1.

OSEBKOV ODVISNIK
0 Osebkov odvisnik vsebuje podatek o vrilcu dejanja v

glavnem stavku. Po njem se vpraamo z vpraalnico KDO ali KAJ + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.

0 VEZNIKI: Kdor, kar, kdo, ali, da, e. 0 VEJICA: Vejico piemo!

Kdor je resnicoljuben, si ne mai ues. Vsem je znano, kdo je osvojil Ameriko. Razveselilo ga je, da so ga lepo sprejeli. Zanima me, kaj mu ima povedati. Kdor zmaga, bo prvak. Zanimivo je, da loveka ribica ivi samo pri nas. Razveselilo ga je, da so ga astno sprejeli. Zanima me, kaj mislijo soolci.

2. PREDMETNI ODVISNIK
0 Predmetni odvisnik dopolnjuje glavni stavek s podatkom o vsebini

dejanja. Po njem se spraujemo z vpraalnicami koga esa, komu emu , koga kaj, o kom o em, s kom s im + povedek glavnega stavka.

0 VEZNIKI: da, ali, e, kaj, kod, o em, kar, kogar, komur, esar 0 VEJICA: Vejico PIEMO!

Rada imam glasno glasbo. Razmiljal je o odhodu v tujino. Opazovali smo gibanje sonca. Pripovedoval je o njunem sreanju. Pomanjkanje kalcija povzroa nepravilen razvoj kosti. Ugriz stekle ivali lahko povzroi smrt. Veselim se praznovanja tvojega rojstnega dne. Opazovali smo dviganje in spuanje morska gladine

3. ASOVNI ODVISNIK
0 asovni odvisnik vsebuje podatek o asu dejanja v glavnem

stavku. Po njem se spraujemo s kdaj, od kdaj, do kdaj, koliko asa ipd. + povedek glavnega stavka. kadar, kadar koli

0 VEZNIKI: ko, br ko, im, potem ko, medtem ko, preden, prej ko,
* Vezniki medtem ko, potem ko, tedaj ko so VEBESEDNI VEZNIKI, zato med njimi vejice NE piemo!

0 VEJICA: Vejico piemo!

Kadar se zbudim, se najprej pretegnem. Odgovori, kadar si vpraana. Medtem ko ti lei, ona dela. Poklii me, ko opravi naloge. Br ko se zdani, planarji odidejo na pao. Prej ko delo opravi, prej bo prost. Kadar vei, imej zaprta usta. Preden se loti uenja, si pripravi pripomoke.

4. KRAJEVNI ODVISNIK
0 Krajevni odvisnik vsebuje podatek o kraju dejanja, dogajanja ipd.

v glavnem stavku. Po njem spraujemo z vpraalnicami KJE, KOD, OD KOD, DO KOD, KAM ipd. + POVEDEK GLAVNEGA STAVKA.

0 VEZNIKI: kjer, kamor, koder, kjerkoli, koderkoli, kamorkoli 0 VEJICA: Vejico piemo!

Kjer so bile razvaline gradu, je zrasel hotel. Reevalci so hoteli ja, kjer se je zgodila nesrea. Kjer je gozdna poseka, rastejo maline. Pravoasno sem prila tja, kjer sva se zmenila. Kjer je miza, je Ninina knjiga. Kjer so doma prijazni ljudje, se da veliko storiti.

5. NAINOVNI ODVISNIK
0 Nainovni odvisnik vsebuje podatke o nainu dejanja v

glavnem stavku. Po njem se spraujemo z vpraalnico KAKO/NA KAKEN NAIN + povedek glavnega stavka.

0 VEZNIKI: kot, kakor, kot da, kot da bi, ne da 0 VEJICA: Vejico piemo!

ale je pripovedoval tako, da smo pokali od smeha. Gledal ga je, ne da bi trenil z omi. ivela je tako, kot da ne bi imela nobenih teav. Bahal se je, kakor se zna samo on. Pingvinji mladii se grejejo tako, da stojijo na oetovih stopalih.

6. VZRONI ODVISNIK
0 Vzroni odvisnik vsebuje podatek o vzroku dejanja v

glavnem stavku. Po njem se spraujemo z vpraalnico ZAKAJ + povedek glavnega stavka.

0 VEZNIKI: KER 0 VEJICA: VEJICO PIEMO!

Ker se je bliala zima, smo kupili kurilno olje. Ker se je vozni red spremenil, je vlak odpeljal 10 minut kasneje. Opozorila ni slial, ker je bil hrup. Zamudil je olo, ker se jim je pokvaril avto. Ker je e etrti zamudil na delo, so ga odpustili.

7. NAMERNI ODVISNIK
0 Odvisnik, ki vsebuje podatek o namenu dejanja v glavnem

stavku, je namerni odvisnik. Po njem se spraujemo EMU/S KAKNIM NAMENOM + povedek glavnega stavka.

0 VEZNIKI: da, da bi, da (ne) bi 0 VEJICA: Vejico PIEMO!

Odel je,ne da bi pozdravil. Prinesli so, ne da bi nas prej obvestili. Otroci so odhiteli v ivalski vrt, da bi videli afriko zebro . Vsi so v hipu umolknili, ne da bi jim kdo kaj rekel. Hodimo tiho, da ne zbudimo stanovalcev. Stecite, da ne boste mokri. Kaj naj jem, ne da bi se zredil?

8. POGOJNI ODVISNIK
0 Odvisnik, po katerem se spraujemo POD KATERIM POGOJEM +

povedek glavnega stavka, je pogojni odvisnik. Vsebuje podatek o pogoju za izvritev dejanja v glavnem stavku.

0 VEZNIKI: E 0 VEJICA: Vejico PIEMO!

Prislovno doloilo pretvori v pogojni odvisnik. Z lajo ne pride dale. Ob zamenjavi trenerja bi nehal igrati. Z vztrajnostjo lahko veliko dosee. Z delom se dale pride. Z neupotevanjem pravil si prislui kazen. S pomojo soolcev bi lahko izdelal razred. Ob veji vzdrljivosti bi lahko preplezal vse svetovne vrhove. S poznanstvi bi dobil slubo.

9. DOPUSTNI ODVISNIK
0 Odvisnik, po katerem se spraujemo KLJUB EMU + povedek

glavnega stavka, je dopustni odvisnik. Vsebuje podatek o oviri, ki bi lahko prepreila dejanje glavnega stavka.

0 VEZNIKI: eprav, etudi, kljub temu da (VEBESEDNI VEZNIK!), eravno 0 VEJICA: VEJICO PIEMO, razen med deli VEBESEDNEGA

VEZNIKA!

eprav je bila zima dolga, ni zapadlo veliko snega. eprav ima slabo dro, e vedno sedi ve ur pred raunalnikom. Stavkali so, etudi so jim to prepovedali. ito je dozorelo, eprav je bilo zelo mrzlo. eprav je e velik, se obnaa kot otrok. Ogreli smo se, eprav je bilo zunaj 15 C.

10. PRILASTKOV ODVISNIK

0 Edini odvisnik, ki NE dopolnjuje POVEDKA glavnega

stavka, ampak katero koli drugo besedo v glavnem stavku.

0 VPRAALNICE: Kaken, kateri, igav + ustrezna beseda iz

glavnega stavka. 0 VEZNIKI: Ki, kateri

Hia, ki je pokrita s slamo, se je podrla. Povabili so nas na veerjo, ki jo je skuhala teta Ana. Vozniki, ki prehitro vozijo, so nevarni. Pisali smo spis, ki je zadnji v tem olskem letu. Kupila je obleko, ki je bila narejena na Kitajskem. Bral je knjigo, ki jo je napisal Ivan Cankar. Vozil je avto, ki je bil oetov.