga ali esa? Osebek je po pomenu vrilec dejanja (agens) oz. nosilec dogajanja ali stanja. Zgledi: Oeta ni doma. Krasti soolkam je dolnost. Skoraj e nikoli ni zajca ujel. Pet prijateljev se je odpravilo na izlet. V osebku je predvsem samostalnika beseda, lahko pa je tudi glagol v nedoloniku oz. prislovi. (Glagol je najraje v povedku, tako da trdimo, da je prvotna ali primarna skladenjska vloga glagola povedek. Ker je glagol malo manj rad v osebku, govorimo v tem primeru o drugotni ali sekundarni skladenjski vlogi glagola). est prijateljev in Evstahij so li (kadar je v osebku ve razlinih spolov, potem zmaga moki).

POVEDEK
Po pomenu zaznamuje dejanje, dogajanje, stanje in lastnosti. Primo je udaril Dragota. Deuje.

PREDMET
Po pomenu je predmet prejemnik ali objekt v pravem pomenu besede. POZOR: e obstaja vpraalnica tudi za prislovno doloilo, potem gre za prislovno doloilo. Preveri, ali predmet zahteva glagolsko vezljivost oz. glagolska tranzitivnost. Zgledi: Evstahij jo je mahnil ez polje.

ZANIKANI RODILNIK PRISLOVNA DOLOILA

KRAJA ASA VZROKA NAMENA POGOJA Kje, kod, kam Kdaj, koliko asa Zakaj S kaknim namenom, emu Pod katerim pogojem

Z delavnostjo se dale pride.

DOPUANJA

Kljub emu

Kljub trdemu delu sem dobil slabo oceno. NAINA Kako, na kaken nain, s im

Jasna je kuhala juho s kuhalnico. To prislovno doloilo bi lahko delili e naprej, npr. na p.d. ozira, posledice, sredstva ali orodja. S pasenjem lenobe koduje samemu sebi. Najbolj spontan lovekov odnos do sveta in lastnega ivljenja je neizmerno udenje nad bivanjem. In potem na kolenih med razmetanimi blazinami misli na smrt.

ZLOENA POVED
Loujemo med prosto (en stavek) in zloeno (ve stavkov) povedjo. e gre za zloeno poved, potem so lahko stavki v prirednem ali podrednem razmerju. e so v podrednem razmerju, govorimo o podredju. Podrednim stavkom pravimo odvisniki. Tudi odvisniki lahko postanejo nadredni stavki, tako da lahko govorimo o odvisnikih razlinih stopenj. Odvisniki 1. stopnje so odvisni od nadrednega stavka, ki mu pravimo glavni stavek. S STRUKTURE Pri doloanju tako imenovanih S strukture upotevamo priredna in podredna razmerja med stavki. Dogovorjeno znamenja za priredno razmerje je +, za podredno pa /. e je stavek razdeljen tako, da se vmes pojavlja vmesni odvisnik, potem uporabljamo oznako s 2. Evstahij, ki se je zaljubil v Evstahijo, zelo trpi. Pri podrtavanju pa odvisnike podrtamo kot stavni len, saj ima odvisnik vlogo stavnega lena v nadrednem stavku. Evstahij, ki se je zaljubi v Evstahijo, zelo trpi. Sosedje Gregorievi iz Stave vasi so takoj obljubili, da bodo denarno pomagali ponesreencem.

PRETVORBE Postopek pri katerem nekaj spremenimo v kaj drugega tako, da pomen naeloma ostaja isti. Vsak stavek lahko spremenimo ali pretvorimo v besedno zvezo. Taki pretvorbi pravimo posamostaljenje ali nominalizacija. Saj povedek oz. glagol v povedku spremenimo v samostalnik (najee poseemo po t. i. glagolniku ali izglagolskem samostalnikom, ki ga najvekrat delamo s sufiksom -enje). POZOR: e odvisnik nominaliziramo seveda ni ve razloga za vejico. Sosedje so takoj obljubili denarno pomo ponesreencem. Takojnja obljuba sosedov o denarni pomoi ponesreencem je naletela na gluha uesa. Janko mi je pisal, da ga bodo zadrali v bolninici, ker se mu je zagnojila rana, ki jo je dobil v nesrei, ko je stekel na cesto za ogo. Janko mi je pisal o zadranosti v bolninici zaradi zagnojitve rane iz nesree med tekom po cesti za ogo. Ko je Evstahija zvedela, da se je mo pri nesrei, ki se je zgodila v tovarni, hudo pokodoval, se je tako prestraila, da je bila vsa zmedena.

VEZALNO PRIREDJE: in, pa ter STOPNJEVALNO PRIREDJE ne ne, niti niti, LONO PRIREDJE ali ali, bodisi bodisi PROTIVNO PRIREDJE toda, ampak, temve, marve, vendar, pa, ali, a POSLEDINO PRIREDJE zato POJASNEVALNO PRIREDJE saj, kajti, namre, in sicer, to jo SKLEPALNO PRIREDJE torej OSEBKOV ODVISNIK KDOR PREDMETNI ODVISNIK KOGAR, ESAR, DA POVEDKOV ODVISNIK DA KRAJEVNI ODVISNIK KJER, KODER, KAMOR ASOVNI ODVISNIK KADAR, KO, VZRONI ODVISNIK KER NAMERNI ODVISNIK DA BI POGOJNI ODVISNIK E DOPUSTNI ODVISNIK EPRAV, DA SI NAINOVNI ODVISNIK KAKOR, KOT, NE DA PRILASTKOV ODVISNIK KI, KATERI, DA, IGAR

VEZALNO PRIREDJE: in, pa ter STOPNJEVALNO PRIREDJE ne ne, niti niti, LONO PRIREDJE ali ali, bodisi bodisi PROTIVNO PRIREDJE toda, ampak, temve, marve, vendar, pa, ali, a POSLEDINO PRIREDJE zato POJASNEVALNO PRIREDJE saj, kajti, namre, in sicer, to jo SKLEPALNO PRIREDJE torej OSEBKOV ODVISNIK KDOR PREDMETNI ODVISNIK KOGAR, ESAR, DA POVEDKOV ODVISNIK DA KRAJEVNI ODVISNIK KJER, KODER, KAMOR ASOVNI ODVISNIK KADAR, KO, VZRONI ODVISNIK KER NAMERNI ODVISNIK DA BI POGOJNI ODVISNIK E DOPUSTNI ODVISNIK EPRAV, DA SI NAINOVNI ODVISNIK KAKOR, KOT, NE DA PRILASTKOV ODVISNIK KI, KATERI, DA, IGAR