FIZIKA 9 Priročnik Za Učitelje

ovitek fizika 2 prirocnik.
FH10 Fri Oct 28 12:40:55 2005 Page 1

C M Y CM MY CY CMY K
FIZIKA ZA 9. RAZRED OSNOVNE OLE

PRIROÈNIK ZA UÈITELJE
FIZIKA ZA 9. RAZRED OSNOVNE OLE
Composite
Moja prva fizika 2
Priročnik za učitelje
Avtorji
B. Beznec, B. Cedilnik, T. Gulič, J. Lorger, D. Vončina
Ilustracije
Darko Simeršek
Fotografiji
Primož Zrnec
Jezikovni pregled
Renata Vrčkovnik
Strokovni pregled
prof. dr. Marjan Hribar
Izdala in založila Modrijan založba d. o. o.

Za založbo Branimir Nešović
Urednica Zvonka Kos
Oprema Gorazd Rogelj
Oblikovanje Davor Grgičević
Ra~unalniški prelom Goran Čurčič
Natisnila Grafika Soča, d. d.
Ljubljana 2005
Prva izdaja
© Modrijan založba d. o. o.
CIP – Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
371.3:53(035)
MOJA prva fizika 2. Priročnik za učitelje / Branko Beznec …
[et al.] ; [ilustracije Darko Simeršek]. – 1. izd. – Ljubljana :
Modrijan, 2005
ISBN 961-241-063-1
1. Beznec, Branko
222393600
00 aparat.indd 2 10/28/2005 09:13:30

Kazalo
Predgovor 5
Časovna razporeditev učne snovi 6
Uvod 9
1. Gibanje 10
Uvodna ura 12
1.2 Gibanje in mirovanje 14
1.3 Hitrost 16
1.4 1.5 Enakomerno gibanje 19
1.6 Pospešeno gibanje 22
1.7 Enakomerno pospešeno gibanje 24
1.8 Padanje 28
1.9 1.10 Pot pri enakomerno pospešenem gibanju 30
1.11 Preverjanje in utrjevanje znanja 33
1.12 Sila je vzrok za spreminjanje hitrosti 34
1.13 Sila, masa in pospešek 36
1.14 Računanje sile, mase in pospeška 38
1.15 1.16 Enakomerno kroženje 39
2. Energija 42
2.1 Ponovimo o energiji 44
2.2 Kinetična energija 47
2.3 Potencialna energija 49
2.4 Utrjevanje in preverjanje znanja 51
2.5 Ocenjevanje znanja 51
Naloge za pisno preverjanje znanja – GIBANJE, ENERGIJA 52
Pisni preizkus znanja – GIBANJE, ENERGIJA 63
3. Pogled v vesolje 78
3.1 Gravitacijska sila 81
3.2 O vesolju 83
3.3 Planeti in druga telesa v Osončju 87
3.4 Gibanje Zemlje in Lune 90
3.5 Zgodovina astronomije 93
3.6 Utrjevanje znanja 93
4. Mirujoči električni naboj 94

4.1 O električnem naboju 96
4.2 4.3 Naelektritev teles in influenca 98
4.4 Električne sile in električno polje 103
4.5 Napetost 106
4.6 Kondenzator, Naelektritev v ozra~ju 108
4.7 Preverjanje znanja 109
Naloge za pisno preverjanje znanja – ELEKTRIČNI NABOJ 110
00 aparat.indd 3 10/28/2005 09:13:30

5. Električni tok 114
5.1 O električnem toku 117
5.2 Viri napetosti 119
5.3 Električni krog 121
5.4 Merjenje električnega toka 123
5.5 Zaporedna vezava porabnikov 125
5.6 Vzporedna vezava porabnikov 127
5.8 Kratki stik in varovalka, vezave virov napetosti 130
5.9 Električno delo 133
5.10 Električno delo in energijski obračun 135
5.11 Električna moč 138
Naloge za pisno preverjanje znanja – ELEKTRIČNI TOK 141
6. Električni upor 148

6.1 O električnem uporu 150
6.2 Veljavnost Ohmovega zakona 153
6.3 Zaporedna vezava upornikov 155
6.4 Vzporedna vezava upornikov 158
6.5 Upor žic in drsni upornik 161
6.8 Ocenjevanje znanja 164
Naloge za pisno preverjanje znanja – ELEKTRIČNI UPOR 165
Pisni preizkus znanja – ELEKTRIČNI NABOJ, 171
ELEKTRIČNI TOK IN ELEKTRIČNI UPOR
7. Električni tok v kapljevinah, plinih in vakuumu 186

7.1 Električni tok v kapljevinah 188
7.2 Elektri~ni tok v plinih in vakuumu 190
8. Magnetno polje in indukcija 192

8.1 Magnetne sile in magnetno polje 194
8.2 Magnetno polje in električni tok 196
8.3 Tuljava in njeno magnetno polje 198
8.4 Utrjevanje in preverjanje znanja 199
8.5 Ocenjevanje 199
8.6 Indukcija 200
8.7 Transformator 201
Priloge
Priloga 1 Enakomerno kroženje 202
Priloga 2 Predlog izvedbe ure astronomije 204
Priloga 3 Načrtovanje vezij s programskim paketom 207
Elektronic Workbench 3.0
00 aparat.indd 4 10/28/2005 09:13:30

5
Predgovor
Učni komplet Moja prva fizika 2 obsega učbenik, delovni zvezek in priročnik za uči-
telje z zgoščenko.
V posameznem poglavju priročnika za učitelje so: Vsebina priložene zgoščenke:

• Letna priprava dela
• splošna pojasnila o učni snovi, ki je zajeta v poglavju • Vprašanja za ustno
preverjanje znanja
• časovna razporeditev učne snovi
• Naloge za pisno
• posamezne učne enote, ki vsebujejo: preverjanje znanja
• Pisni preizkusi znanja
– učne cilje, kot jih navaja učni načrt za fiziko v 9. razredu osnovne šole
Na zgoščenki je gradivo,
– standarde znanja zapisano v obliki Wordovega
Izpeljani so iz učnih ciljev in razporejeni v nivoje: dokumenta in tako priprav-
ljeno za izpisovanje, spremi-
M minimalni nivo znanja T temeljni nivo V višji nivo
njanje in dodajanje po učite-
Ker učni načrt standardov ne vsebuje, so pa za sistematično delo v razredu ljevi presoji.
nujno potrebni, smo jih oblikovali po lastni presoji.
– predlog izvedbe učne ure
Vsebuje napotke za delo, pojasnila v zvezi z obravnavano snovjo, predloge za
poskuse, tudi takšne, ki niso opisani v učbeniku, ter nasvete za uporabo učbe-
nika in delovnega zvezka. Seveda prepuščamo učitelju, da na osnovi izkušenj,
lastnih zamisli, pripomočkov za delo in ne nazadnje zainteresiranosti učencev
presodi, v kolikšni meri bo sledil predlaganemu poteku ali pa bo izbral svojega.
– pregled poskusov in pripomočkov
Navedeni so poskusi, opisani v učbeniku, in tisti poskusi, ki jih omenjamo v
priročniku. Vseh navedenih poskusov običajno ne naredimo, pač pa izberemo
tiste, za katere imamo pripomočke in ki bolj ustrezajo našemu načinu dela.
– vprašanja za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja s pripisom nivoja in
številke standarda
Za vsak standard smo sestavili vsaj eno vprašanje, s katerim lahko preverimo
usvojeno znanje. Pri nekaterih vprašanjih je navedeno več zgledov, ponekod
so ti zapisani v oklepaju; učitelj naj sam presodi, koliko odgovorov je smotrno
zahtevati od učenca. Nekatera vprašanja so dopolnjena s podatki, ki so v ve-
čini primerov izbrani tako, da učenci, ki nimajo težav z računanjem na pamet,
z lahkoto pridejo do rezultatov. Učenci naj ob reševanju takšne naloge opisano
situacijo skicirajo in ob skici glasno razmišljajo. Tehnična izvedba uporabe
vprašanj je prepuščena učitelju. Lahko jih kopira na prosojnice, si pripravi vpra-
šanja na kartončkih, posreduje učencem vprašanja na listih za pripravo na pre-
verjanje znanja … Svetujemo, da ima učenec pri ocenjevanju znanja vprašanje
pred seboj, da ga lahko po potrebi ponovno prebere.
• naloge za pisno preverjanje znanja, s katerimi lahko učenci preverijo svoje zna-
nje v šoli ali doma
• pisni preizkus znanja za dve skupini
V prilogah smo dodali: primer projektnega učnega dela, predlog izvedbe ure astro-
nomije z avtentično nalogo in primer uporabe računalnika kot učila.
Vsem učiteljicam in učiteljem, ki uporabljate Modrijanov učbenik in delovni zvezek,

smo s priročnikom želeli olajšati pripravo na pouk in posredovati kakšno idejo za po-
pestritev dela v učilnici. Želimo vam uspešno poučevanje.
Avtorji
00 aparat.indd 5 10/28/2005 09:13:30

6
Časovna razporeditev učne snovi
1. Gibanje
Zaporedna št. Zaporedna št.
Učna enota
ure pouka ure poglavja
1. 1. 1.1 Uvodna ura
2. 2. 1.2 Gibanje in mirovanje
3. 3. 1.3 Hitrost
4. 4. 1.4 Enakomerno gibanje
6. 6. 1.6 Pospešeno gibanje
7. 7. 1.7 Enakomerno pospešeno gibanje
8. 8. 1.8 Padanje
9. 9. 1.9 Pot pri enakomerno pospešenem gibanju
11. 11. 1.11 Preverjanje in utrjevanje znanja
12. 12. 1.12 Sila je vzrok za spreminjanje hitrosti
13. 13. 1.13 Sila, masa in pospešek
14. 14. 1.14 Računanje sile, mase in pospeška
15. 15. 1.15 Enakomerno kroženje
2. Energija
Učna enota
17. 1. 2.1 Ponovimo o energiji
18. 2. 2.2 Kinetična energija
19. 3. 2.3 Potencialna energija
20. 4. 2.4 Utrjevanje in preverjanje znanja
21. 5. 2.5 Ocenjevanje znanja
00 aparat.indd 6 10/28/2005 09:13:30

7
3. Pogled v vesolje
Učna enota
22. 1. 3.1 Gravitacijska sila
23. 2. 3.2 O vesolju
24. 3. 3.3 Planeti in druga telesa v Osončju
25. 4. 3.4 Gibanje Zemlje in Lune
26. 5. 3.5 Zgodovina astronomije
27. 6. 3.6 Utrjevanje znanja
4. Mirujoči električni naboj

Učna enota
28. 1. 4.1 O električnem naboju
29. 2. 4.2 Naelektritev teles
30. 3. 4.3 Naelektritev teles in influenca
31. 4. 4.4 Električne sile in električno polje
32. 5. 4.5 Napetost
33. 6. 4.6 Kondenzator, Naelektritev v ozra~ju
34. 7. 4.7 Preverjanje znanja
5. Električni tok
Učna enota
35. 1. 5.1 O električnem toku
36. 2. 5.2 Viri napetosti
37. 3. 5.3 Električni krog
38. 4. 5.4 Merjenje električnega toka
39. 5. 5.5 Zaporedna vezava porabnikov
40. 6. 5.6 Vzporedna vezava porabnikov
41. 7. 5.7 Utrjevanje snovi
42. 8. 5.8 Kratki stik in varovalka, vezave virov napetosti
43. 9. 5.9 Električno delo
44. 10. 5.10 Električno delo in energijski obračun
45. 11. 5.11 Električna moč
00 aparat.indd 7 10/28/2005 09:13:30

8
6. Električni upor
Učna enota
48. 1. 6.1 O električnem uporu
49. 2. 6.2 Veljavnost Ohmovega zakona
50. 3. 6.3 Zaporedna vezava upornikov
51. 4. 6.4 Vzporedna vezava upornikov
52. 5. 6.5 Upor žic in drsni upornik
7. Električni tok v kapljevinah, plinih in vakuumu

Učna enota
56. 1 7.1 Električni tok v kapljevinah
57. 2 7.2 Elektri~ni tok v plinih in vakuumu
8. Magnetno polje in indukcija

Učna enota
58. 1. 8.1 Magnetne sile in magnetno polje
59. 2. 8.2 Magnetno polje in električni tok
60. 3. 8.3 Tuljava in njeno magnetno polje
63. 6. 8.6 Indukcija
64. 7. 8.7 Transformator
00 aparat.indd 8 10/28/2005 09:13:31

9
Uvod
Uvod
V devetem razredu se učenci s fiziko srečajo drugo leto, zato že poznajo način dela
pri tem predmetu. Kljub temu pa učitelji vpeljujemo novosti, ki so bodisi posledica
samoevalvacije dela ali kakovostnih izobraževanj. Vsekakor si moramo prizadevati,
da znanja ne bomo le posredovali učencem, ampak jim bomo kot mentorji pomagali
ustvariti takšno učno okolje, ki jih bo spodbudilo k ustvarjalnemu, raziskovalnemu in
sodelovalnemu učenju. Tako usposobljeni učenci bodo laže reševali različne pro-
blemske situacije v življenju.
Ocenjevanje znanja s pisnimi preizkusi znanja pri fiziki ni obvezno. Kljub temu
menimo, da naj se, glede na prevladujoče pisno ocenjevanje znanja pri fiziki v sred-
nji šoli, učenci na ta način ocenjevanja navadijo že v osnovni šoli. Ker so učenci
v posameznem ocenjevalnem obdobju lahko s pisnim ocenjevanjem preobreme-
njeni, predlagamo, da so pisno ocenjeni samo v prvem in tretjem ocenjevalnem
obdobju. V drugem ocenjevalnem obdobju pa namesto pisnega preizkusa znanja
ocenimo referat, projektno delo, predstavitev modela, domačega eksperimenta ali
fizikalnih vsebin z uporabo računalnika.
Bolj kot reševanju računskih nalog se je dobro posvetiti eksperimentalnemu delu,
s katerim razvijamo pri učencih fizikalni način razmišljanja, ki jim je v pomoč pri razu-
mevanju in reševanju nalog.
Predvsem v poglavju Gibanje večkrat svetujemo uporabo fizletov (Wolfgang Chri-
stian, Mario Belloni, prevod Saša Divjak: Fizika in fizleti, Zavod za šolstvo, Ljubljana
dec 2005). Lahko jih uporabimo tudi pri drugih poglavjih. Fizika fizletov ponuja uči-
teljem fizike prijazno interaktivno računalniško gradivo za celotno področje pouče-
vanja fizike. Pregledujemo jih s spletnim pregledovalnikom kar na svojem računal-
niku brez povezave v internet. Čeprav so fizleti namenjeni predvsem študentom in
srednješolcem, jih lahko uporabimo tudi pri pouku fizike v osnovni šoli. V takšni
obliki so uporabni predvsem za problemski pouk, ki ga vodi učitelj, manj pa za indi-
vidualno delo učencev, saj so večinoma preobsežni in prezahtevni. Učitelju lahko
služijo kot demonstracijski pripomoček pri frontalni razlagi. Seveda pa je boljše
spodbujati samostojno raziskovalno delo učencev. Pripravljene fizlete lahko s poseb-
nim programskim orodjem tudi popravimo oziroma prilagodimo svojim potrebam.
Na spletnem naslovu http://fizika.scpet.net/multi_A_mb04/pop_fizlet_besedilo.doc so
zelo sistematični napotki za popravljanje in prilagajanje besedil.
Smiselno je, da v pouk vključujemo le fizlete s prikazanimi poskusi, ki jih ne moremo
opraviti v fizikalni učilnici. Lahko so motivacijsko sredstvo, ali z njimi utrjujemo zako-
nitosti pojava, ki smo ga prikazali s klasičnim eksperimentom v učilnici.
Nekaj razmišljanj o standardih znanja, problemskem pouku, projektnem učnem delu,
uporabi računalnika, računskih nalogah, domačih nalogah, referatih, seminarskih
nalogah, plakatih, modelih, predstavitvah poskusov in preverjanju in ocenjevanju zna-
nja pri pouku fizike najdemo v priročniku za učitelje – Moja prva fizika 1.
00 aparat.indd 9 10/28/2005 09:13:31

10
10
Gibanje 1
Splošna pojasnila
V devetem razredu imajo učenci že nekaj znanja o gibanju. Pri naravoslovju v sed-
mem razredu so opisovali širjenje valov na gladki vodni površini, po vrvi in vzmeti.
Povedali so, da se zvok in svetloba širita skozi različne snovi z različno hitrostjo.
V osmem razredu so pri fiziki spoznali, da je gibanje telesa povezano z rezultanto
sil, ki delujejo nanj, saj se lahko giblje premo in enakomerno, ko je rezultanta nič.
Tudi pri matematiki, pri reševanju besedilnih nalog, uporabljajo pojme: hitrost, čas
in pot, pretvarjanje merskih enot pa je prav pri matematiki prisotno že od tretjega
razreda dalje.
Gibanje je obsežna in zahtevna učna tema. Po letnem delovnem načrtu namenimo
gibanju in drugim vsebinam, ki se na gibanje navezujejo, tretjino vseh ur fizike, pa
se znova in znova izkaže, da imajo učenci težave z razumevanjem in reševanjem
nalog o gibanju. Pogosto tožijo, da je »gibanje« dolgočasno, ker je veliko računanja.
Zato predlagamo opazovanje čim več zapisov gibanj, ki jih naredimo z brnačem,
risanje grafov, vnašanje podatkov v tabele, branje grafov in tabel ter animiranja
gibanj z računalnikom. Animacijam z računalnikom damo večji poudarek, tako pope-
strimo učne ure in hkrati posodobimo metode dela. Če imamo možnost, lahko pri
meritvah in analiziranju gibanj uporabimo računalnik z vmesnikom.
Naloge, ki jih dajemo učencem, so lahko računsko zahtevnejše in naj zajemajo po-
vsem realne življenjske situacije. Pri takih nalogah naj učenci računajo z računalom.
Za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja naj bodo podatki takšni, da se da nalogo
rešiti z računanjem na pamet.
Učencem dajmo priložnost, da aktivno sodelujejo pri pridobivanju nove snovi. Prva
priložnost se ponudi v tretji uri, ko obravnavamo hitrost. Učenec vozač lahko v sode-
lovanju z voznikom pridobi med vožnjo od doma do šole podatke o prevoženi poti, o
času vožnje, o trenutnih hitrostih, ki jih voznik odčita s tahometra. Mogoče mu voz-
nik lahko da tahogram, ki ga ne potrebuje več. Podatke lahko učenec pridobi tudi
med vožnjo s starši.
Po zgledu, ki je obravnavan v učbeniku na straneh 10 in 11, učenec pripravi pred-
stavitev opravljenih meritev in prevzame vlogo učitelja.
Spletni naslovi
http://www2.arnes.si/õsngso3s/virtualschool.htm
http://users.volja.net/kancler/aljosa/izobrazevanje/ucenjenadaljavo/ucenjenadaljavo.htm
http://sio.edus.si/
www.kvarkadabra.net/index.php
http://oglasevanje.net/izobrazevanje/zbirke.htm
http://ro.zrsss.si/borut/osfizika.html
http://ro.zrsss.si/borut/osfizika.html
www.walter-fendt.de
http://www.h-e.si
whttp://eskola.htd.hr/
ww.schulphysik.de
www.physicsclassroom.com
www.zrc-sazu.si/oko/vrstilci.htm
01 gibanje.indd 10 10/28/2005 10:05:15

11
1. Gibanje

Učna enota
1. 1. 1.1 Uvodna ura
2. 2. 1.2 Gibanje in mirovanje
3. 3. 1.3 Hitrost
6. 6. 1.6 Pospešeno gibanje
7. 7. 1.7 Enakomerno pospešeno gibanje
8. 8. 1.8 Padanje
11. 11. 1.11 Preverjanje in utrjevanje znanja
12. 12. 1.12 Sila je vzrok za spreminjanje hitrosti
13. 13. 1.13 Sila, masa in pospešek
14. 14. 1.14 Računanje sile, mase in pospeška
01 gibanje.indd 11 10/28/2005 10:05:21

12
1. Gibanje
1.1 Uvodna ura
Učni cilji
Seznani se z vsebino dela.
Spozna pomen lastnih aktivnosti za uspeh.
Pozna vsebino in tehnike preverjanja in ocenjevanja znanja.
Spozna kriterije ocenjevanja znanja in ocenjevalno lestvico.
Prvo učno uro namenimo seznanjanju učencev z delom v devetem razredu. Pregle-
damo učne vsebine, ki jih bomo obravnavali. Predstavimo jih lahko s shemo.
GIBANJE
• enakomerno ELEKTRIČNI TOK

• pospešeno
• enakomerno kroženje • električni tok
• zveza med silo, maso • električna napetost
in pospeškom • električni upor
ENERGIJA
• mehansko delo
• električno delo
• energijski zakon
POGLED V VESOLJE TELESA IN POLJA
• Osončje • gravitacijsko polje

• zvezde • električno polje
• zgodovina astronomije • magnetno polje
Ponovimo nekatere fizikalne količine: dolžina, čas, masa, sila, delo, moč, energija,
temperatura in toplota. Navedemo enote, s katerimi jih izražamo, in medsebojne od-
visnosti, ki smo jih obravnavali v osmem razredu, formalno zapišemo z enačbami.
Ponovimo prvi in tretji Newtonov zakon in povemo, da se bomo v tem letu seznanili
še z drugim Newtonovim zakonom.
Predlagamo, da si učenci količine, enote in enačbe zapišejo v preglednico na za-

četku zvezka ali na poseben kartonček, ki ga lahko uporabijo tudi pri pisnih preizku-
sih znanja.
01 gibanje.indd 12 10/28/2005 10:05:21

13
1. Gibanje
Povemo, kako bo potekalo delo, osvežimo kriterije ocenjevanja (priročnik za pouk

fizike v 8. razredu, priloge 5, 6 in 7), razdelimo naslove referatov, damo navodila za
domače eksperimentiranje in za predstavitev poskusov, modelov ali plakatov. Učen-
ce spomnimo na red v fizikalni učilnici, na dejavnosti v zvezi s pripravo in posprav-
ljanjem učnih pripomočkov ob izvajanju šolskih množičnih poskusov, spomnimo jih
na tekmovanje iz fizike …
Opozorimo jih še na naslove spletnih strani, kjer najdejo zanimivosti, povezane z
učno snovjo.
01 gibanje.indd 13 10/28/2005 10:05:22

14
1. Gibanje
1.2 Gibanje in mirovanje
Učna cilja Standardi znanja M T V
Ve, da se telesa gibljejo, ko spreminjajo lego

Razlikuje med gibanjem 1
glede na izbrano okolico.
in mirovanjem opazovanega
telesa glede na okolico. Na primeru razloži gibanje oziroma mirovanje
2
telesa glede na izbrano okolico.
3 Ve, da sled gibanja imenujemo tir.
Loči premo in krivo gibanje. 4 Glede na tir gibanja loči premo in krivo gibanje.
Ve, da je pot dolžina tira med dvema legama

5
telesa.
Opisujemo dogodke, ki so povezani z gibanjem. Pojasnimo, kdaj se opazovano telo

giblje in kdaj miruje. Ob primerih na strani 8 v učbeniku opišemo telesa, ki se gib-
ljejo, in povemo, da je pri opisu gibanj potrebno opredeliti opazovano telo in oko-
lico. V ta namen lahko uporabimo zgled s potniki na vlaku, sprevodnikom, drevesi
ob progi, železniško postajo in satelitom, ki kroži okoli Zemlje.
Omenimo še, da je vsako mirovanje oziroma gibanje relativno. Za isto telo lahko v
enem opisu rečemo, da miruje, v drugem, da se giblje; odvisno od okolice, ki smo
jo izbrali. Kot primer navedemo zglede iz učbenika: most nad reko, opazovanje sne-
ženja, gibanje teles na Zemlji glede na druga telesa v vesolju. Gibanje na Zemlji opi-
sujemo, kot da Zemlja miruje.
Rešimo nalogo v učbeniku na strani 9 in prvi dve nalogi v delovnem zvezku na strani 5.
Obravnavamo še tir gibanja. Naredimo poskus z jogurtovim lončkom. Na dnu ga

preluknjamo, vanj nalijemo obarvano vodo in ga premikamo nad časopisnim papir-
jem. Packe predstavljajo tir gibanja lončka. Tudi kreda pušča pri risanju premice ali
krivulje po tabli sled in tako lahko opazujemo tir. Če učenci prinesejo s seboj raz-
lične premikajoče se igračke, označimo na igrački ali na kolesu igračke točko in
učenci lahko skicirajo sled te pike. Po narejenih poskusih opazujemo samo tire in
ugotovimo, da na osnovi tira lahko o gibanju telesa povemo le, ali je bilo gibanje
premo ali krivo.
Na tiru izberemo dve točki in določimo dolžino poti med dvema legama telesa.
Predlagana eksperimenta Pripomočki

jogurtov lonček, šivanka, voda,
1. Tir gibanja jogurtovega lončka
barva za pirhe, časopisni papir
Tir gibanja krede (pike na igrači kreda, tabla, različne igračke,
2.
ali na kolesu igračke) ki se premikajo
01 gibanje.indd 14 10/28/2005 10:05:22

15
1. Gibanje
Vprašanja za ustno preverjanje znanja

Št. standarda
1. Po čem prepoznaš, da se opazovano telo giblje? M 1

Navedi primer opazovanega telesa, ko se giblje in ko miruje.
2. Peter se pelje z avtom mimo bencinske črpalke. Opazujemo Petra. M 1 2

Opiši njegovo gibanje glede na sedež v avtu, glede na cesto in glede
na bencinsko črpalko.
3. Jana sedi na sedežu vrtiljaka in se vozi. Pojasni, glede na kaj se giblje M 2

in glede na kaj miruje.
4. Opazujemo spust smučarja po zasneženi strmini. Kako imenujemo sled, M 3

ki ostaja za smučarjem? Kakšno je lahko gibanje smučarja glede na tir?
5. Kaj je tir gibanja in kakšno je lahko gibanje glede na tir? M 3 4

Kakšno je glede na tir gibanje:
– čolna, ki drsi po vodi,
– čebele, ki leta s cveta na cvet,
– Jaka, ki se spušča po toboganu v vodnem parku?
6. Kroglica se kotali. M 3
a) Kako imenujemo sled, ki ostaja za kroglico?
b) Kako imenujemo razdaljo med točkama A in B? T 5
c) Kako dolga je ta razdalja, če je slika narisana v merilu 1 : 10?
01 gibanje.indd 15 10/28/2005 10:05:22

16
1. Gibanje
1.3 Hitrost
Učni cilji Standardi znanja M T V
Loči enakomerno
in neenakomerno gibanje.
Med navedenimi gibanji prepozna enakomerno
Izbere med naštetimi 1
primeri enakomerno
Opredeli hitrost kot količnik poti
2 Ve, da je hitrost količnik poti in časa.
in časa.
Razume zvezo med potjo, hitrostjo in časom
3
s ter jo uporablja v računskih nalogah.
Zna uporabiti zapis v = t .
4 Razlikuje pojma trenutna in povprečna hitrost.
5 Zna pretvarjati enote za hitrost.

Izpelje zvezo med enotama
m km m km
s in h . 6 Ve, da je 1 s , 3,6-krat večja hitrost kakor 1 h .
Ponovimo snov prejšnje ure, nato pa za motivacijo izvedemo tekmovanje skupin v

iskanju glagolov, ki pomenijo gibanje. Na primer: tečem, skačem, lezem, letim, pa-
dam, plavam, smučam, drsim, zaviram, pospešujem, hodim, kolesarim, vrtim, vozim,
plešem … Po končanem tekmovanju izberemo tri do štiri glagole in učenci sestavijo
povedi, na primer: Olimpijski bazen preplavam v sekundah. Ugotovimo, da
se v opisih pojavljajo količine, kot so pot, čas, hitrost in morda celo pospešek. Učen-
cem povemo, da z njimi opisujemo gibanje.
Lahko pa to uro fizike začnemo na šolskem igrišču. Opravimo dve ali tri meritve
časa pri teku na 60 metrov in uporabimo te podatke za vpeljavo novih pojmov.
Mogoča je tudi povezava fizike in športne vzgoje. Lahko se pogovorimo z učiteljem
športne vzgoje, da z učenci opravi meritve časa pri teku na 60 m oziroma 600 m
pred uro fizike. Tako bodo učenci imeli ustrezne podatke in bodo lahko doma izra-
čunali, s kolikšno povprečno hitrostjo pretečejo progo.
Snov nato obravnavamo ob zgledih v učbeniku na strani 10. Če pa je kateri od učen-

cev uspel zbrati podatke o vožnji od doma do šole in pripraviti predstavitev, kot je
opisano v pojasnilih na začetku poglavja, potem zgled iz učbenika opustimo. V tem
delu učne ure pridobimo pojme trenutna in povprečna hitrost, enakomerno in neena-
komerno gibanje. Zapišemo enačbo za računanje povprečne hitrosti.
Z učenci ugotovimo pretvornik med enotama km in m.
h s
Ta problem prepustimo najprej učencem. Nekateri so miselno zelo spretni in skle-
m km
pajo, da pri hitrosti 1 s telo prevozi v eni uri 3600 m, kar da hitrost 3,6 h . Z dej-
stvom, da je tudi v tej enakosti večja tista enota, ki ima manjše mersko število, imajo
nekateri učenci težave, saj je manjša enota sestavljena iz večjih enot. Učencem po-
km m
kažemo še pisno pretvarjanje h v s in obratno.
01 gibanje.indd 16 10/28/2005 10:05:22

17
1. Gibanje
V tabelo zapišemo nekaj vrednosti, jih pretvorimo in komentiramo z vidika prometne

varnosti. Na primer:
· 3,6
m km
s h
5
10
15
20
V nadaljevanju izvedemo poskus z brnačem in vozičkom. Pojasnimo, kakšna naprava

je brnač, nato pa naredimo poskus, ki je opisan v učbeniku na strani 11. Poskrbimo,
da se bo voziček premikal počasi. Ogledamo si zapis na traku in na njem označimo
dele s po petdesetimi presledki. To je del poti, ki jo voziček prevozi v eni sekundi.
Časovni presledek med eno in drugo piko na traku je kratek, le petdesetina sekunde.
Izmerimo še celotno pot v metrih, določimo čas gibanja ter izračunamo povprečno
hitrost. Hitrost dobimo v osnovni enoti.
Nalog, s katerimi utrdimo obravnavano snov, je veliko. V šoli lahko izbiramo med na-
logami 5, 6, 7, 8, 10 in 11 v delovnem zvezku na strani 6, za domačo nalogo pa naj
si vsak učenec izbere tri naloge iz učbenika na strani 12. Med učenci, ki radi ekspe-
rimentirajo, izberemo dva, ki bosta doma pripravila vrvici z maticami, kot je opisano
v učbeniku na strani 12. Pripravita lahko še eno vrvico, na kateri so matice navezane
v enakih razdaljah, na primer po 20 cm. Vrvice in padanje matic bosta predstavila
sošolcem, ko bomo obravnavali pospešena gibanja. Oba modela vrvic je priporoč-
ljivo imeti v zbirki učil, pokažemo jih lahko tudi pri obravnavi pospešenega gibanja,
v 6. uri.
Predlagani eksperiment Pripomočki

Povprečna hitrost vozička voziček, brnač, papirnat trak,
vir napetosti, vezne žice

Št. standarda
7. Na traku so sledi, ki jih je zapisal brnač. Označi odseke, ko se je telo M 1

gibalo enakomerno oziroma neenakomerno.
Kako s traku razbereš vrsto gibanja?
01 gibanje.indd 17 10/28/2005 10:05:22

18
1. Gibanje
Št. standarda
8. Za vsak zgled povej, kakšno je gibanje glede na hitrost in glede na tir. M 1

a) Vlak se približuje končni postaji.
b) Električni vlakec vozi po ravnem delu sklenjenega tira.
c) Ana se spusti po toboganu v vodnem parku.
č) Snežinke padajo mimo okna.
9. Razloži razliko med povprečno in trenutno hitrostjo. Katero kaže merilnik V 4

v avtu?
Katero od teh hitrosti izračunamo? V katerih enotah jo lahko izrazimo?
10. Kaj moraš vedeti o gibanju avtobusa, da lahko določiš njegovo povprečno M 2
hitrost? Kako to hitrost izračunaš?
T 3
km M 2
11. Kaj pomeni, da vozi avtomobil s povprečno hitrostjo 80 h ?
12. Tine se je s kolesom odpeljal v 39 km oddaljen kraj. Po uri vožnje je M 2

pol ure počival in nato kolesaril do cilja še 1,5 ure. S kolikšno povprečno
hitrostjo je vozil?
km m m km T 5
13. Hitrost 36 h pretvori v s (20 s pretvori v h ).
M 6
m km M 6
14. Zvok iz zvočnika se širi s hitrostjo 340 s . Oceni, koliko h je to.
m M 6
15. Sokol selec lahko v strmem spustu doseže hitrost 50 s . Na pamet določi,
km
približno koliko h je to.
km m T 5
16. Kako bi hitrost kolesarja, ki pelje s povprečno hitrostjo 20 h , izrazil v s ?
m km T 5
17. Kako bi hitrost zvoka, ki v vodi znaša 1500 s , izrazil v h ?
m M 6
18. Kolesar vozi s povprečno hitrostjo 5 s . Ali lahko s to hitrostjo prispe
v eni uri v 20 km oddaljen kraj? Odgovor pojasni.
19. Gliser je v 150 sekundah preplul razdaljo med dvema svetilnikoma T 3

m
s hitrostjo 20 s .
a) Povej, kako bi izračunal razdaljo med svetilnikoma.
b) Razdaljo izračunaj.
01 gibanje.indd 18 10/28/2005 10:05:22

19
1. Gibanje
1.4, 1.5 Enakomerno gibanje
Učni cilj Standardi znanja M T V
Zna narisati graf s(t) za enakomerno gibanje

1 in iz njega razbrati, da je pot premo sorazmerna
s časom.
Razume, da različne strmine premic v grafu s(t)
2
predstavljajo različne hitrosti gibanja.
Grafično prikaže odvisnost
hitrosti od časa in odvisnost poti Zna narisati graf v(t) in iz njega razbrati,
3
od časa ter graf razloži. da se hitrost ne spreminja s časom.
Ve, da je mersko število ploščine pod grafom
4
v(t) enako merskemu številu poti.
Zna odčitati podatke iz grafa in jih uporabiti
5
pri računanju hitrosti in poti.
Enakomernemu gibanju namenimo dve učni uri. V prvi uri opravimo potrebne meri-
tve in narišemo graf s(t), v drugi uri obravnavamo graf v(t) in naredimo histogram
enakomernega gibanja.
V uvodu prve ure preverimo, kako so učenci reševali domačo nalogo, in odgovo-
rimo na morebitna vprašanja. Če teh ni bilo, ponovimo pretvarjanje merskih enot za
hitrost z nalogo 12 na strani 6 v delovnem zvezku.
Naredimo poskus z vozičkom na električni pogon, ki se giblje premo in enakomerno.

Z brnačem zapišemo sled gibanja na trak. Vozičku spremenimo hitrost in opravimo
še eno meritev. Učenci ugotovijo, da so med pikami na istem traku enaki presledki.
Poimenujemo gibanje glede na hitrost, enakomerno gibanje.
Dva učenca poprosimo, naj razdelita zapis na enem traku na odseke po 5 presled-
kov, druga dva učenca pa naj opravita razdelitev na drugem traku. Med tem po-
jasnimo, da s tem določimo časovno enoto in poti v časovnih enotah. Z merjenjem
pridobimo podatke, ki jih vpišemo v preglednico na tabli ali prosojnici. Učenci nari-
šejo graf s(t) za obe gibanji v isti koordinatni sistem. Sledi branje grafov. Vprašanja
o času gibanja, o prevoženi poti v posameznih časovnih enotah in o poti v dveh, treh
sekundah oziroma o odvisnosti poti od časa lahko pripravimo na prosojnici ali pa jih
sistematično postavljamo sproti. Naredimo še primerjavo med obema grafoma in raz-
pravo zaključimo z razlago, zakaj je en graf strmejši kot drugi oziroma kaj to pomeni.
Usvojeno znanje preverimo z nalogami 15, 16 in 17 v delovnem zvezku na straneh

7 in 8. Za domačo nalogo lahko učenci rešijo naloge 1, 2 a in 4 v učbeniku na
strani 15.

Premo in enakomerno gibanje električni voziček, brnač, papirni trak,
električnega vozička vir napetosti, vezne žice
01 gibanje.indd 19 10/28/2005 10:05:23

20
1. Gibanje
Druga ura je namenjena šolskemu množičnemu poskusu Enakomerno gibanje po

navodilih na straneh 78 in 79 v delovnem zvezku. Naredijo samo drugo vajo. Če
nimamo dovolj učnih pripomočkov, napravimo pred uro odtise gibanj na trakove
tako, da vsak učenec dobi vsaj 30 cm dolg trak. Polovico trakov naredimo z vozič-
kom, ki se giblje z večjo hitrostjo, drugo polovico pa z vozičkom, ki se giblje z manjšo
hitrostjo. Poskrbimo, da bosta soseda v klopi imela trakova različnih hitrosti.
Učenci nalepijo odseke traku, nato pa izračunajo povprečno hitrost, kot je opisano
v vaji 3. Med seboj primerjajo vrednosti za hitrost in videz histogramov. Nato histo-
gram predelajo v graf. Potegnejo vodoravno črto, ki določa povprečno dolžino odse-
kov s traku in ob ordinatno os pripišejo podatek za hitrost, na abscisno os pa nane-
sejo podatke za čas. Nato graf beremo. Povemo, da se hitrost s časom ne spreminja,
kar kaže graf, ki je vzporeden z abscisno osjo.
Iz podatkov za pot in čas, ki smo jih prejšnjo uro vpisali v tabelo, izračunamo hitrosti
in narišemo grafa v(t). Oba narišemo v enakem merilu, da bomo lahko primerjali pre-
voženi poti.
Učence vprašamo, kako bi izračunali prevoženo pot oziroma kako bi zapisali enač-
bo za računanje poti. Pot za oba primera izračunamo. Obarvamo pravokotnika, ki ju
nakazujeta grafa v(t), in povemo, da se v vsakem grafu v(t) mersko število ploščine
ujema z merskim številom poti. Hitrost predstavlja ena stranica pravokotnika, čas pa
druga, torej je produkt hitrosti in časa prevožena pot.
Obravnavano snov utrdimo z nalogama 13 in 19 na straneh 7 in 8 v delovnem

zvezku. Pri 19. nalogi povemo, da je vožnja kolesarja sestavljena iz delov, kjer je
gibanje enakomerno. Hitrosti na posameznih delih pa se med seboj razlikujejo.
Zato je graf v(t) »stopničast«. V koordinatni sistem lahko vrišemo še graf povprečne
hitrosti. Če bomo reševali tudi nalogo 18, pojasnimo pojem reakcijskega časa. Za
domačo nalogo rešijo nalogi 2 b in 3 iz učbenika na strani 15.

Šolski množični poskus: Enakomerno
električni voziček, brnač, papirni trak,
gibanje; navodilo v delovnem zvezku,
vir napetosti, vezne žice
stran 78
Za uporabo pri uri sta primerna fizleta:

poglavje 2: Kinematika v eni dimenziji:
predstavitev 2.1: Položaj in premik
predstavitev 2.3: Povprečna in trenutna hitrost

Št. standarda
20. Skiciraj graf s(t), ki prikazuje odvisnost poti od časa, za telo, ki se giblje M 1
enakomerno.
Kakšna je odvisnost količin, ki jo prikazuje graf s(t), in kaj to pomeni?
21. Pojasni, kako je strmina premice v grafu s(t) za enakomerno gibanje T 2

povezana s hitrostjo.
01 gibanje.indd 20 10/28/2005 10:05:23

21
1. Gibanje
Št. standarda
22. Andrej lahko pride od doma do hiše sošolke Brine po dveh poteh. M 1
a) Ali lahko pride po obeh poteh v enakem času?
b) Skiciraj grafa odvisnosti poti od časa za obe gibanji v isti koordinatni T 2
sistem, če bi se gibal obakrat enakomerno, z enako hitrostjo.
c) Skiciraj grafa odvisnosti poti od časa za obe gibanji v isti koordinatni
sistem, če bi obakrat prišel k Brini v enakem času.
23. Kako bi se moral gibati, da bi ponazoril gibanje z narisanim grafom? M 1

Kako bi se moral gibati, da bi bila strmina premice večja?
T 2
24. Luka je narisal grafa, ki prikazujeta enakomerno gibanje motorista, in poza- M 1 3

bil na oznake ob oseh.
Kaj prikazuje prvi in kaj drugi graf?
Koordinatne osi opremi z ustreznimi količinami.
Kakšno je bilo gibanje motorista glede na hitrost?
25. Gibanje treh teles je predstavljeno v istem koordinatnem sistemu. M 1

a) Katero odvisnost prikazujejo grafi?
b) Kakšno je gibanje teh teles? Pojasni odgovor. T 2 5
c) Določi hitrosti vseh treh teles.
č) Določi telo, ki se giblje najhitreje.
m m M 3 4
26. Kolesar vozi 10 minut s hitrostjo 5 s in nato še 5 minut s hitrostjo 3 s .
a) Odvisnost hitrosti od časa prikaži z grafom. T 5
b) Osenči pot, ki jo kolesar prevozi v prvih petih minutah.
c) Osenči pot, ki jo kolesar prevozi v zadnjih desetih minutah. Kolikšna je
ta pot?
01 gibanje.indd 21 10/28/2005 10:05:23

22
1. Gibanje
1.6 Pospešeno gibanje
Učni cilj Standarda znanja M T V
Razume pojma pospešeno in pojemajoče

Opazuje pospešena pa tudi 1
gibanje.
pojemajoča gibanja in izdela
histogram. Izdela histogram odvisnosti hitrosti od časa za
2
telo, ki se je gibalo pospešeno ali pojemajoče.
Za motivacijo naredita učenca znova poskus z maticami, ki so navezane na vrvicah.

Vrvici spustimo večkrat, pred tem pa opozorimo učence, naj dobro poslušajo, kako
si sledijo udarci matic pri eni in kako pri drugi vrvici. Po poslušanju dogajanje anali-
ziramo. Ugotovimo, da padanje ni enakomerno gibanje.
Opazujemo še druga neenakomerna gibanja. Naredimo poskuse z brnačem: giba-

nje vozička po klancu navzdol, gibanje vozička, ki ga potisnemo po klancu navzgor,
in padanje uteži. Nagib klanca lahko spreminjamo, da dobimo različne zapise. Učen-
ci opazijo, da se pri gibanju po klancu navzdol in padanju hitrost veča, pri gibanju
po klancu navzgor pa manjša. Razlike v gibanjih so opazne tudi na trakovih, ki jih
izpiše brnač.
Trakove uporabimo za izdelavo histogramov odvisnosti hitrosti od časa. Najbolje je,

da histogram izdela vsak sam, zato moramo imeti dovolj trakov. Kot podlago za
lepljenje trakov uporabimo že pripravljen koordinatni sistem v delovnem zvezku na
strani 81. Učenci, ki ne delajo histograma za padanje uteži, ob robu pripišejo ime
poskusa. Povedati moramo, da vrednosti za hitrost na ordinati veljajo le, če je ča-
sovna enota 0,1 sekunde. Povejmo še, kako izračunamo merilo na ordinatni osi. Če
jo razdelimo na centimetre, ustreza poti 1 cm v 0,1 sekunde hitrost:
Ds 1 cm cm m m
v1 = Dt , v1 = 0,1 s = 10 s = 0,1 s . Tako na ordinatni osi 1 cm pomeni 0,1 s ,
na abscisni osi pa širina traku pomeni 0,1 sekunde.
Ko učenci končajo lepljenje, predelajo histogram v graf v(t), nato pa primerjamo str-
mine. Priporočljivo je imeti zbirko histogramov različnih gibanj na kartonih ali na
plakatu, ki jih obesimo na tablo in vodimo razgovor. Pridobimo pojme: pospešeno
gibanje, pojemajoče gibanje, enakomerno pospešeno gibanje.
Naštejemo še zglede takšnih gibanj iz vsakdanjega življenja.
Predlagani eksperimenti Pripomočki

vrvici z maticami, na eni so v razdalji
1. Spuščanje vrvic z maticami po 20 cm, na drugi po 5, 20, 45,
80 cm
brnač, vir napetosti, vezne žice,
2. Gibanje po klancu navzdol
klanec, voziček, papirni trak
3. Gibanje po klancu navzgor
klanec, voziček, papirni trak
4. Padanje
stojalo, utež, papirni trak
01 gibanje.indd 22 10/28/2005 10:05:23

23
1. Gibanje

Št. standarda
27. Za pospešeno gibanje velja, da se s časom: M 1

a) hitrost in pot večata,
b) hitrost manjša, pot veča,
c) hitrost ne spreminja, pot pa veča.
28. Naštej nekaj pospešenih in pojemajočih gibanj. M 1
29. Kakšna je razlika med enakomernim in pospešenim gibanjem? M 1

Kakšna je razlika med enakomerno pospešenim in neenakomerno
pospešenim gibanjem?
01 gibanje.indd 23 10/28/2005 10:05:23

24
1. Gibanje
1.7 Enakomerno pospešeno gibanje
Ve, da je pospešeno gibanje, pri katerem so

1 spremembe hitrosti v enakih časovnih enotah
enake, enakomerno pospešeno gibanje.
Pri enakomerno pospešenem 2 Razume pojma začetna in končna hitrost.
gibanju pozna pojme končna
hitrost, začetna hitrost Ve, da je povprečna hitrost pri enakomerno
in povprečna hitrost. 3 pospešenem gibanju aritmetična sredina
začetne in končne hitrosti in jo zna izračunati.
Zna narisati graf v(t) za enakomerno pospešeno
4
gibanje in grafično določiti povprečno hitrost.
Razume, da je sprememba hitrosti v časovni
5
enoti pospešek.
6 m
Opredeli s2 kot enoto za pospešek.
Opredeli pospešek kot količnik Ve, da je pri enakomerno pospešenem gibanju
spremembe hitrosti in časa, 7 pospešek stalen in da pomeni večja strmina
v katerem je ta sprememba grafa v(t) večji pospešek.
nastala, in navede enote zanj.
Zna narisati graf pospeška v odvisnosti od časa,
8
a(t) in razbrati, kakšna je sprememba hitrosti.
Pove, da ima telo pri enakomernem zaviranju ali
9
zaustavljanju negativni pospešek ali pojemek.
Dv
10 Zna zapisati enačbo a = Dt in izračunati
Zna izračunati pospešek pospešek.
Dv Razume zvezo med pospeškom, hitrostjo
a = Dt .
11 in časom ter jo uporablja pri računanju hitrosti,
Dv = a Dt.
V uvodu ponovimo ugotovitve iz prejšnje ure. Za motivacijo se lahko z učenci po-

govarjamo o pospeških, ki so kot zanimivost navedeni v učbeniku na strani 18, in
o tem, kako v pogovoru uporabljajo ta pojem, nato pa vpeljemo pospešek, tako kot
je zapisano v učbeniku na strani 17.
Enačbo za izračun pospeška zapišemo šele po ugotovitvi, da je pospešek spre-

memba hitrosti na časovno enoto. Enoto za pospešek pridobimo ob računskem
zgledu, da lahko pojasnimo, zakaj je v imenovalcu enote sekunda na kvadrat. Pove-
mo tudi, da začetna in končna hitrost pomenita hitrost na začetku in koncu opa-
zovanja in ne gibanja. Pojasnimo še pojem sprememba hitrosti.
Nadaljevanje obravnavane naloge o avtomobilu je na strani 18. Preden se lotimo

računanja, poiščemo rešitev v grafu, ki ga moramo za ta namen podaljšati, zato že
na začetku risanja narišemo daljši osi in nanesemo več enot.
01 gibanje.indd 24 10/28/2005 10:05:23

25
1. Gibanje
Narišemo še graf a(t) in spomnimo učence, kaj pomeni premica, vzporedna z ab-
scisno osjo. Po risanju tega grafa in razgovoru bo pojem enakomerno pospešeno
gibanje jasnejši.
Prejšnjo uro nismo dokončali vaje na strani 80 in 81 – nismo izračunali pospeška.

To lahko naredimo sedaj in s tem utrdimo pridobljene pojme.
Negativni pospešek ali pojemek lahko učenci samostojno predelajo doma po učbe-
niku in naslednjo uro nekdo od njih pripravi razlago.
Nalog, s katerimi utrjujemo pridobljeno znanje, je veliko, tako da jih lahko učenci
izbirajo glede na svoje sposobnosti. Za začetno samostojno delo so primerne na-
loge 20, 21, 22, 24 in 25 na straneh 9 in 10 ter naloga 30 na strani 12 v delovnem
zvezku in naloge 1, 2, 4 v učbeniku na straneh 20 in 21.
Za poglabljanje snovi je primeren fizlet – Raziskava 2.8: Določi ploščino pod a(t)
in v(t) iz poglavja 2: Kinematika v eni dimenziji.

Št. standarda
30. Kako izračunamo povprečno hitrost T 3

a) pri enakomernem gibanju,
b) pri neenakomernem gibanju?
31. Opazovanemu telesu se je od nekega trenutka hitrost vsako sekundo M 1

m
povečala za 4 s .
a) Opiši gibanje telesa in skiciraj graf hitrosti v odvisnosti od časa.
b) Kako imenujemo takšno gibanje?
32. Motorist spelje in enakomerno povečuje hitrost. V času opazovanja doseže M 1 2

m
hitrost 10 s . Opiši gibanje motorista med opazovanjem in pri tem uporabi
pojma začetna in končna hitrost.
m m T 3
33. Telo je imelo na začetku opazovanja hitrost 15 s , na koncu pa 25 s .
a) Kolikšna je sprememba hitrosti v času opazovanja?
b) Kako bi izračunal povprečno hitrost telesa?
c) Zapiši enačbo za računanje povprečne hitrosti in jo izračunaj.
01 gibanje.indd 25 10/28/2005 10:05:23

26
1. Gibanje
Št. standarda
34. Telesa A, B, C, Č in D smo opazovali 15 sekund ter narisali grafe. M 1 3

a) Kaj prikazujejo grafi?
b) Za vsako telo povej, kako se je gibalo.
c) Kako bi grafično določil povprečno hitrost? Skiciraj.
č) Kako bi določil povprečno hitrost telesa C?
A B C
Č D
km T 3
35. Voznik spelje in v 4 sekundah doseže hitrost 36 h .
m
a) Za koliko s se je spremenila hitrost v eni sekundi, če je bilo gibanje M 4 5
vozila enakomerno pospešeno?
b) Kako imenujemo količino, s katero opišemo spremembo hitrosti
v časovni enoti?
c) Nariši graf v(t) in v njem označi povprečno hitrost gibanja.
č) Kako izračunamo povprečno hitrost?
m M 2
36. Voznik avtomobila začne pospeševati pri hitrosti 10 s . Pospešuje
4 sekunde.
m T 3
Vsako sekundo se avtomobilu zveča hitrost za 2 s .
a) Kolikšni sta začetna in končna hitrost avtomobila?
b) Kolikšna je povprečna hitrost avtomobila med pospeševanjem?
37. Opiši gibanje, ki ga ponazarja dani graf. T 5 7

a) Odčitaj podatke in povej, kolikšen je pospešek.
b) Kako v takšnem primeru imenujemo pospešek? M 9
m M 5
38. Pojasni, kaj pomeni trditev, da ima motorist pospešek 5 s2.
01 gibanje.indd 26 10/28/2005 10:05:23

27
1. Gibanje
Št. standarda
39. Kako izračunamo pospešek? Zapiši enačbo. T 10
40. Opazovano telo se je od začetne hitrosti vz = 0 do končne hitrosti vk gibalo M 2 5

enakomerno pospešeno. Katere podatke potrebuješ, da lahko izračunaš
končno hitrost? Zapiši enačbo za računanje končne hitrosti. V 11
41. Telo se giblje enakomerno pospešeno. Kaj kaže graf? V 8

a) Graf označi z ustreznima oznakama.
b) Kaj lahko izračunaš s podatkoma, ki ju odčitaš z grafa?
c) To količino izračunaj.
42. Grafi kažejo odvisnost pospeška od časa za 3 telesa. T 7

Kaj lahko poveš o hitrosti teles?
V 8
43. Narisana sta grafa v(t) za dve telesi. Kako se gibljeta? T 7

Katero telo ima večji pospešek?
01 gibanje.indd 27 10/28/2005 10:05:23

28
1. Gibanje
1.8 Padanje
Ve, da je pospešek padanja za vsa telesa

na Zemlji približno enak, da ga imenujemo
1
Pove, da je pospešek pri težni pospešek, njegovo vrednost zaokrožimo
m m
padanju približno 10 s2 . na 10 s2 .
Razume zvezo med težnim pospeškom, hitrostjo

2
in časom ter jo uporablja v računskih nalogah.
Če so učenci doma reševali nalogo o pojemajočem gibanju, bomo v uvodu ure

spremljali učenca, ki bo predstavil domače delo. V nasprotnem primeru bomo za
ponovitev snovi in računanje negativnega pospeška rešili kakšno nalogo, na primer
nalogo 8 iz učbenika na strani 21.
Glavnino učne ure namenimo padanju teles. V obliki skupinskega dela rešimo prvo
vajo iz šolskega množičnega poskusa na strani 80. Po opravljenih meritvah in izra-
čunu pospeška primerjamo rezultate. Primerjamo jih tudi s pospeškom, ki so ga
učenci izračunali v 2. vaji na strani 81, če so naredili histogram padanja. Rezultate
meritev primerjamo tudi s podatki, ki so navedeni v učbeniku na strani 20.
Zanima nas, ali vsa telesa padajo s takšnim pospeškom. V ta namen spustimo z iste
višine npr. jekleno kroglico in ptičje pero. Vidimo, da pade na tla kroglica prej kot
pero. Spomnimo se, da na padajoča telesa deluje upor zraka in da upor narašča
s hitrostjo.
Naredimo poskus, ki je opisan v učbeniku na strani 20.
Uporabimo lahko fizlet iz poglavja Kinematika 2 v eni dimenziji, in sicer predstavitev

2.6: Prosti pad.
Med nalogami izberemo naslednje: v učbeniku nalogo 9 na strani 21, v delovnem

zvezku nalogi 28 in 29 na strani 11.

Šolski množični poskus: Padanje;
1. navodilo za prvo vajo v delovnem kroglica, štoparica, merski trak
zvezku, stran 80
2. Padanje teles jeklena kroglica, kurje pero
steklena cev za prosti pad,
3. Padanje teles
vakuumska črpalka
01 gibanje.indd 28 10/28/2005 10:05:24

29
1. Gibanje

Št. standarda
44. Radirka pade z mize na tla. M 1

a) Kakšno je gibanje radirke?
b) Kako imenujemo pospešek, s katerim padajo telesa?
c) Kolikšen je?
45. Opiši poskus s stekleno cevjo in ga pojasni. M 1
46. Kamen spustiš z visoke stavbe, da prosto pada 4 sekunde. V 2

a) Opiši gibanje kamna.
b) Sestavi preglednico končnih hitrosti za čase 0, 1, 2, 3, 4 sekunde.
c) Pojasni, kako izračunamo končno hitrost, vk, in jo izračunaj.
01 gibanje.indd 29 10/28/2005 10:05:24

30
1. Gibanje
1.9, 1.10 Pot pri enakomerno

pospešenem gibanju
Zna v grafu v(t) ponazoriti pot, če je začetna

ali končna hitrost enaka nič, in jo zna izračunati
kot ploščino pravokotnega trikotnika
1
s stranicama vk in t
Zna izračunati pot, vt vt
oziroma vz in t; s = 2k ali s = 2z .
če je vz = 0;
at2 2 Uporabi povprečno hitrost za računanje poti.
s = 2 , s = v t.
3 Zna izračunati pot, če je dan pospešek.
4 Ve, da je graf s(t) krivulja, in ga zna narisati.
Zna izra~unati pot kot produkt ~asa in povpre~ne

5 hitrosti, kadar niti za~etna niti kon~na hitrost nista
enaki ni~.
Izra~una pot pri enakomerno V grafu v(t) zna ponazoriti prevoženo pot
pospešenem gibanju, kot ploš~ino trapeza pod krivuljo, jo razdeliti
at2 6
s = vzt + 2 . na pravokotnik in trikotnik ter izra~unati pot
kot vsoto ploš~in obeh likov.
at2
7 Zna uporabiti ena~bo s = vzt + 2 .
Pot pri enakomerno pospešenem gibanju obravnavamo v dveh učnih urah. V prvi uri
računamo pot, ko sta začetna ali končna hitrost enaki nič, v drugi pa obravnavamo
primere, ko sta začetna in končna hitrost različni od nič.
V uvodu prve ure rešimo nalogo 5 iz učbenika na strani 21. Ob reševanju ponovimo
računanje končne hitrosti po enačbi vk = at in pretvarjanje merskih enot za hitrost.
Dodamo še vprašanje o povprečni hitrosti rakete. Narišemo graf v(t) in vrišemo pov-
prečno hitrost. Z grafa odčitamo, v katerem trenutku je raketa imela to hitrost.
Osnova za obravnavo nove snovi je lahko primer, ki je obdelan v učbeniku na strani

22, vendar ga rešujemo frontalno. Narišemo graf v(t) in v njem pobarvamo ploščino
trikotnika, ki predstavlja prevoženo pot. Učencem povemo, da jo lahko izračunamo
na tri načine.
1. Ponovimo o računanju ploščine pravokotnega trikotnika in ob grafu ugotovimo,

da ena kateta trikotnika predstavlja končno hitrost, druga kateta pa čas gibanja.
vt
Zapišemo enačbo s = 2k .
2. Pot lahko izračunamo z danima podatkoma za čas in pospešek. Če v prej zapi-

at2
sani enačbi upoštevamo, da je vk = at, dobimo s = 2 .
01 gibanje.indd 30 10/28/2005 10:05:24

31
1. Gibanje
3. V grafu označimo povprečno hitrost, trikotnik preoblikujemo v ploščinsko enak

pravokotnik in zapišemo enačbo s = v t.
Po vseh treh enačbah izračunamo pot vlaka in povemo, da bomo v prihodnje upora-
bili tisto, ki je glede na podatke najprimernejša.
Ob tabelski sliki naredimo povzetek in vprašamo, kako bi izračunali pot vlaka, ki
začne pri neki hitrosti zavirati in se po zaviranju ustavi. Tokrat uporabimo prosojnico
z narisanim grafom v(t), vz π 0, vk = 0 in v pogovoru ponovimo zgornje tri korake.
Ugotovimo, da so vsi trije razmisleki ustrezni tudi v tem primeru, le da v drugem pri-
meru računamo s pojemkom namesto s pospeškom.
Pridobljeno znanje utrjujemo ob reševanju nalog iz učbenika na strani 25. Primerne
so naloge 3, 5 in 6. Pri vsaki posebej se pogovorimo, katera pot reševanja je naj-
ustreznejša. V nalogi 6, ki je zahtevnejša, najprej skiciramo graf in pobarvamo plo-
skev trikotnika, ker poznamo pot. Med tremi prej pridobljenimi možnostmi izberemo
Dv
najustreznejšo za računanje časa. To je enačba s = v t. Nato po enačbi a = t izra-
čunamo negativni pospešek.
V nadaljevanju grafično prikažemo odvisnost poti od časa. Najprej si ogledamo
histogram v učbeniku na strani 24 in opišemo postopek izdelave. Učencem lahko
povemo, zakaj je graf parabola. Po razgovoru začnemo reševati nalogo 2 v učbe-
niku na strani 25. Narišemo preglednico in se pogovorimo, kaj in kako bomo raču-
nali. Za izpolnjevanje preglednice in risanje grafov bo najbrž zmanjkalo časa, zato
naj učenci začeto delo dokončajo doma.
V drugi uri najprej preverimo, kako so učenci rešili domačo nalogo, in ponovimo
načine računanja poti, ki smo jih obravnavali prejšnjo uro.
Nadaljujemo računanje poti za primer, ko niti začetna niti končna hitrost nista enaki nič.
Tudi tokrat lahko obravnavamo zgled, ki je rešen v učbeniku na strani 23. Narišemo
graf in v njem označimo pot s1. To pot bi motorist prevozil pri enakomernem gibanju
s hitrostjo, ki bi bila enaka začetni hitrosti. Z drugo barvo označimo pot s2, ki bi jo
m
prevozil enakomerno pospešeno, tako da bi se hitrost spremenila za 6 s . Vsak
označeni del poti posebej že znamo izračunati:
Dv at2
s1 = vzt, s2 = 2 t ali s2 = 2 . Zapisane enačbe vstavimo v enačbo s = s1 + s2.
Dobimo dve enačbi za računanje poti. Učencem povemo, da obstaja še tretja mož-
nost. Predstavimo jo z dvema prosojnicama, ki se prekrivata. Na prvi je narisan enak
graf kot na tabli, le da ima v točki t = 2,5 s vrisano pravokotno daljico od abscisne
osi do krivulje grafa. Hitro ugotovimo, da je to povprečna hitrost in da lahko trapez
preoblikujemo v ploščinsko enak pravokotnik, kar pokažemo z drugo prosojnico.
Kako računamo pot, če poznamo povprečno hitrost, pa že vemo. Tako smo dobili tri
enačbe za računanje poti, kadar niti začetna niti končna hitrost nista enaki nič:
Dv at2
s = vzt + 2 t ali s = vzt + 2 ali s = v t.
Učence razdelimo v tri skupine in presodimo, po kateri enačbi naj katera računa pot
motorista. Po končanem delu primerjamo računske postopke in ugotovimo, kateri
način je bil najustreznejši.
V učbeniku je na strani 23 v oranžnem okvirju prikazan zahtevnejši postopek za pri-

at2
dobitev enačbe s = vzt + 2 . Namenjen je izbirni vsebini, dodatnemu pouku ali do-
mačemu študiju sposobnejših učencev.
01 gibanje.indd 31 10/28/2005 10:05:24

32
1. Gibanje
Z nalogami v delovnem zvezku na straneh 12 in 13 povzamemo pridobljeno znanje

o računanju poti. Primerna je skupinska učna oblika. Izbiramo med nalogami 31, 33
in 35 ter nalogo 4 iz učbenika na strani 25. Kompleksna in zato zahtevnejša je na-
loga 34 iz delovnega zvezka na strani 13 in je primerna za frontalno delo. Za do-
mačo nalogo naredijo miselni vzorec o snovi tega poglavja v zvezek, še bolje na kar-
tonček. Pripravijo vprašanja o snovi, ki je niso razumeli, ali o nalogah, ki jih niso
znali rešiti.

Št. standarda
m T 1
47. Avtomobil spelje in v 10 sekundah doseže hitrost 20 s .
a) Skiciraj graf v(t) in povej, kaj v njem predstavlja prevoženo pot.
Označi jo.
b) Kako bi pot izračunal? Izračunaj jo.
m T 1
48. Krogla za met se začne kotaliti po tleh s hitrostjo 4 s . Po 6 sekundah
enakomerno pojemajočega gibanja se ustavi.
a) Skiciraj graf v(t) in povej, kaj v njem predstavlja prekotaljeno pot.
Označi jo.
b) Kako bi pot izračunal? Izračunaj jo.
m M 2
49. Jabolko je padlo z balkona in po 2 sekundah s hitrostjo 20 s treščilo
ob tla.
Izračunaj povprečno hitrost padanja in višino, s katere je padlo.
m V 3
50. Avtomobil spelje in v 10 sekundah doseže hitrost 20 s .
a) Izračunaj pospešek avtomobila.
b) Izračunaj pot, tako da uporabiš podatek za pospešek.
m V 3
51. Krogla se začne kotaliti po tleh s hitrostjo 4 s . Po 6 sekundah
enakomerno pojemajočega gibanja se ustavi.
a) Izračunaj pojemek.
b) Izračunaj pot, tako da uporabiš podatek za pojemek.
m V 3
52. Ali je res, da telo, ki pada s pospeškom 10 s2 , pade v prvi sekundi
5 m globoko?
Trditev potrdi ali ovrzi z računom.
53. Gibanje vlaka je prikazano z grafom. Kako bi izračunal pot, V 6 7

če poznaš pospešek, čas in končno hitrost?
Pojasni in zapiši enačbo.
01 gibanje.indd 32 10/28/2005 10:05:24

33
1. Gibanje
1.11 Preverjanje in utrjevanje znanja
V uvodu te ure najprej posamezni učenci predstavijo zapise na kartončkih oziroma

miselni vzorec, ki so ga naredili za domačo nalogo. Tako ponovimo snov celotnega
poglavja. V nadaljevanju učne ure odgovarjamo na vprašanja učencev in rešujemo
naloge iz učbenika in v delovnem zvezku, ki jih učenci niso znali rešiti. V učbeniku in
delovnem zvezku so še naloge, ki jih v predlogih za izvedbo ur nismo omenjali. Ne-
katere med njimi zahtevajo od učencev več razmišljanja in sklepanja oziroma več
matematičnega znanja. Predlagamo, da učenci nekatere rešijo v tej uri. Izbiramo
med nalogami: 23, 26, 27, 36 na straneh od 9 do 14 v delovnem zvezku in med na-
logami 3, 6, 7 v učbeniku na strani 21. Naloga 37 v delovnem zvezku na strani 14 je
kompleksna in primerna za sposobnejše učence.
01 gibanje.indd 33 10/28/2005 10:05:24

34
1. Gibanje
1.12 Sila je vzrok za spreminjanje

hitrosti
Ve, da je rezultanta zunanjih sil nič,

1
Razlikuje vrsto gibanj glede kadar se telo giblje premo in enakomerno.
na rezultanto zunanjih sil. Ve, da je rezultanta zunanjih sil različna od nič
2
nič, kadar se telo giblje pospešeno.
Zna narisati vse zunanje sile, Imenuje sile, ki delujejo na opazovano telo,
ki delujejo na opazovano telo, 3 opredeli njihovo smer in velikost ter grafično
in določiti rezultanto. in računsko določi njihovo rezultanto.
Vsebina te ure je primerna za samostojno učenje.
Najprej frontalno ponovimo o silah. To lahko naredimo ob opazovanju zaprtih učbe-

nikov na klopeh. Imenujemo sili, ki delujeta na učbenik, povemo, kako sta poraz-
deljeni, v katero smer delujeta in kolikšna je njuna vsota. Učbenik potegnemo z roko
k sebi in znova opišemo sile. Po razgovoru ponovimo risanje sil. Obravnavamo še
primer, ko sila roke deluje poševno navzgor, da ponovimo tudi razstavljanje sil.
Sledi samostojno delo, ki ga lahko izvedemo v dvojicah ali večjih skupinah. Učenci
predelajo zapise ob slikah poskusov s klado v učbeniku na strani 26 in razmislijo,
kako bi posamezen poskus pokazali in razložili sošolcem. Po končanem samostoj-
nem delu, ki ga moramo časovno omejiti, posamezni učenci demonstrirajo poskuse
s klado. Opišejo sile na klado in njihovo delovanje ter naredijo povzetke. Pri tretjem
poskusu dosežejo enakomerno pospešeno gibanje, če klado vleče vrvica, ki je spe-
ljana prek škripca in na njej visi utež. Pripomočke za tretji in četrti poskus pripravi
učitelj pred učno uro.
Učenci prerišejo risbe v zvezek, silam pripišejo oznake in naredijo kratke zapise.
Če znajo, lahko uporabljajo enačbe. Na primer: Fm = Fg, Fr > Ftr, a > 0; gibanje v smeri
rezultante.
Sledi preverjanje in utrjevanje usvojenega znanja. Za to so primerne vse naloge

v delovnem zvezku na strani 15. Takšni sta tudi nalogi 1 in 2 v učbeniku na straneh
29 in 30. Nalogi 43 in 44 iz delovnega zvezka preverjata višje standarde znanja
o silah in sta primerni za sposobnejše učence.
01 gibanje.indd 34 10/28/2005 10:05:24

35
1. Gibanje

1. Klada miruje lesena klada
2. Klada se giblje enakomerno klada, vrvica, vzmetna tehtnica
Klada se giblje enakomerno
3. klada, vrvica, škripec, utež
pospešeno
Klada se giblje enakomerno
4. klada, dolga vrvica, škripec, utež
pojemajoče

Št. standarda
54. Klado z maso 1 kg vlečeš enakomerno po vodoravni podlagi. Gibanje ovira M 1

sila trenja, Ftr = 3 N. Poimenuj in skiciraj sile na klado ter določi rezultanto.
55. Ladja vleče čoln. Opiši gibanje čolna: M 1 2

a) ko je rezultanta sil na čoln nič,
b) ko rezultanta sil na čoln ni nič.
56. Opazujemo telo, ki se giblje. M 2

a) V katero smer deluje na telo rezultanta zunanjih sil,
če se le-to giblje pospešeno?
b) V katero smer deluje na telo rezultanta zunanjih sil,
če se le-to giblje pojemajoče?
57. Simon se pelje s kolesom po vodoravni cesti in vleče Lano, ki je na rolerjih. M 1 2

Katere sile delujejo na Lano?
Kako se giblje Lana, ko je rezultanta zunanjih sil, ki delujejo nanjo, nič? T 3
Kaj mora Lana narediti, da se bo gibala pojemajoče? Opiši sile na Lano.
01 gibanje.indd 35 10/28/2005 10:05:24

36
1. Gibanje
1.13 Sila, masa in pospešek
Razume, da je pospešek telesa premo

1
sorazmeren z rezultanto sil, ki deluje na telo.
Razume, da je pospešek telesa obratno
2
Pozna zvezo med vsoto sorazmeren z maso telesa.
zunanjih sil, maso
in pospeškom FR = ma. Razume zvezo med silo, maso in pospeškom
3
in ve, da jo imenujemo drugi Newtonov zakon.
Ve, da drugi Newtonov zakon zapišemo

4
z enačbo, F = ma.
Pove, da je 1 N sila, ki da Zna definirati enoto za silo 1 N in jo prepozna
m 5 kgm
masi 1 kg, pospešek 1 s2 . v zapisu s2 .
Ponovimo ugotovitve prejšnje ure in za mobilizacijo navedemo zglede iz življenja,

na primer:
Zakaj avtomobil z naloženo prikolico spelje počasneje kot avtomobil s prazno pri-
kolico? Zakaj nogometna žoga pri streljanju enajstmetrovke odleti bolj daleč, ko jo
brcne nogometaš, kot takrat, ko jo brcneš ti? Zakaj v brezzračnem prostoru padajo
vsa telesa z enakim pospeškom? Razgovor dopolnimo s prikazom količin v tabeli.
Zvečanje količine pomeni puščica gor, zmanjšanje količine pomeni puščica dol, koli-
čina brez puščice pa se ne spreminja.
dogodek količina
Avtomobil z naloženo prikolico spelje počasneje
m ≠ F a Ø
kot avtomobil s prazno prikolico.
Nogometaš brcne žogo bolj daleč kot ti. m F ≠ a ≠
V brezzračnem prostoru padajo vsa telesa
m ≠ F ≠ a
z enakim pospeškom.
Da bomo lahko raziskali zvezo med silo, maso in pospeškom, naredimo najprej po-
skuse z brnačem ob pomoči učencev. Na vsak trak sproti napišemo konstantno in
spremenljivo količino, da se trakovi ne pomešajo. Poskusi so opisani v učbeniku na
straneh 27 in 28.
Nadaljujemo izdelavo histogramov odvisnosti hitrosti od časa in računanje pospe-
ška. Delo razdelimo, tako da 12 učenk ali učencev lepi histograme, drugi računajo
pospeške, to pa šele, ko so histogrami narejeni. Čas, ko niso zaposleni z eno ali
drugo dejavnostjo, izkoristijo za ureditev zapisa v zvezku. Pripravijo slike vozičkov,
kot je narisano v učbeniku na straneh 27 in 28.
Histograme nalepijo učenci na kartončke. Ordinatno os koordinatnega sistema opre-

m
mijo z vrednostmi za hitrost (1 cm pomeni 0,1 s ), abscisno os pa z vrednostmi za čas
(širina traku pomeni 0,1 s). Ko so histogrami narejeni, jih učenci predelajo v grafe in
odčitajo končno hitrost ter čas gibanja. Sedaj zaposlimo učence, ki so zadolženi za
računanje pospeškov. Lahko pa računanje pospeškov brez škode izpustimo.
01 gibanje.indd 36 10/28/2005 10:05:24

37
1. Gibanje
Sledi ugotavljanje odvisnosti pospeška od sile in nato od mase. Histogrami, ki jih

pritrdimo na tablo v istem vrstnem redu, kot smo izvajali poskuse, kažejo, kakšna je
odvisnost. Izračunani pospeški jo potrdijo, čeprav rezultati niso idealni.
Ugotovitvi, da je pospešek premo sorazmeren s silo in obratno sorazmeren z maso

telesa, zapišemo z enačbo. Povemo drugi Newtonov zakon. Silo 1 N izrazimo z osnov-
nima enotama za maso in pospešek ter jo definiramo.
Če uspemo, rešimo še zgled v učbeniku na strani 29.

voziček, škripec, 3 enake uteži,
1. Sila in pospešek vrvica, brnač, vir napetosti,
vezne žice
voziček z dodatnimi utežmi, škripec,
2. Masa in pospešek utež, vrvica, brnač, vir napetosti,
vezne žice

Št. standarda
58. Hokejist trenira udarec s hokejsko palico. Od česa je odvisen pospešek, T 1
ki ga ima plošček od začetka gibanja do trenutka, ko se odlepi od palice?
Razloži zvezo med navedenimi količinami.
59. S kolesom prevažaš v prikolici enako težke zaboje. Enkrat jih naložiš 10, T 3
drugič 5. Vsakič spelješ z enakim pospeškom. V katerem primeru moraš
poganjati z večjo silo?
60. S kolesom prevažaš v prikolici enako težke zaboje. Enkrat jih naložiš 10, T 2
drugič 5. Vsakič poženeš kolo z enako silo. Primerjaj pospeška.
61. Telo se giblje v vodoravni smeri. Poznamo maso in pospešek telesa ter T 2
vemo, da v vodoravni smeri delujejo nanj 3 sile: vlečna sila vrvice, potisna
sila roke in sila trenja. Katero od teh sil računamo po drugem Newtonovem
zakonu? Pojasni.
62. Povej drugi Newtonov zakon. Pojasni zvezo med količinami, T 3

o katerih govori ta zakon.
63. Odbojkar servira žogo. Katere podatke bi moral imeti, da bi izračunal, T 4

s kolikšno silo udari žogo? Zapiši enačbo.
64. Kako je na osnovi drugega Newtonovega zakona opredeljena enota za silo? M 5
65. Enoto za silo zapiši z osnovnimi enotami in povej definicijo. M 5
01 gibanje.indd 37 10/28/2005 10:05:24

38
1. Gibanje
1.14 Računanje sile, mase in pospeška
1 Zna izračunati silo, ki povzroči pospešek.

Pozna zvezo med vsoto
Zna uporabiti enačbo FR = ma za računanje
zunanjih sil, maso 2
mase in pospeška.
in pospeškom
FR = ma. Zna izraziti težo kot produkt mase
3 in gravitacijskega pospeška, Fg = mg.
Ob reševanju nalog 45, 46, 48 in 49 a, b v delovnem zvezku na strani 17 ponovimo

ugotovitve prejšnje ure. Pred dopolnjevanjem trditev c, č in d zapišemo enačbo
F = ma, na pamet pridobimo rezultate in šele nato zapišemo enačbe, po katerih bi
računali pisno.
Učence spomnimo, da je tudi teža sila in da telesa na Zemlji padajo s težnim po-
speškom. Težo telesa izračunamo po drugem Newtonovem zakonu iz znane mase
in gravitacijskega pospeška.
Rešimo primer: Uroš tehta 50 kg. S kolikšno silo deluje nanj Zemlja ali kako težek je
Uroš? S kolikšno silo bi ga privlačila Luna na svojem površju? Težni pospešek na
m
Luni je 1,6 s2.
Nadaljujemo lahko s skupinskim delom v heterogenih skupinah. Učenci rešujejo

naloge 47, 50, 51, 52, 54 in 55 v delovnem zvezku na straneh 17 in 18. Za kontrolo
lahko pripravimo potek reševanja nalog na listih, ki jih razdelimo učencem 5 do
10 minut pred koncem ure.

Št.standarda
m T 1
66. Prikolica tehta 200 kg. Avtomobil, ki jo vleče, se giblje s pospeškom 2 s2 .
S kolikšno silo vleče avtomobil prikolico?
67. Krogle z masami 0,5 kg, 1 kg in 3 kg suneš zaporedoma. Na vsako deluješ V 2

s povprečno silo 60 N na enaki razdalji. Kolikšen pospešek ima
posamezna krogla, ko se odlepi od roke?
68. Nahrbtnik tehta 8 kg. Povej, kako bi izračunal težo nahrbtnika. Izračunaj jo T 3
na pamet.
01 gibanje.indd 38 10/28/2005 10:05:24

39
1. Gibanje
1.15, 1.16 Enakomerno kroženje
Ve, da je kroženje gibanje telesa po krivem

1
tiru – krožnici.
2 Razloži osnovna pojma: obhod in obhodni ~as.

Spozna kroženje kot krivo gibanje Ve, da je frekvenca kroženja število obhodov
in razume pojme frekvenca 3
v ~asovni enoti in jo izražamo v hertzih.
kroženja, obhodni ~as, obodna
hitrost in centripetalna sila. 4 1
Zna izra~unati frekvenco kroženja po ena~bi t .
0
Zna zapisati zvezo med obodno
hitrostjo in frekvenco Razume ena~bo za izra~un hitrosti pri enakomer-
5
nem kroženju in jo uporabi v ra~unskih nalogah.
Ve, da na krože~e telo deluje sila, usmerjena proti
6 središ~u kroženja, ki jo imenujemo centripetalna
sila.
Kroženje je izbirna vsebina, ki jo lahko izvedemo v obliki naravoslovnega dne, razis-

kovalnega ali samostojnega učenja ali v frontalni učni obliki. Obravnavi snovi name-
nimo dve šolski uri. Če se odločimo za raziskovalno učenje, se z učenci vsaj teden
dni prej pogovorimo o dejavnostih, ki jih izvedejo doma, pred prvo uro obravnave
kroženja. To je:
• ponovijo o krogu, krožnici in medsebojni legi kroga in premice
ter naredijo zapiske,
• poiščejo primere kroženja,
• razmislijo o potrebnih eksperimentalnih pripomočkih in jih pomagajo poiskati
ali pripraviti.
Z učenci izdelamo načrt merjenja količin, ki jih uporabimo pri obravnavi kroženja.
Pomagamo si z zapisom v učbeniku. Oblikujemo skupine, in to tako, da bodo vsi
učenci enakopravno sodelovali pri reševanju zastavljenih problemov. Pripravimo
delovna mesta z vsemi pripomočki. Na vsakem delovnem mestu naj bo tudi učbenik
fizike. Delovni list je priloga 1 na strani 202.
Z merjenjem pridobijo potrebne podatke za računanje obhodnega časa, frekvence
in hitrosti.
Učenci ob izvedbi prvega poskusa pridobijo nove pojme o kroženju: obhod, obhod-
ni čas, frekvenca, hitrost. Uporabijo zapiske, ki so jih pripravili doma, ter zapišejo
enačbo za pot ali en obhod in izrazijo krožilno hitrost.
Delo popestrimo z drugo vajo, v kateri utrdimo pridobljene pojme ter merske in
računske postopke. Uporaba starih gramofonov je zanimiva za večino učencev, zato
je tudi dobra motivacija za delo.
V drugi vaji pridobijo podatke in izračunajo količine ter jih zapišejo v preglednico.
Ugotovijo, da je hitrost krožečega telesa odvisna od polmera krožnice, po kateri
kroži.
Z zadnjim poskusom ugotovijo, da kroglica pri manjši hitrosti gramofonske plošče

ostane na njej, pri večji hitrosti pa odleti s plošče. Centripetalna sila, ki je usmer-
jena k središču gramofonske plošče, je premajhna, da bi kroglico zadržala na plošči.
01 gibanje.indd 39 10/28/2005 10:05:25

40
1. Gibanje
Ker v tem primeru ni sile vrvice, je centripetalna sila kar sila lepenja. Učencem lahko
povemo, da je to sila, ki deluje med ploščo in kroglico, tudi ko plošča miruje. Kadar
neko telo zavija v ovinek, na primer kolesar, je sila trenja usmerjena proti središču
ovinka in jo imenujemo centripetalna sila.
Raziskovalno učenje končamo s poročanjem skupin o eksperimentalnem delu in

predstavitvi zanimivosti o kroženju v vsakdanjem življenju. Priporočamo, da učitelj
pregleda vsebino domačega dela in izbere ustrezne naloge oziroma predstavitve.
Za uporabo pri uri so primerni fizleti:

poglavje 3: Kinematika v dveh dimenzijah,
predstavitev 6.5: Kroženje
raziskava 3.6: Enakomerno kroženje
predstavitev 3.6: Kroženje in gibanje, ki to ni
Za utrjevanje in preverjanje usvojene snovi so primerne naloge v delovnem zvezku

na strani 19 in naloge v učbeniku na strani 32.
01 gibanje.indd 40 10/28/2005 10:05:25

01 gibanje.indd 41 10/28/2005 10:05:25
42
42
Energija 2
Splošna pojasnila
Osrednja tema pouka fizike v osnovni šoli je energijski zakon. Glavnino osnovnih
pojmov smo obravnavali v osmem razredu, v devetem razredu pa jih nadgradimo in
dopolnimo s pojmom električno delo, tako da v energijskem zakonu A + Q = DW
pod pojmom delo razumemo mehansko in električno delo.
Energija je odvisna od stanja telesa. Spremembo kinetične energije opazovanega

telesa prepoznamo po spremembi hitrosti, sprememba temperature je eden od ka-
zalcev spremembe notranje energije telesa, sprememba potencialne energije pa je
povezana s spremembo lege telesa v smeri proč od površja Zemlje ali k njemu.
Definiramo, da ima dvignjeno telo potencialno energijo. Ni opaziti, da bi zaboj, dvig-
njen na polico, imel energijo ali da bi se mu energija zmanjšala, ko ga preložimo s
police na tla. Da ima energijo, se pokaže šele, ko pade s police in povzroči škodo.
V devetem razredu najprej ponovimo najpomembnejša spoznanja, ki smo jih prido-

bili v osmem razredu: oblike energije, načine za prepoznavanje energijskih spre-
memb, spreminjanje energije z delom in s toploto, pretvarjanje in ohranjanje ener-
gije ter energijski zakon.
Znanje o kinetični energiji nadgradimo s spoznanji iz poglavja o gibanju. Semikvanti-

tativno zvezo med maso, hitrostjo in kinetično energijo prevedemo v kvantitativno.
Osnova vseh izrekov o energiji je izrek o kinetični energiji. Izhaja iz drugega New-
tonovega zakona in je izjemen, saj upošteva vse sile, ki delujejo na opazovano telo.
Definiran je kot delo rezultante sil, ki povzroči spremembo kinetične energije.
Potencialno energijo obravnavamo še enkrat. Enačbo DWp = mgh vpeljemo kot pred-
pis. Potem ko povemo, da je sila, ki enakomerno dviga telo, v ravnovesju s težo, in jo
računamo F = mg, teže ne omenjamo več, saj telo pridobi potencialno energijo z de-
lom drugih sil in ne z delom teže. V vseh obravnavanih primerih poudarimo, da
telesu zvečamo potencialno energijo z delom. Tudi pri spuščanju in padanju teles
shajamo brez dela teže. Razmislimo, koliko dela je treba opraviti za povečanje po-
tencialne energije, pri dvigu telesa z nižjega na višji nivo. Za prav toliko se bo ener-
gija zmanjšala med padanjem ali spuščanjem z višjega na nižji nivo.
Obravnavamo še izrek o kinetični in potencialni energiji. Spremembo potencialne

energije v primerjavi z delom teže obravnavamo kot dodatek k osnovni razlagi in od
učencev ne zahtevamo, da to znanje usvojijo.
Že v uvodni uri ponovimo energijski zakon in zakon o ohranitvi energije in ju tudi

v naslednjih urah uporabljamo pri reševanju nalog.
02 energija.indd 42 10/28/2005 10:06:33

43
2. Energija

Učna enota
17. 1. 2.1 Ponovimo o energiji
18. 2. 2.2 Kinetična energija
19. 3. 2.3 Potencialna energija
02 energija.indd 43 10/28/2005 10:06:39

44
2. Energija
2.1 Ponovimo o energiji
1 Ve, katero obliko energije lahko ima telo.
Ve, po čem prepoznamo spremembo

2
posamezne oblike energije.
Ve, da je energijska sprememba enaka
Ponovi in utrdi znanje, 3 opravljenemu delu oziroma prejeti ali oddani
pridobljeno pri obravnavi toploti; ali vsoti obeh.
poglavij o delu in energiji ter
4 Ve, da energijo, delo in toploto izražamo v J.
temperaturi, notranji energiji
in toploti.
5 Zna izračunati delo.
Pozna energijski zakon in ga uporablja

6
pri reševanju nalog.
Ve, da se energija v zaprtem sistemu ohranja
7
in da zanj velja zakon o ohranitvi energije.
V uvodu ure predstavimo vsebino poglavja, v katerem bomo najprej ob miselnem

vzorcu ponovili o delu, toploti in oblikah energije, v naslednjih urah pa znanje nad-
gradili s spoznanji o gibanju. Miselni vzorec lahko pripravimo v elektronski obliki,
lahko uporabimo plakat, ki smo ga naredili v osmem razredu, lahko sproti nastaja na
tabli ali plakatu, lahko pa učencem razdelimo kopije prikazanega vzorca.
Med ponavljanjem rešujemo naloge iz delovnega zvezka. Primerne so naloge 1, 2,

5, 7, 8 na straneh 21 in 22.
Za domačo nalogo sta primerni nalogi iz učbenika na strani 34.
02 energija.indd 44 10/28/2005 10:06:39

45
2. Energija
OBLIKE ENERGIJE DELO A [J]
• kinetična Wk • sila F
• potencialna Wp • pot s
• prožnostna Wpr • sila, vzporedna s potjo
• notranja Wn A = Fs
TOPLOTA Q [J] ENERGIJA W [J]
• masa m • spreminja se z delom in toploto

• specifična toplota c • pretvarja se iz ene oblike v drugo
• sprememba temperature DT • v zaprtem sistemu se ohranja
Q = m c DT
Izrek o kinetični energiji

A = DWk
• A je delo rezultante sil, ki delujejo na telo
Izrek o kinetični in potencialni energiji

A = DWk + DWp
• A je delo vseh sil brez teže
Energijski zakon
A + Q = DW
• A je delo vseh sil brez teže

• DW = DWk + DWpr + DWn + DWp
Zakon o ohranitvi energije

DW = 0
• v zaprtem sistemu se energija ohranja

• telo ne izmenjuje z okolico dela in toplote
02 energija.indd 45 10/28/2005 10:06:39

46
2. Energija

Št. standarda
1. Naštej oblike energije, ki smo jih obravnavali. M 1
2. Katera oblika energije se telesu spreminja, če se telo: T 2

a) ohlaja,
b) zaustavlja,
c) vzpenja,
č) sproži?
3. Kaj pomeni sprememba energije? M 3

Zaradi česa se telesu spremeni energija?
4. V trditev vstavi ustrezno obliko energije in odgovori na vprašanje. M 3

Kaj se zgodi z energijo zraka, ko se le-ta segreje z 19 °C na 22 °C?
5. Oče bo s sekiro razklal poleno. Opazujemo sekiro, ki se giblje proti polenu. M 3

a) Katere energije ima sekira največ, ko je tik nad polenom?
b) Kako je pridobila to energijo?
6. S katero enoto izrazimo energijo? Kateri količini še izražamo z isto enoto? M 4
7. Od česa je odvisno delo? T 5

Koliko dela opraviš, ko dvigneš 10 N težko košaro 0,5 m visoko?
Koliko dela opraviš, ko to košaro prestaviš po vodoravni podlagi 0,5 m daleč?
Pojasni odgovor.
8. Povej energijski zakon in ga zapiši z enačbo, nato poišči zglede za naslednje naloge. V 6
a) Navedi primer, za katerega velja enačba A = ∆Wp.
b) Navedi primer, za katerega velja enačba Q = ∆Wn.
c) Navedi primer, za katerega velja enačba A = ∆Wn.
č) Navedi primer, za katerega velja enačba A = ∆Wk + ∆Wp.
9. Pojasni, kaj pomeni trditev: Energija se v zaprtem sistemu ohranja. T 7

Izberi enačbo, s katero bi zapisal to trditev.
a) A = ∆Wk + ∆Wp
b) ∆W = 0
c) A + Q = 0
č) A = ∆W
10. Žoga, ki pada proti tlom, je imela v najvišji legi 20 J potencialne energije. T 7
Koliko kinetične energije ima tik pred tlemi, če zanjo velja zakon o ohranitvi
energije? Pojasni. Enačbo zapiši še tako, da boš uporabil imeni obeh energij.
11. Konzerva, ki je do treh četrtin napolnjena s peskom, se kotali po klancu T 7

navzdol. Na vrhu klanca ima 9 J potencialne energije, ob vznožju klanca
pa 6 J kinetične in za 3 J več notranje energije. Ali za ta primer velja enačba
∆W = 0? Odgovor pojasni.
02 energija.indd 46 10/28/2005 10:06:41

47
2. Energija
2.2 Kinetična energija
Ve, da z izrekom o kinetični energiji izrazimo

1
delo rezultante vseh sil, ki delujejo na telo.
Zna izračunati kinetično energijo po enačbi
2 mv2
Zna izračunati kinetično Wk = 2 .
mv2
energijo Wk = 2 . Razume odvisnost Wk od mase, pa tudi
3
od hitrosti.
mv2
4 Zna uporabiti enačbo Wk = 2 za računanje
mase in hitrosti.
Učence motiviramo z zgledi iz življenja. Pogovor napeljemo na prometno varnost,

posledice prometnih nesreč in omejitev hitrosti.
Nadaljujemo z miselnim poskusom, ki je opisan v učbeniku, in ga spremljamo s fizi-
kalno risbo.
1. Blaž potiska voziček s silo FB.
FR = 0
m v1 Wk
1
2. Blažu, ki še vedno vleče s silo FB, pomaga Nejc s silo FN.
FR = FN
m v2 Wk
2
v1 se poveča na v2.
Wk se poveča na Wk .
1 2
Sprememba kinetične energije vozička je enaka delu rezultante sil, ki delujejo na

voziček:
Wk – Wk = A.
2 1
Rezultanta sil pa je enaka sili Nejca, zato je delo, ki ga je opravil, enako spremembi
kinetične energije: A = DWk.
To delo in s tem kinetično energijo bi lahko računali po enačbi A = Fs. Ker pa se vozi-
ček giblje enakomerno pospešeno, lahko silo izrazimo z maso in pospeškom, pot
a
pa s časom in pospeškom. Zapišemo obe enačbi: F = ma, s = 2 t2 in ju vstavimo
2
mv
v enačbo A = Fs. Uredimo zapis in dobimo A = 2 . Ker se z delom povečujeta
mv2
hitrost in kinetična energija, računamo kinetično energijo po enačbi Wk = 2 . Za
02 energija.indd 47 10/28/2005 10:06:41

48
2. Energija
sposobnejše učence in za dodatno delo je izpeljava enačbe, s katero zapišemo

izrek o kinetični energiji, podana v učbeniku na zeleni podlagi na strani 35.
Kinetično energijo izračunamo po zgledu na strani 36. Primerni sta nalogi 2 in 3

v učbeniku na strani 37. Ob reševanju naloge povemo, kako enoto za delo izrazimo
z osnovnimi enotami. Rešimo še kakšno zahtevnejšo nalogo. Poleg rešenega pri-
mera v učbeniku na strani 36 so takšne še: naloga 4 v učbeniku na strani 37 ter
nalogi 13 in 15 v delovnem zvezku na straneh 23 in 24. V 4. in 15. nalogi moramo
izraziti hitrost iz osnovne enačbe za energijo.
Za domače delo naj vsaj sposobnejši učenci rešijo nalogo 14 v delovnem zvezku na
strani 23.

Št. standarda
12. Kinetična energija puščice je na začetku 0, ko pa puščica zapusti tetivo, T 1

ima 3 J kinetične energije.
Uporabi izrek o kinetični energiji in z energijskega vidika pojasni dogodek.
Izrek zapiši z enačbo.
13. Krogla za kegljanje zadene keglje in jih nekaj podre. T 1

Uporabi izrek o kinetični energiji in z energijskega vidika pojasni dogodek.
Izrek zapiši z enačbo.
m V 2
14 Krogla z maso 10 kg se kotali s hitrostjo 2 s .
Kinetična energija krogle je 10 J, 20 J ali 40 J. Izberi pravilno vrednost
in pojasni izbor.
15. Od česa je odvisna kinetična energija opazovanega telesa? V 3

Dopolni trditvi:
Telo z 2-krat, 5-krat, 10-krat večjo maso ima … kinetično energijo.
Telo z 2-krat, 5-krat, 10-krat večjo hitrostjo ima … kinetično energijo.
16. Zapiši enačbo za računanje kinetične energije. V 4

a) Iz enačbe izrazi maso telesa.
b) Iz enačbe izrazi hitrost telesa.
02 energija.indd 48 10/28/2005 10:06:41

49
2. Energija
2.3 Potencialna energija
Ve, da je potencialna energija odvisna od dela,

1 ki ga opravimo pri enakomernem dviganju,
Izračuna delo, ki je potrebno
in jo zna izračunati po enačbi ∆Wp = mgh.
za spremembo potencialne
energije, po zapisu
Zna v nalogah uporabljati izrek o kinetični
A = mgDh.
2 in potencialni energiji ter zakon o ohranitvi
energije.
Najprej odgovorimo na vprašanje, zakaj smo vpeljali potencialno energijo. Pono-

vimo: telesa jo imajo, kadar so dvignjena nad površje Zemlje. Da imajo energijo, se
pokaže, ko padejo na tla in povzročijo škodo. Učenci zagotovo poznajo takšne pri-
mere in jih naj navedejo.
Znanje o potencialni energiji ponovimo in dopolnimo ob reševanju nalog. Najprej

z nalogo 4 na strani 40 iz učbenika ponovimo o vplivu smeri gibanja na spremembo
potencialne energije. Razgovor dopolnimo z vprašanjem, ali na spremembo poten-
cialne energije vpliva prenos žoge za nekaj metrov proč od police, preden jo Andrej
vrže v zrak. Ne pozabimo izbrati lege, v kateri je potencialna energija žoge nič.
Ob reševanju naloge 2 iz učbenika na strani 40 poudarimo, da je zvečanje poten-

cialne energije enako delu, ki ga opravimo pri enakomernem dviganju. Določimo
silo rok, ki je potrebna za dviganje, ter na pamet izračunamo delo, in s tem spre-
membo potencialne energije. Nato učencem povemo, da za računanje spremembe
potencialne energije kovčka in drugih teles velja enačba: DWp = mgh. Ker je sila rok,
F v ravnovesju s težo kovčka, jo zapišemo tako: F = mg.
Telesom se med dviganjem lahko spreminja tudi kinetična energija. To se zgodi, če

telo dvigamo s silo, ki je večja od teže telesa. Rešimo zgled v učbeniku na strani 39
in več pozornosti posvetimo drugemu delu naloge, ko Miha dviga vedro. Ker je
rezultanta sil na vedro 20 N, se vedru pri dvigu za 2 m poveča kinetična energija za
40 J. Sprememba potencialne energije pa je enaka kot takrat, ko vedro dviga Bošt-
jan. Pri delu, ki ga opravi Miha, gre za spremembo kinetične in potencialne ener-
gije: A = DWk + DWp.
Razumevanje izreka o kinetični in potencialni energiji lahko preverimo še z reševa-

njem naloge 5, ki je v učbeniku na strani 40.
Kako določimo spremembo potencialne energije telesa, ki pada, se pogovorimo ob

nalogi 3 v učbeniku na strani 40. Po dogovoru je potencialna energija opeke na tleh
nič, na zidarskem odru pa je večja za opravljeno delo. Po enačbi DWp = mgh izra-
čunamo potencialno energijo, ki jo ima opeka na zidarskem odru. Pri padanju se
zmanjšuje potencialna energija in narašča kinetična, velja zakon o ohranitvi ener-
gije: DWk + DWp = 0. Opeka pri teptanju zemlje opravi delo, ki je enako spremembi
kinetične energije. Spremembe notranje energije ne upoštevamo.
Za razumevanje naloge 6 iz učbenika na strani 40 je potreben razgovor ob skici vod-

njaka. Dno vodnjaka izberemo za mesto, kjer je potencialna energija kamna in lesa
02 energija.indd 49 10/28/2005 10:06:41

50
2. Energija
nič. Če je pa potencialna energija nič na tleh, kjer stoji Rok, sta odgovora na vpra-
šanji b in c: manjša za 4,5 J.
Osnovno razlago potencialne energije lahko opravimo brez vključevanja dela teže.
Na zeleni podlagi je v učbeniku na strani 39 opisan primer vpeljave negativnega in
pozitivnega dela teže, pod njim pa razlaga izreka o kinetični in potencialni energiji.
Z obojim bomo nadgradili pojem potencialne energije le, če to dovoljujejo sposob-
nosti učencev v oddelku.
Za domače delo si naj učenci izberejo naloge iz delovnega zvezka na straneh 25,
26 in 27 po sposobnosti ali delavoljnosti. Manj zahtevne so naloge: 19, 20 in 22.
Zanimivi sta nalogi 21 in 26. Učenci, ki si ju bodo izbrali, ju lahko predstavijo kot
malo raziskavo.

Št. standarda
17. Na 1 m visoko polico odložiš šolsko torbo, ki tehta 8 kg (škatlo z drobnarijami, M 1

ki tehta 2 kg, cvetlični lonček, ki tehta 3 kg). Določi spremembo potencialne
energije telesa.
18. Zaboj z maso 10 kg prestaviš z višine 0,5 m na tla. Določi spremembo M 1

potencialne energije zaboja.
19. V vsakem od naštetih dogodkov je podčrtano opazovano telo. V 2

Ugotovi, katere oblike energije so se telesu spremenile.
Primerjaj spremembo energije z opravljenim delom.
a) Voznik dvigne avtomobil z ročno dvigalko, da bo zamenjal kolo.
b) Žogo udariš, da odleti poševno navzgor. Opazuješ jo, dokler je v stiku
z roko.
c) Cev za kanalizacijo spuščajo počasi v jarek.
č) Ko je otrok, ki se guga na gugalnici, v najvišji legi, ga oče z vso silo odrine.
20. Klado vlečeš po gladkem klancu navzgor, da se giblje pospešeno. V 2

Na vrhu klanca ima 2 J kinetične energije in 3 J potencialne energije glede
na začetno lego.
a) Koliko J dela opraviš?
b) Zapiši enačbo, ki ustreza opisanemu dogodku.
c) Imenuj sile, ki delujejo na klado, in določi smeri delovanja teh sil.
č) S kolikšno silo vlečeš, če je klanec dolg 1 m?
21. Igralec golfa bo s palico udaril žogico. Opazujemo palico. V 2

a) Opiši spremembo energije pri dviganju palice.
b) Opiši, kaj se dogaja z energijo palice, ko igralec zamahne z njo
proti žogici.
c) Po velikosti primerjaj kinetično energijo palice tik pred udarcem
s potencialno energijo palice v najvišji točki in povej, zakaj je tako.
č) Energijsko spremembo zapiši z enačbo.
02 energija.indd 50 10/28/2005 10:06:41

51
2. Energija
2.4 Utrjevanje in preverjanje znanja
Ura je namenjena utrjevanju snovi o gibanju in energiji. Lahko jo izvedemo kot tek-
movanje med skupinami učencev. V ta namen pripravimo prosojnico, na katero na-
pišemo pridobljene pojme in enačbe, ki smo jih uporabljali pri reševanju nalog, ter
narišemo značilne grafe. Učenci pojasnijo pojme in povedo, kaj predstavlja posame-
zen graf. Ob tem izbirajo ustrezne enačbe. Na primer: pojasnijo pojem pospešek,
izberejo ustrezen graf in enačbo za računanje pospeška ter povedo, kateri količini
moramo poznati, da ga lahko izračunamo. Povedo še enoto za pospešek.
Pisne naloge za utrjevanje znanja rešijo doma. Poleg nalog jim damo tudi rešitve,
da lahko preverijo pravilnost rezultatov.
2.5 Ocenjevanje znanja
02 energija.indd 51 10/28/2005 10:06:41

Naloge za pisno preverjanje znanja Ocenjevalna lestvica
Odstotki Ocena
do 39,9 % nzd (1)
40–54,9 % zd (2)
55–69,9 % db (3)
GIBANJE, ENERGIJA 70–84,9 %

nad 85 %
pdb (4)
odl (5)
Število doseženih točk: 54
1 V opisu dogodka je opazovano telo podčrtano. Iz njegove okolice izberi telo, 4

glede na katero miruje, in telo, glede na katero se giblje.
Dogodek Miruje glede na … Se giblje glede na …
Potnik sedi v avtobusu, ki pelje iz Ljubljane v Piran.
Miha kolesari s čelado na glavi.
Pilot usmerja letalo proti letališču.
Janez se pelje s pletno na Blejski otok.
2 Opiši gibanje glede na tir in glede na spremembo hitrosti: 4
a) vzlet rakete
b) padanje padalca z odprtim padalom
c) gibanje konice sekundnega kazalca na uri
č) ustavljanje avtomobila pred prehodom za pešce
3 Kolesar prevozi v dveh urah 36 km dolgo pot. Giblje se enakomerno. 3

km m
a) S kolikšno hitrostjo se giblje? Hitrost je h = s.
3
b) V kolikšnem času prevozi 4 poti in koliko km je to? t = ,s=
02 energija.indd 52 10/28/2005 10:06:41

m
4 Voziček se giblje s hitrostjo 5 s . 3
a) Izpolni preglednico in nariši graf, ki kaže odvisnost poti od časa v prvih 5 sekundah gibanja.
t [s] s [m]
b) Kolikšno razdaljo prevozi v tretji sekundi? s3 =
5 Narisani grafi kažejo odvisnost poti od časa oziroma hitrosti od časa. 4

Kakšno je gibanje telesa glede na graf, ki mu pripada?
A B C Č
graf A:
graf B:
graf C:
graf Č:
6 Motorist spelje in po 3 sekundah enakomerno pospešenega gibanja doseže 7

m
hitrost 18 s .
a) Kolikšen je pospešek gibanja?
b) Izpolni tabelo za prvih 5 sekund gibanja motorista, če je

njegovo gibanje ves čas enakomerno pospešeno. Nariši še
graf hitrosti v odvisnosti od časa za prvih 5 sekund gibanja.
02 energija.indd 53 10/28/2005 10:06:42

c) Določi povprečno hitrost gibanja in jo vriši v graf.
č) V grafu v(t) ponazori prevoženo pot.
d) Izračunaj pot, ki jo prevozi motorist v prvih 5 sekundah.
m
e) Kdaj doseže hitrost 21 s ?
7 Žogica je padla z balkona. Po 2,5 sekunde se je dotaknila tal. 4
a) S kolikšnim pospeškom je padala žogica?
b) Kolikšna je največja hitrost, ki jo je dosegla?
c) Kako visoko je balkon? Pri računanju uporabi pospešek.
8 Graf prikazuje odvisnost hitrosti od časa za avtomobil, ki vozi v naselju. 6
a) Izračunaj povprečno hitrost in jo vriši v graf. Uporabi ustrezno enačbo.
b) V grafu označi prevoženo pot in jo izračunaj s podatkom za povprečno hitrost.
c) Pojasni, zakaj lahko v tem primeru računaš pot s podatkom za povprečno hitrost.
č) Po katerih enačbah, ki so navedene spodaj, bi lahko izračunal prevoženo pot?

Obkroži črko nad izbrano enačbo.
A B C Č D E
at2 Dv Dv at2
s= 2 s = vt s = vzt + 2 t s= 2 t s = vzt s = vzt + 2
02 energija.indd 54 10/28/2005 10:06:42

9 Klado z maso 5 kg vlečeš tako, da drsi po mizi premo in enakomerno proti desni. 3
Gibanje klade zavira sila trenja, Ftr = 10 N.
a) Katere sile delujejo na klado? Za vsako silo napiši ime, znak in velikost, na primer:
sila vode, Fv = 70 N.
b) Nariši sile na klado in jih označi.
c) Zapiši pogoj za enakomerno gibanje klade.
10 Dopolni. 5
a) Drugi Newtonov zakon opisuje zvezo med .
b) Drugi Newtonov zakon zapišemo z enačbo: F = .
c) Izrazi v osnovnih enotah: 1 N = 1
č) Sila 5 N povzroči, da se telo z maso 10 kg giblje s pospeškom .
d) Telo se giblje enakomerno pospešeno. Sila F, ki povzroči pospešek, je
11 Voziček s krompirjem tehta 200 kg. Rok ga potisne 1 m daleč po vodoravni podlagi 5
s povprečno silo 100 N. Trenje zanemarimo.
a) Koliko dela opravi Rok, ko potisne voziček?
b) Katera energija se vozičku med potiskanjem poveča in za koliko?
c) S kolikšno hitrostjo se giblje voziček, ko ga Rok spusti?
č) Če bi bila masa vozička le 100 kg, Rok pa bi opravil enako dela, ko bi ga potisnil, bi se voziček
odpeljal:
A z dvakrat večjo hitrostjo,
B z večjo hitrostjo,
C z manjšo hitrostjo,
Č z dvakrat manjšo hitrostjo.
D Izbrano možnost pojasni.
02 energija.indd 55 10/28/2005 10:06:42

m
12 Krogla z maso 4 kg se giblje s pospeškom 2 s2 . Vsota sil, ki delujejo nanjo, je . 2
m
Če želimo, da se bo krogla gibala s pospeškom 0,5 s2 , mora biti vsota sil .
13 Strešna opeka z maso 2 kg pade na tla z roba strehe, ki je 4 m od tal. 4
a) Opiši, kaj se dogaja z energijo opeke med padanjem.
b) Za koliko se opeki zmanjša potencialna energija?
c) Kolikšna je kinetična energija opeke tik pred udarcem ob tla?
č) Koliko dela opravi opeka, ko stepta zemljo?
02 energija.indd 56 10/28/2005 10:06:42

57
2. Energija
Rešitve nalog s točkovnikom
1 a) avtobus, cesto 1
b) glavo, cesto 1
c) letalo, letališče 1
č) pletno, Blejski otok 1
2 a) premo in pospešeno 1
b) premo in enakomerno 1
c) krivo in enakomerno 1
č) premo in pojemajoče 1
km m
3 a) 18 h = 5 s 1
b) 1,5 ure, 27 km 2
4 a) Izpolnjena preglednica in narisan graf 2
t [s] s [m]
0 0
1 5
2 10
3 15
4 20
5 25
b) 5 m 1
5 A enakomerno 1
B enakomerno pospešeno 1
C enakomerno 1
D neenakomerno 1
02 energija.indd 57 10/28/2005 10:06:42

58
2. Energija
m
6 a) 6 s2 1
m
t [s] v [s]
0 0
1 6
2 12
3 18
4 24
5 30
b) izpolnjena tabela in narisan graf 2

m
c) 15 s in vrisana povprečna hitrost 1
č) osenčeni trikotnik v grafu 1
d) 75 m 1
e) 3,5 s 1
m
7 a) 10 s2 1
m
b) 25 s 1
c) 31,25 m 2
vk + vz m
8 a) izračunana in vrisana povprečna hitrost, 2 ,9 s 1
b) osenčeni trapez, 63 m 1
c) Osenčeni trapez in pravokotnik pod črto, 1
ki označuje povprečno hitrost, imata enaki ploščini.
č) B, C, E 3
9 a) teža, Fg = 50 N; sila mize, Fm = 50 N; vlečna sila, Fv = 10 N; 1

sila trenja, Ftr = 10 N
b) narisane in označene sile 1
c) Fv = – Ftr ali Fg + Fm + Fv + Ftr = 0 1
02 energija.indd 58 10/28/2005 10:06:42

59
2. Energija
10 a) silo, maso in pospeškom 1

b) ma 1
kg
c) ms2 1
m
č) 0,5 s2 1
d) rezultanta vseh sil na telo 1
11 a) 100 J 1
b) kinetična, 100 J 1
m
c) 1 s 1
č) B 1
d) Dvakrat se poveča kvadrat hitrosti, hitrost pa le 2-krat. 1
12 a) 8 N 1
b) 2 N 1
13 a) potencialna energija se pretvarja v kinetično 1

ali potencialna energija se manjša, kinetična veča
b) 80 J 1
c) 80 J 1
č) 80 J 1
02 energija.indd 59 10/28/2005 10:06:42

60
2. Energija
Standardi, ki jih preverjamo s posameznimi nalogami
Naloga Standardi M T V
Ve, da je gibanje telesa spreminjanje lege glede na izbrano

okolico.
1
Na primeru razloži gibanje oziroma mirovanje telesa glede
na izbrano okolico.
Glede na tir gibanja loči premo in krivo gibanje.

2 Med navedenimi gibanji prepozna enakomerno in neenakomerno
gibanje.
Ve, da je hitrost količnik poti in časa.
Razume zvezo med potjo, hitrostjo in časom ter jo uporablja

v računskih nalogah.
3
Zna pretvarjati enote za hitrost.
m km
Ve, da je 1 s 3,6-krat večja hitrost kakor 1 h .
Zna narisati graf s(t) za enakomerno gibanje in iz njega razbrati,

4 da je pot premo sorazmerna s časom.
Med navedenimi gibanji prepozna enakomerno in neenakomerno

gibanje.
Zna narisati graf s(t) za enakomerno gibanje in iz njega razbrati,

da je pot premo sorazmerna s časom.
5
Zna narisati graf v(t) za enakomerno gibanje in iz njega razbrati,
da se hitrost ne spreminja s časom.
Zna narisati graf v(t) za enakomerno pospešeno gibanje in v njem

grafično določiti povprečno hitrost.
02 energija.indd 60 10/28/2005 10:06:42

61
2. Energija
Ve, da je pospešeno gibanje, pri katerem so spremembe hitrosti

v posameznih časovnih enotah enake, enakomerno pospešeno
gibanje.
m
Opredeli meter na sekundo kvadrat, s2 , kot enoto za pospešek.
Dv
Zna zapisati enačbo a = Dt in izračunati pospešek.
Zna narisati graf v(t) za enakomerno pospešeno gibanje in v njem

6 grafično določiti povprečno hitrost.
Ve, da je povprečna hitrost aritmetična sredina začetne in končne

hitrosti, in jo zna izračunati.
Zna v grafu v(t) ponazoriti pot, če je začetna ali končna hitrost

enaka nič, in jo zna izračunati kot ploščino pravokotnega trikotnika
vt vt
s stranicama vk in t oziroma vz in t; s = 2k ali s = 2z .
Uporabi povprečno hitrost za računanje poti.
Ve, da je pospešek padanja za vsa telesa na Zemlji enak,

da ga imenujemo težni pospešek, njegovo vrednost zaokrožimo
m
na 10 s2 .
7
Razume zvezo med težnim pospeškom, hitrostjo in časom
ter jo uporablja v računskih nalogah.
Zna izračunati pot, če je dan pospešek.
Ve, da je povprečna hitrost pri enakomerno pospešenem gibanju

aritmetična sredina začetne in končne hitrosti, in jo zna izračunati.
Zna izračunati pot kot produkt časa in povprečne hitrosti, kadar niti
8 začetna niti končna hitrost nista enaki nič.
V grafu v(t) zna ponazoriti prevoženo pot kot ploščino trapeza pod
krivuljo, jo razdeliti na pravokotnik in trikotnik ter izračunati pot kot
vsoto ploščin obeh likov.
Ve, da se telo giblje premo in enakomerno, kadar je rezultanta

zunanjih sil nič.
9
Imenuje sile, ki delujejo na opazovano telo, opredeli njihovo smer
in velikost ter grafično in računsko določi njihovo rezultanto.
02 energija.indd 61 10/28/2005 10:06:42

62
2. Energija
Razume zvezo med silo, maso in pospeškom in ve, da jo

imenujemo drugi Newtonov zakon.
Ve, da drugi Newtonov zakon zapišemo z enačbo F = ma.

10 kg
Zna definirati silo 1 N in jo prepozna v zapisu ms2 .
Ve, da se telo giblje pospešeno, kadar je rezultanta zunanjih sil

različna od nič .
Zna izračunati delo.
Ve, da z izrekom o kinetični energiji izrazimo delo rezultante

vseh sil, ki delujejo na telo.
11
mv2
Zna uporabiti enačbo Wk = 2 za računanje mase in hitrosti.
Razume odvisnost Wk od mase, pa tudi od hitrosti.
Zna izračunati silo, ki povzroči pospešek.

12
Zna uporabiti enačbo F = ma za računanje mase in pospeška.
Ve, da je potencialna energija odvisna od dela, ki ga opravimo pri

enakomernem dviganju, in jo zna izračunati po enačbi ∆Wp = mgh.
13 Ve, da energijo, delo in toploto izražamo v J.
Ve, da se energija v zaprtem sistemu ohranja in da zanj velja zakon

o ohranitvi energije.
21 13 8
Skupaj
51 % 32 % 17 %
02 energija.indd 62 10/28/2005 10:06:42

Pisni preizkus znanja
GIBANJE, ENERGIJA
Ime in priimek:
Razred: 9. Skupina A Število doseženih točk: 39
Navodilo: Dobro preberi besedilo vsake naloge in v skrajšani obliki zapiši količine, enačbe in zakone.
Zapiši tudi odgovor, ko si se prepričal, da je smiseln. Veliko uspeha in vztrajnosti pri reševanju ti
želim.
1 Dopolni. 2
Avto se zaustavlja pred semaforjem. Gibanje avta je glede na hitrost
in glede na tir. Voznik miruje glede na in se giblje
glede na .
km m
2 Marko pelje s povprečno hitrostjo 50 h , Franci pa s povprečno hitrostjo 20 s . 4
Marko vozi kot Franci. Franci prevozi v 45 minutah km dolgo pot.
km
3 Opazujemo del potovanja z osebnim avtomobilom. Voznik vozi eno uro s hitrostjo 90 h , 5
km
pol ure počiva, nato vozi še uro in pol s hitrostjo 80 h .
a) Nariši graf hitrosti v odvisnosti od časa za vožnjo avtomobila.
b) V grafu v(t) označi prevoženo pot. Kolikšna je?
c) Izračunaj povprečno hitrost te vožnje.
č) Povprečno hitrost vriši v graf.
02 energija.indd 63 10/28/2005 10:06:43

m
4 Motorist spelje in enakomerno pospešuje. Vsako sekundo poveča hitrost za 5 s . 2
a) S kolikšnim pospeškom se giblje?
b) Kolikšno hitrost ima po 4 sekundah?
5 Graf prikazuje odvisnost hitrosti od časa za gibanje kolesarja? 6
a) Koliko časa opazujemo vožnjo kolesarja?
b) Kako se giblje kolesar prvih 6 sekund?
Kako se giblje zadnje 4 sekunde?
c) Z grafa odčitaj začetno hitrost vz = in končno hitrost vk = .
č) S kolikšnim pojemkom se giblje kolesar zadnje 4 sekunde?
d) Kolikšno pot prevozi kolesar v 10 sekundah?
6 Kamen spustiš z mostu v reko. Vodne gladine se dotakne po 1,8 sekunde. 5
a) Kako imenujemo pospešek, s katerim pada? Kolikšen je?
b) Kolikšna je bila začetna hitrost, vz, kamna in s kolikšno hitrostjo, vk, se dotakne vodne gladine?
vz = , vk =
c) Kako visoko nad gladino spustiš kamen?
02 energija.indd 64 10/28/2005 10:06:43

7 Dopolni. 5
a) Voziček se giblje enakomerno pospešeno. Če rezultanto sil na voziček 2-krat, 3-krat povečamo,
se bo 2-krat, 3-krat povečal.
b) Sila 1 N povzroči, da se telo z maso 0,5 kg giblje s pospeškom .
c) Kinetična energija telesa je odvisna od: .
č) Če se plezalec povzpne na višino, ki je 2-krat, 3-krat višja od vznožja,
se mu energija poveča.
d) Opeka pade s strehe. Tik pred udarcem ob tla ima 60 J kinetične energije.
Na strehi je imela energije.
m
8 Kolesar se spusti po klancu s pospeškom 3 s2 . Rezultanta sil, ki delujejo nanj, je 210 N. 2
Koliko tehtata kolesar in kolo?
m
9 Rudarski voziček ima maso 200 kg. Rudar ga potiska tako, da se giblje s hitrostjo 1,2 s . 3
a) Kolikšna je kinetična energija vozička?
b) Najmanj koliko dela opravi rudar?
02 energija.indd 65 10/28/2005 10:06:43

10 Obiralka dvigne košaro češenj najprej za 1,2 m, nato pa še za 0,6 m, 3
da si jo naloži na glavo. Košara tehta 20 kg.
a) Kolikšna je sprememba potencialne energije v prvem delu dviga in kolikšna v drugem delu?
DWp = DWp =
1 2
b) Za koliko se košari zmanjša potencialna energija, ko jo obiralka odloži na tla?
∆Wp =
11 V vsakem dogodku je podčrtano opazovano telo. Poveži ga z ustrezno energijsko enačbo. 2
a) Avion vzleti z letalonosilke. 1. A = DWk
b) Košara jagod zamrzne v hladilni omari. 2. A = DWp
c) Vrečo krompirja dvignem na polico. 3. Q = DWn
4. A = DWk + DWp
02 energija.indd 66 10/28/2005 10:06:43

GIBANJE, ENERGIJA
Ime in priimek:
Razred: 9. Skupina B Število doseženih točk: 39
želim.
1 Dopolni. 2
Avtobus pelje s stalno hitrostjo po ravnem delu avtoceste. Šofer glede na avtobus ,
glede na cesto pa . Glede na tir je gibanje avtobusa ,
glede na hitrost pa .
m km
2 Jasna pelje s povprečno hitrostjo 25 s , Andrej pa s povprečno hitrostjo 72 h . 4
Jasna vozi kot Andrej. Andrej bi 54 km prevozil v minutah.
km
3 Tomo je odkolesaril na krajši izlet. Prvo uro je vozil s hitrostjo 18 h , nato je pol ure počival. 5
km
Vožnjo je nadaljeval s hitrostjo 20 h in že čez pol ure zopet ustavil zaradi nevihte.
a) Nariši graf hitrosti v odvisnosti od časa za vožnjo kolesarja.
b) V grafu v(t) označi prevoženo pot. Kolikšna je?
c) Izračunaj povprečno hitrost te vožnje.
č) Povprečno hitrost vriši v graf.
02 energija.indd 67 10/28/2005 10:06:43

m
4 Avtomobil pelje enakomerno pojemajoče s pojemkom 3 s2 . 2
a) Za koliko se avtomobilu vsako sekundo zmanjša hitrost?
b) Pri kolikšni hitrosti začne zavirati, če se ustavi v 5 sekundah?
5 Graf prikazuje odvisnost hitrosti od časa za gibanje vozička. 6
a) Koliko časa opazujemo gibanje vozička?
b) Kako se giblje voziček prve 4 sekunde?
Kako se giblje zadnjih 6 sekund?
c) Z grafa odčitaj začetno hitrost vz = in končno hitrost vk = .
č) S kolikšnim pospeškom se giblje voziček prve 4 sekunde?
d) Kolikšno pot prevozi voziček v 10 sekundah?
02 energija.indd 68 10/28/2005 10:06:43

6 Cvetlično korito zdrsne z roba terase. Na tla pade po 0,5 sekunde. 5
a) Kako imenujemo pospešek, s katerim pada? Kolikšen je?
b) Kolikšna je bila začetna hitrost korita, vz, in s kolikšno hitrostjo, vk, trešči ob tla?
vz = , vk =
c) S kolikšne višine je padlo korito?
7 Dopolni. 5
a) Voziček se giblje pospešeno. Če maso vozička pri nespremenjeni sili 2-krat, 3-krat povečamo,
se bo pospešek 2-krat, 3-krat .

m
b) Sila 2 N povzroči, da se telo z maso giblje s pospeškom 2 s2 .
c) Če se telesu hitrost 2-krat, 3-krat poveča, se mu kinetična energija poveča.
č) Potencialna energija telesa je odvisna od
d) Škatlo dvigneš na polico in opraviš 200 J dela. Škatli se poveča energija
za .
8 Sani z maso 80 kg drsijo enakomerno pospešeno po klancu. Rezultanta sil 2
na sani je 60 N. S kolikšnim pospeškom drsijo sani po klancu?
m
9 Trgovka potiska 30 kg težek voziček po trgovini. Voziček se giblje s hitrostjo 0,8 s . 3
a) Kolikšna je kinetična energija vozička?
b) Najmanj koliko dela opravi trgovka?
02 energija.indd 69 10/28/2005 10:06:43

10 Obiralec marelic dvigne zaboj najprej za 1 m, nato pa še za 0,7 m, da ga položi 3
na prikolico. Zaboj tehta 15 kg.
a) Kolikšna je sprememba potencialne energije v prvem delu dviga in kolikšna v drugem delu?
DWp = DWp =
1 2
b) Za koliko se zaboju zmanjša potencialna energija, ko ga delavec v skladišču odloži
s prikolice na tla? DWp =
11 V vsakem dogodku je podčrtano opazovano telo. Poveži ga z ustrezno energijsko enačbo. 2
a) Igralec golfa udari žogico, da se odkotali proti jamici. 1. Q = DWn
b) Voda v bazenu se je ohladila. 2. A = DWk + DWp
c) Dvigalo odpelje iz pritličja v drugo nadstropje. 3. A = DWk
4. A = DWp
02 energija.indd 70 10/28/2005 10:06:43

71
2. Energija
Skupina A
1 neenakomerno ali pojemajoče, premo; avto, cesto 2

Trije pravilni odgovori in nič napačnih odgovorov 1
Dva napačna odgovora 0
2 počasneje 2
Odgovor brez računa 1
54 2
3 a) graf v(t) 1
b) Pobarvana pravokotnika ali vpisana znaka s1 in s2 1
210 km 1
km
c) 70 h 1
č) Vrisana povprečna hitrost 1
m
4 a) 5 s2 1
m
b) 20 s 1
5 a) 10 s 1
b) enakomerno, enakomerno pospešeno ali pojemajoče 1
m
c) 5 s ; 0 1
m
č) 1,25 s2 1
d) 40 m 2
samo s1 ali s2 1
02 energija.indd 71 10/28/2005 10:06:43

72
2. Energija
m
6 a) težni ali gravitacijski; 10 s2 1
m
b) 0; 18 s 1
c) 16,2 m 2
Pravilno izbrana enačba, napačen rezultat 1
7 a) pospešek 1
m
b) 2 s2 1
c) mase in hitrosti 1
č) potencialna; 2-krat, 3-krat 1
Samo polovica odgovora 0,5
d) 60 J potencialne 1
8 70 kg 2
Račun brez okrajšanih enot 1
9 a) 144 J 2
Račun brez enot 1
b) 144 J 1
10 a) 240 J; 120 J 2
b) 360 J 1
11 a) 4
b) 3
c) 2
Trije pravilni odgovori 2
Dva pravilna odgovora in nič napačnih odgovorov 1
02 energija.indd 72 10/28/2005 10:06:43

73
2. Energija
Skupina B
1 miruje, se giblje; premo, enakomerno 2

Trije pravilni odgovori in nič napačnih odgovorov 1
2 hitreje 2
Odgovor brez računa 1
45 2
3 a) graf v(t) 1
b) Pobarvana pravokotnika ali vpisana znaka s1 in s2 1
28 km 1
km
c) 14 h 1
č) Vrisana povprečna hitrost 1
m
4 a) 3 s 1
m
b) 15 s 1
5 a) 10 s 1
b) enakomerno pospešeno, enakomerno 1
m
c) 0; 2 s 1
m
č) 0,5 s2 1
d) 16 m 2
Samo s1 ali s2 1
02 energija.indd 73 10/28/2005 10:06:43

74
2. Energija
m
6 a) težni ali gravitacijski; 10 s2 1
m
b) 0; 5 s 1
c) 1,25 m 1
7 a) zmanjšal 1
b) 1 kg 1
c) 4-krat, 9-krat 1
č) mase telesa, težnega pospeška in višinske razlike ali m, g, h 1
ali teže telesa in višinske razlike
Samo dve količini od treh 0,5
d) potencialna, 200 J 1
m
8 a) 0,75 s2 2
Račun brez enot 1
9 a) 9,6 J 1
b) 9,6 J 1
10 a) 150 J; 105 J 2
b) 255 J 1
11 a) 3
b) 1
c) 2
Trije pravilni odgovori 2
Dva pravilna odgovora in nič napačnih odgovorov 1
02 energija.indd 74 10/28/2005 10:06:44

75
2. Energija
Standardi, ki jih preverjamo s posameznimi

nalogami v pisnem preverjanju znanja
Ve, da se telesa gibljejo, ko spreminjajo lego glede na izbrano

okolico.
1 Na primeru razloži gibanje oziroma mirovanje telesa glede

na izbrano okolico.
Glede na tir gibanja loči premo in krivo gibanje.
Ve, da je hitrost količnik poti in časa.
Razume zvezo med potjo, hitrostjo in časom ter jo uporablja

v računskih nalogah
2
Zna pretvarjati enote za hitrost.
m km
Ve, da je 1 s 3,6-krat večja hitrost kot 1 h .
Ve, da je mersko število ploščine pod grafom v(t) enako merskemu

številu poti.
Zna odčitati podatke iz grafa in jih uporabiti pri računanju hitrosti

in poti.
3
Razlikuje pojma trenutna in povprečna hitrost.


v enakih časovnih enotah enake, enakomerno pospešeno gibanje.
Razume, da je sprememba hitrosti v časovni enoti pospešek.
m
Opredeli s2 kot enoto za pospešek.
4
Razume zvezo med pospeškom, hitrostjo in časom ter jo uporablja
pri računanju hitrosti, Dv = a Dt.
Pove, da ima telo pri enakomernem zaustavljanju ali zaviranju

negativni pospešek ali pojemek.
02 energija.indd 75 10/28/2005 10:06:44

76
2. Energija


v enakih časovnih enotah enake, enakomerno pospešeno gibanje.
Razume pojma začetna in končna hitrost.

5 Dv
Zna zapisati enačbo a = Dt in izračunati pospešek.
V grafu v(t) zna ponazoriti prevoženo pot kot ploš~ino trapeza pod
krivuljo, jo razdeliti na pravokotnik in trikotnik ter izra~unati pot
kot vsoto ploš~in obeh likov.
at2
Zna uporabiti ena~bo s = vzt + 2 .
Ve, da je pospešek padanja za vsa telesa na Zemlji enak,
da ga imenujemo težni pospešek, njegovo vrednost zaokrožimo
m
na 10 s2 .
6
Razume zvezo med težnim pospeškom, hitrostjo in časom ter jo
uporablja v računskih nalogah.
Zna izračunati pot, če je dan pospešek.
Razume, da je pospešek telesa premo sorazmeren s silo, ki deluje

na telo.
Razume, da je pospešek telesa obratno sorazmeren z maso telesa.
Razume zvezo med silo, maso in pospeškom in ve,

da jo imenujemo drugi Newtonov zakon.
7 Ve, katero obliko energije lahko ima telo.
Razume odvisnost Wk od mase in tudi od hitrosti.

enakomernem dviganju, in jo zna izračunati po enačbi DWp = mgh.
Ve, da se energija v zaprtem sistemu ohranja in da zanjo velja

zakon o ohranitvi energije.
Zna izračunati silo, ki povzroči pospešek.
Zna uporabiti enačbo FR = ma za računanje mase in pospeška.

8
kgm
Zna definirati enoto za silo 1 N in jo prepozna v zapisu s2 .
02 energija.indd 76 10/28/2005 10:06:44

77
2. Energija
Ve, da energijo, delo in toploto izražamo v J.
Ve, da z izrekom o kinetični energiji izrazimo delo rezultante

9 vseh sil, ki delujejo na telo.
mv2
Zna izračunati kinetično energijo po enačbi Wk = 2 .

10 enakomernem dviganju, in jo zna izračunati po enačbi DWp = mgh.
Ve, po čem prepoznamo spremembo posamezne oblike energije.
Ve, da je energijska sprememba enaka opravljenemu delu oziroma

11 prejeti ali oddani toploti, ali vsoti obeh.
Ve, da se energija v zaprtem sistemu ohranja in da zanjo velja

zakon o ohranitvi energije.
21 12 9
Skupaj
50 % 29 % 21 %
02 energija.indd 77 10/28/2005 10:06:44

78
78
Pogled v vesolje 3
Splošna pojasnila
Poglavje o vesolju je za učence izredno zanimivo. Nekateri že marsikaj vedo in bodo
svoje védenje še dopolnili, nekaterim pa je večina stvari neznana. Nekaj znanja o gi-
banju Zemlje okrog Sonca pridobijo pri geografiji v sedmem razredu, o gravitacijski
sili Zemlje in medsebojnem delovanju teles pa smo se učili pri fiziki. To znanje bomo
osvežili in razširili z gravitacijskim zakonom. Izračunali bomo gravitacijsko silo med
dvema nebesnima telesoma in pri tem ponovili računanje s potencami.
Predlagamo izvedbo naravoslovnega dne za opazovanje Lune, planetov, najsvet-

lejših zvezd, najlepših ozvezdij in orientacijo po Severnici. Če nimamo na voljo tele-
skopa, se dogovorimo z enim od ponudnikov na trgu, da nam tak dan organizira. Na
naravoslovnem dnevu lahko učenci izvedejo opazovalne vaje, ki so v delovnem zvez-
ku na straneh 82 in 83. Ob pripravah na naravoslovni dan lahko učencem poka-
žemo tudi različne zvezdne karte, tudi tiste, ki so na voljo na internetu.
Snov tega poglavja lahko obravnavamo na več načinov. Lahko jo predstavijo učenci
z referati, ki jih pripravijo doma, lahko jo podajamo sami, za nekatere teme lahko
organiziramo skupinsko delo, ki mu sledi poročanje. Primer izvedbe takšne ure je
v prilogi št. 2 na strani 204. V priročniku je za vse ure predlagana frontalna oblika
dela.
Teme referatov razdelimo dva do tri tedne pred predvidenim nastopom. Učencem
predlagamo ustrezno literaturo in jim pomagamo z nasvetom o obsegu naloge, sli-
kovnem gradivu, načinu predstavitve … Nekaj dni pred izvedbo referata pregledamo
in korigiramo pripravljeno vsebino. Po vsakem izvedenem referatu naredimo po-
vzetek, poudarimo ključne pojme in opise omenjenih pojavov. Pripravo in izvedbo
referata ocenimo.
Predlogi naslovov za referate

Številke v oglatih oklepajih pomenijo številko vira.
1. Mezopotamija, Grčija (Tales, Aristotel, Aleksandrijska šola, Hiparh,

Ptolemej [7]
2. Srednji vek, arabski astronomi, Kopernik, Galilei, Huygens, Newton,
19. in 20. stoletje [7], [8], [11]
3. Merjenje časa, sončev in zvezdni dan [4]
4. Koledar [4]
5. Merjenje razdalj v astronomiji (astronomska enota, svetlobno leto,
parsek) [10]
6. Isaac Newton in gravitacijski zakon [4], [11]
7. Zemeljsko gravitacijsko polje [4]
8. Izračun gravitacijske sile med Zemljo in Luno
9. Povprečna hitrost Zemlje in Lune pri gibanju okoli Sonca
10. Kozmične hitrosti [4]
11. Johannes Kepler in njegovi zakoni o gibanju planetov [4]
12. Osončje: teorija o nastanku, objekti v Osončju, položaj v Galaksiji [9], [15]
03 vesolje.indd 78 10/28/2005 10:48:01

79
3. Pogled v vesolje
13. Osončje: od kod imena planetov in nekaterih njihovih lun, znaki za planete,
ime vsaj dveh asteroidov [9], [5]
14. Konfiguracija planetov [4]
15. Luna: mene, mrki, okultacija [2], [14]
16. Vesolje: nastanek, širjenje in velikost [6], [9], [12]
17. Galaksije, jate galaksij [14], [12]
18. Življenjska pot zvezde, supernova [14], [12]
19. Črne luknje [9], [12], [14]
20. Ozvezdja severnega neba in orientacija [9], [2], [1], [3]
21. Magnituda, 10 najsvetlejših zvezd severnega neba [9], [13]
Literatura
[1] Prosen, Marjan: Mala astronomija, Math 1993
[2] Prosen, Marjan: Orientacija, Math 1991
[3] Prosen, Marjan: Prvi stik z vesoljem, DZS 1984
[4] Avsec, France in Prosen, Marjan: Astronomija – učbenik za srednje šole,
DMFA 1989
[5] Prosen, Marjan: Imena nebesnih teles, Jutro 2003
[6] Henbest, Nigel: Vesolje v eksploziji, Globus Zagreb 1983
[7] Milanković, Milutin: Kratka zgodovina astronomije, 1. del, DMFA 1984
[8] Ševarlić, Branislav M.: Kratka zgodovina astronomije, 2. del DMFA 1986
[9] Velika ilustrirana enciklopedija: Nebo in zvezde, Mladinska knjiga 1983
[10] Strnad, Janez: Svet merjenj, DZS 2001
[11] Strnad, Janez: Fiziki, M & N 1995
[12] Zwitter, Tomaž: Pot skozi vesolje, Modrijan 2002
[13] Presekova zvezdna karta, Presek VIII, št. 6 1980/81
[14] Spika, mesečna revija, izhaja od 1993 dalje
[15] Oxfordova enciklopedija astronomije, DZS 1999
Naše nebo – efemeride, DMFA
razni leksikoni in enciklopedije
Spletni naslovi
http://users.volja.net/k4fg0152/devetplanetov/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Planet
http://www.kvarkadabra.net/links.php?category=astronomija
http://slo-astro.lmbitea.si/internet-slo.html
http://www.m45astro.com/o_vesolju.htm
http://www.geocities.com/jurmanboj/zabava/vesolje-seznam.html
http://lizika.pfmb.uni-mb.si/observatorij/gradiva/sem20040205.html
http://baza.svarog.org/predmet/astronomija/
Za naravoslovni dan
http://www.opazovanje.com/
http://lizika.pfmb.uni-mb.si/observatorij/
Spletni naslovi z zvezdnimi kartami

http://www.heavens-above.com/
http://www.wunderground.com/sky/ShowSky.asp?TheLat=46.22000122&TheLon=14.4
(za Ljubljano)
03 vesolje.indd 79 10/28/2005 10:48:05

80
3. Pogled v vesolje

Učna enota
22. 1. 3.1 Gravitacijska sila
23. 2. 3.2 O vesolju
24. 3. 3.3 Planeti in druga telesa v Osončju
25. 4. 3.4 Gibanje Zemlje in Lune
26. 5. 3.5 Zgodovina astronomije
03 vesolje.indd 80 10/28/2005 10:48:05

81
3. Pogled v vesolje
3.1 Gravitacijska sila
1 *Ve, da telesa delujejo druga na drugo vzajemno.
Ve, da med telesi deluje privlačna sila –

2
gravitacijska sila.
*Ve, da na telesa v okolici Zemlje deluje gravitacij-
3 ska sila, imenujemo jo teža, ki se z oddaljevanjem
od zemeljskega površja zmanjšuje.
Pove, da med dvema telesoma Ve, da je privlačna sila med telesoma odvisna
4
deluje privlačna sila. od njune mase.
Ve, da se gravitacijska sila z oddaljenostjo teles
5
manjša.
Zna poiskati podatke o masi izbranih teles
6 in razdalje med njunima središčema ter
izračunati gravitacijsko silo med njima.
Zna pojasniti prvo kozmično hitrost in pove,
7
kolikšna je.
*Standarda, označena z zvezdico, so učenci
usvojili v osmem razredu.
Za motivacijo povemo anekdoto o Newtonu in jabolku. Nato vpeljemo gravitacijsko

silo kot naravno dejstvo, ki ne velja samo za Zemljo in telesa v njeni bližnji okolici,
ampak za vsa telesa. Razložimo odvisnost sile od mas obeh teles in od njune razda-
lje ter za zgled izračunamo gravitacijsko silo med Zemljo in Luno. Sili grafično pred-
stavimo in opišemo: delujeta na daljavo, sta prostorsko porazdeljeni, zato sta njuni
prijemališči v težišču, in sta nasprotno enaki.
Učencem lahko pokažemo, kako združimo drugi Newtonov zakon in gravitacijski

zakon. Privlačno silo med Zemljo in telesom na njenem površju, ki jo že znamo izra-
čunati kot težo po enačbi F = mg, lahko izrazimo tudi po gravitacijskem zakonu. Ko
obe enačbi izenačimo in izrazimo gravitacijski pospešek, dobimo odvisnost zemelj-
km
skega gravitacijskega pospeška od razdalje, g = r 2Z . Zemeljski gravitacijski pospe-
z
šek se z oddaljevanjem od zemeljskega površja zmanjšuje s kvadratom razdalje. Na
mm
razdalji, kjer kroži Luna, znaša le še 2,8 s2 . Učenci, ki so spretni v računanju, to
tudi izračunajo. Na ta način lahko dokažemo, da gravitacijsko polje Zemlje z odda-
ljenostjo od površja slabi.
Razložimo še, zakaj Luna ne pade na Zemljo. Razlago dopolnimo z risbo, na kateri
prikažemo vodoravni met kot sestavljeno gibanje iz premočrtnega gibanja v smeri
tangente in prostega padanja. Učence spomnimo, da telo, ki pada s pospeškom
m km
10 s2 , pade v prvi sekundi 5 m globoko. Pri hitrosti 1 s si mislimo, da telo leti v
prvi sekundi 1 km daleč in pade 5 m proti Zemlji, v naslednji sekundi zopet v tan-
gentni smeri 1 km daleč in 5 m proti Zemlji. Gibanje se tako nadaljuje, dokler telo
ne doseže tal. Z večanjem hitrosti se oddaljuje mesto, kjer telo doseže površje Zem-
lje. Pri dovolj veliki hitrosti se to ne zgodi in telo zakroži okoli Zemlje. To prikazuje
03 vesolje.indd 81 10/28/2005 10:48:05

82
3. Pogled v vesolje
slika 3.3 v učbeniku na strani 42 in računalniška animacija, ki jo najdemo med fizleti

v poglavju Mehanika št. 12.1.
Ker se gravitacijska sila z oddaljevanjem od Zemlje manjša, telo v večji oddaljenosti

kroži z manjšo hitrostjo. Manjši je tudi gravitacijski pospešek. Povprečna hitrost kro-
km mm
ženja Lune okrog Zemlje je 1 s , zemeljski gravitacijski pospešek pa 2,8 s2 , zato
se Luna premakne vsako sekundo v smeri tangente za 1 km in pade proti Zemlji za
1,4 mm, ter ostaja v svoji tirnici.
Pri razpravi o kroženju Lune okrog Zemlje predstavimo nekatere hitrosti: hitrost, po-
km
trebno za kroženje visoko nad zemeljskim površjem (7,9 s ), ubežno hitrost iz gra-
km
vitacijskega polja Zemlje (11,2 s ), ubežno hitrost iz gravitacijskega polja Sonca
km km
z Zemljinega tira (42 s ) in ubežno hitrost s površja Sonca (600 s ).
Učenci rešujejo za domačo nalogo naloge iz delovnega zvezka na strani 28. Manj
sposobni učenci rešijo naloge 1, 4 in 5, sposobnejši pa tudi nalogi 2 in 3. Nalogo 3
rešujejo z enačbo F = mg s podatkom, ki so ga dobili z rešitvijo naloge 2.

Št. standarda
1. Letalo leti 10 000 m nad površjem Zemlje. M 1 3

a) Opiši medsebojno delovanje Zemlje in letala.
b) Kako imenujemo silo Zemlje na letalo?
c) Ali je velikost sile stalna?
2. Imenuj dve nebesni telesi in povej, katera sila deluje med njima. M 2
3. Kaj se dogaja z gravitacijsko silo, če se razdalja med telesoma manjša (veča)? M 3
4. Od česa je odvisna velikost gravitacijske sile? M 4 5
5. Katere podatke potrebuješ, da izračunaš gravitacijsko silo med Zemljo V 6

in Luno? Kolikšna je približno velikost te sile?
Kolikšna je sila Lune na Zemljo?
6. Pojasni prvo kozmično hitrost in povej, kolikšna je. V 7
03 vesolje.indd 82 10/28/2005 10:48:05

83
3. Pogled v vesolje
3.2 O vesolju
Pove, da je galaksija velika skupina zvezd

1
in da je v vesolju veliko galaksij.
Ve, da zvezde, ki jih vidimo s prostim očesom,
Razlikuje pojme planet, komet,
2 pripadajo naši Galaksiji, v kateri je več kot
meteor, zvezda, galaksija
100 milijard zvezd.
in našteje bližnje planete.
Ve, da je Sonce edina zvezda našega Osončja,
3 da je ena od zvezd Galaksije in da leži
na njenem robu.
Ve, da je svetlobno leto razdalja, ki jo prepotuje
Opredeli svetlobno leto. 4
svetloba v enem letu.
Ve, da je našemu Osončju najbližja zvezda
5 oddaljena 4 svetlobna leta, do drugih zvezd
Pove, da so razdalje do zvezd naše Galaksije pa je še dosti dlje.
zelo različne.
Ve, da ocenjujemo navidezni sij zvezd in da je
6
mera za svetlost magnituda.
Na nebu prepozna del ozvezdja Velikega
7
medveda – Veliki voz in ozvezdje Kasiopeja.
Zna poiskati Severnico na nebu in ve,
8 da ta zvezda med dnevom edina ne spreminja
Imenuje glavna ozvezdja svoje lege.
in pove, da se njihove lege
med letom spreminjajo glede 9 Razloži, kako se po Severnici orientiramo.
na uro opazovanja in letni čas.
Zna našteti nekaj ozvezdij, ki jih vidimo
10
na severnem nebu.
Ve, zakaj se lege zvezd za opazovalca na Zemlji
11
spreminjajo glede na uro in letni čas.
Učno uro o vesolju lahko začnemo z reševanjem nalog izbirnega tipa in preverimo
predznanje učencev. Vprašanja projiciramo na platno z grafoskopom ali računal-
niškim projektorjem. Neznane pojme lahko pojasnimo sproti. Uporabimo mehanični
responder; to so kartončki s črkami A, B, C, lahko tudi Č, če ponujamo po štiri
možne odgovore. Učenci po določenem času, ki ga imajo za razmislek o odgovorih,
na naš znak dvignejo ustrezni kartonček.
03 vesolje.indd 83 10/28/2005 10:48:05

84
3. Pogled v vesolje
Primeri vprašanj
I. skupina: Med možnimi odgovori izberi pravilnega
1. Sonce
A je edina zvezda našega Osončja.
B je najsvetlejša zvezda.
C je na začetku svoje življenjske dobe.
2. Galaksija je
A Mlečna ali Rimska cesta.
B velika skupina zvezd.
C našemu Soncu najbližja zvezda.
3. Svetlobno leto je
A razdalja od Sonca do središča naše Galaksije.
B leto, ko se Zemlji približa komet.
C razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu.
4. Ozvezdje
A imenujemo okolico najsvetlejših zvezd.
B je skupina zvezd, ki so v vesolju blizu skupaj.
C je skupina zvezd, ki jih na nebu vidimo združene v neko podobo.
5. Zodiak
A je drugo ime za ozvezdje z živalskim imenom.
B so ozvezdja, med katerimi se navidezno giblje Sonce.
C so nebesna znamenja v horoskopu.
6. Ni pojem iz astronomije:
A meglica
B orlica
C kopica
II. skupina: Med možnimi odgovori izberi napačnega

7. Zvezde so
A različnih barv, odvisno od temperature.
B vse manjše od Sonca.
C orjaške plinaste krogle.
8. Zvezda Severnica
A je za opazovalca na Zemlji vedno na istem mestu.
B je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Mali medved.
C leži v nadglavišču ali zenitu opazovalca.
9. Iz naših krajev v jasni noči vedno vidimo
A Veliki voz, Mali voz, Kasiopejo.
B zvezdo Severnico.
C vse zvezde, ki so na severni nebesni polkrogli.
10. Meseca decembra zvečer je Samo opazil Veliki voz nizko
nad severnim obzorjem.
A Ozvezdje Kasiopeja je bilo tedaj visoko na nebu, skoraj v zenitu.
B Ko je čez dobri dve uri znova pogledal v smer, kjer je prej videl Veliki voz,
je opazil, da se je ozvezdje pomaknilo v desno – proti vzhodu.
C Zgodaj zjutraj je bil Veliki voz še vedno na istem mestu.
03 vesolje.indd 84 10/28/2005 10:48:06

85
3. Pogled v vesolje
Ob razlagi oddaljenosti zvezd vpeljemo enoto za razdaljo svetlobno leto in jo iz-

razimo v km. Astronomsko enoto in parsek bomo vpeljali pri obravnavi Osončja.
Ogledamo si tabelo v učbeniku na strani 44, ki prikazuje razdalje nekaterih zvezd
od Sonca, in si zapomnimo, da je našemu Osončju najbližja zvezda oddaljena
4,2 svetlobna leta in je vidna z južne zemeljske poloble.
Kroženje zvezd na nebu pojasnimo z vrtenjem Zemlje okoli osi. Krožni tiri so kon-
centrični krogi s Severnico v središču – zvezdi, ki leži v smeri zemeljske osi. Zvezda
Severnica za opazovalca vseskozi miruje, z Zemlje jo vidimo na istem mestu na
zvezdnem nebu, zato nam je v pomoč pri orientaciji. Ker je zemeljska os nagnjena
glede na horizontalno ravnino točke opazovališča, nekatere zvezde niso vso noč na
nebu, vzhajajo in zahajajo. Medsebojni položaj zvezd se pri tem gibanju ne spremi-
nja. Pojasnimo še, zakaj so nekatere zvezde vidne samo poleti, druge samo pozimi.
Pri razlagi si pomagamo z različnimi računalniškimi programi – simulacijami, ki ka-
žejo to vrtenje. Eden takih je SkyMap, obstaja pa še precej podobnih. Povezava do
strani o programu: http://www.s-gms.ms.edus.si/projects/Ro-SkyMap98/. Demo verzijo
programa pa lahko najdete na strani: http://www.skymap.com/smp_eval.htm.
Skupine zvezd je človek v preteklosti povezal v ozvezdja, kar nam pomaga pri orien-
taciji na nebu. Naštejemo nekaj znanih ozvezdij severnega neba. Uporabljamo lahko
vrtljive zvezdne karte.
Vse s prostim očesom vidne zvezde na nebu pripadajo naši Galaksiji. Galaksija ima
obliko diska. Ko gledamo zvezdno nebo v smeri vzdolž diska, vidimo na gosto pose-
jane zvezde. Ta pas imenujemo Rimska ali Mlečna cesta. Povemo še lego Sonca
v Galaksiji.
Zvezde, ki jih vidimo, so različno svetle. Že Hiparh jih je po svetlosti razvrstil v raz-
rede – magnitude. Enoto magnituda za navidezno svetlost zvezd uporabljamo še
danes. V tabeli v učbeniku na strani 44 si ogledamo podatke o svetlosti nekaterih
zvezd.
Ob razgovoru uporabimo diapozitive ali drugo slikovno gradivo.
Rešimo še nalogi 15 in 16 iz delovnega zvezka na strani 30.
Priporočljiva je izvedba opazovanja nočnega neba z vsemi učenci. V delovnem zvez-

ku sta za to primerni nalogi 3 in 4 na straneh 82 in 83. Če ni mogoče skupno opa-
zovanje, jim svetujmo, naj opazujejo sami ali s starši. Določimo datum, do katerega
naj bo opazovanje končano, in nato izdelke pregledamo.
Kot primer uporabe interneta za raziskovanje o ozvezdjih si lahko učitelji ogledamo
angleško stran:
http://192.107.108.56/portfolios/c/cochran_e/toolsvis/toolsviz/conclusion.htm
Za uporabo v razredu je treba besedilo posloveniti in poiskati vire v slovenščini.
Kot vir o ozvezdjih in njihovem poimenovanju lahko uporabimo:
http://www2.arnes.si/õsljpreska1/teksti/osnova.htm
03 vesolje.indd 85 10/28/2005 10:48:06

86
3. Pogled v vesolje

Št. standarda
7. Opiši našo Galaksijo in položaj Osončja v njej. M 1

T 3
8. Kako imenujemo gosti zvezdni pas čez nebo, viden na poletnem T 2

nočnem nebu?
9. V kateri enoti merimo razdalje do zvezd? T 4
10. Kaj je svetlobno leto? T 4
11. Opiši razdalje od našega Osončja do drugih zvezd naše Galaksije. V 5
12. Izberi pravilni odgovor. V 6

a) Magnituda je mera za velikost zvezde.
b) Magnituda je mera za temperaturo zvezde.
c) Magnituda je mera za navidezno svetlost zvezde.
13. Opiši (skiciraj) ozvezdje Veliki medved oziroma njegov del Veliki voz, T 7
kakor si ga videl pri nočnem opazovanju. Opiši še ozvezdje Kasiopeja.
14. Opiši položaj Severnice in kako jo najdemo na nebu. T 8
15. Razloži, kako se po Severnici orientiramo. M 9
16. Naštej nekaj ozvezdij severnega neba. M 10
17. Imenuj eno ozvezdje, ki ga vidimo zvečer na zimskem nebu, T 11

na poletnem nebu pa ne. Zakaj je tako?
18. Zvezde opazujemo v isti noči vsaki dve uri. Vsakič narišemo lego T 11
Velikega voza. Kaj opazimo in zakaj?
03 vesolje.indd 86 10/28/2005 10:48:06

87
3. Pogled v vesolje
3.3 Planeti in druga telesa v Osončju
Razlikuje pojme planet, komet,

Našteje in razlikuje: planet, komet, meteor,
meteor, zvezda, galaksija 1
zvezda …
Našteje telesa, ki sestavljajo naše Osončje,
2
in si pomaga s ponazoritvijo.
Ve, da se planeti gibljejo okoli Sonca
3
po elipsah.
Uporabi dane podatke in izračuna hitrost
4
Pove, da se telesa gibljejo okoli kroženja planeta.
Sonca po elipsah.
Ve, da se ravnina, po kateri se Zemlja giblje
5
okoli Sonca, imenuje ekliptika.
Našteje planete našega Osončja in pove,
6
da jih razdelimo na notranje in zunanje planete.
7 Razloži opozicijo in konjunkcijo.
Uro začnemo z opisom najverjetnejše teorije o nastanku Osončja. Nato opišemo

sedanje stanje Osončja. Naštejemo planete in druga telesa, ki spadajo k našemu
Osončju.
Sledi opis gibanja planetov po eliptičnih tirih in njihove lege glede na ekliptiko.
Iz podatkov o oddaljenosti od Sonca in obhodnih časih planetov izračunamo kro-
žilno hitrost planeta. Račun naredimo vsaj za Zemljo, lahko pa tudi za Luno.
Gibanje in medsebojni položaj planetov ponazorimo z razvrstitvijo učencev ali z

ustreznimi modeli. Ob tem omenimo razdaljo od Sonca do Zemlje kot enoto za
merjenje razdalj po Osončju – 1 astronomska enota.
Številskim podatkom o planetih se izognemo, saj jih je možno dobiti v tabelah. Nave-
demo le najzanimivejše podatke: vrstni red po oddaljenosti, največji in najmanjši,
gostota snovi, iz katere je planet, hitrost vrtenja okrog lastne osi, obhodni čas in
primerjava teh podatkov s podatki za Zemljo, atmosfera, če jo imajo, odkod imena
planetov in njihovih lun.
Na igrišču ali travniku lahko z učenci prikažemo gibanje planetov okoli Sonca ter
opozicijo in konjunkcijo posameznega planeta. Vse potrebne podatke pridobimo
v učilnici: dogovorimo se za dolžino, s katero bomo predstavili astronomsko enoto,
in prevedemo obhodni čas planeta v število mesecev po približno 30 dni. Za izde-
lavo modela potrebujemo učence, količke (keglje, kamne …) in vrvice.
Izberemo točko, kjer bo Sonce. Na dogovorjeni razdalji od Sonca označimo lego
Zemlje in narišemo krožnico okrog točke Sonca. Pomagamo si z vrvico. Krožnico
razdelimo na dvanajst delov, ki jih označimo s količki ali keglji. To razdaljo med
sosednjima količkoma bo pozneje, ko bo model deloval, učenec prehodil v enem
»mesecu«. Tako kot je opisano za Zemljo, narišemo še krožnice za druge planete:
Merkur 0,4 a. e., Venera 0,7 a. e., Mars 1,5 a. e., Jupiter 5,2 a. e., Saturn 9,5 a. e. in
03 vesolje.indd 87 10/28/2005 10:48:06

88
3. Pogled v vesolje
tako naprej, če imamo dovolj prostora. Nato razdelimo tirnico Merkurja na 3 dele in
jih označimo, tirnico Venere na 8 delov, tirnico Marsa na 24 delov. Tirnico Jupitra bi
morali razdeliti na 144 delov, saj toliko naših mesecev traja Jupitrovo leto. Če smo
za astronomsko enoto izbrali dolžino 2 metra, se bo učenec, ki ponazarja Jupiter,
vsak mesec premaknil za približno 0,5 metra. Ko smo vse našteto označili, posta-
vimo učence – planete v začetni položaj, to je kjer koli pri enem izmed količkov na
tirnici planeta, ki ga učenec predstavlja. Enega učenca pa postavimo v središče in
predstavlja Sonce. Ob dogovorjenem znaku se vsi premaknejo v nasprotni smeri
gibanja urinega kazalca do naslednje oznake na tirnici. Tisti, ki imajo daljše poti, se
morajo premikati hitreje. Ob tem modelu dobijo učenci predstavo o medsebojnih
razdaljah planetov in o hitrosti gibanja planetov. Če imamo čas in učence, ki jih
tema zanima, jim pred tem damo narediti modele planetov v pravilnih razmerjih.
Učenci jih imajo v rokah, ko prikazujejo gibanje planetov. Pozneje lahko modele
planetov razstavimo na hodniku ali v učilnici. Pri tem lahko sodelujemo z likovnim
pedagogom.
Razložimo še opozicijo in konjunkcijo.
Rešujemo še naloge 6, 7, 8, 10 in 11 iz delovnega zvezka na strani 29.

Uro popestrimo s fizletoma 12.3 in 12.5, s kakšnim videofilmom ali referatom.
Uro lahko izvedemo tudi tako, kot je predlagano v prilogi št. 2 na strani 204.
Predlagana ponazoritev Pripomočki

Osončje učenci, količki, keglji ali kamni, vrvice

Št. standarda
19. Opiši razliko med zvezdo in planetom (meteorjem in planetom, M 1

kometom in zvezdo).
20. Opiši in razloži pojav meteorja. V čem se meteor razlikuje M 1

od kometa?
21. Kateri objekti sestavljajo naše Osončje? M 2
22. Opiši gibanje planetov okoli Sonca. T 3
23. Kako bi izračunal hitrost planeta pri kroženju okoli Sonca? V 4
24. Kako imenujemo ravnino, v kateri kroži Zemlja okoli Sonca? M 5
25. Kateri planeti so bliže Soncu kot Zemlja? M 6
03 vesolje.indd 88 10/28/2005 10:48:06

89
3. Pogled v vesolje
Št. standarda
26. Razloži opozicijo. V 7
27. Razloži konjunkcijo. V 7
03 vesolje.indd 89 10/28/2005 10:48:07

90
3. Pogled v vesolje
3.4 Gibanje Zemlje in Lune
1 Opiše gibanje Zemlje okoli Sonca.
Razloži vzrok za letne čase in njihovo

2
menjavanje.
Opiše gibanje Zemlje okoli njene osi in s tem
razloži menjavanje dneva in noči, dnevno
3
Pove, da se telesa gibljejo okoli gibanje zvezd in Sonca ter spremembe
Sonca po elipsah. v dolžini dneva in noči med letom.
4 Opiše gibanje Lune okoli Zemlje.
5 Ponazori in razloži Lunin in Sončev mrk.
Ve, da so Lunine mene posledica kroženja Lune

6
okrog Zemlje, in jih zaporedoma imenuje.
Zemlji kot najpomembnejšemu planetu našega Osončja posvetimo celotno uro.

Pogovorimo se o vrtenju Zemlje okoli njene osi, o gibanju okoli Sonca in o gibanju
Lune okoli Zemlje. S temi gibanji razložimo dan in noč, letne čase, mrke, lunine
mene ter navidezno gibanje zvezd, Sonca in planetov na nebu. Ker imajo učenci
dostikrat povsem napačne predstave o teh pojavih, vsa gibanja nujno ponazorimo
z ustreznimi modeli, nekatera od gibanj pa kar z učenci.
Gibanje Zemlje okrog Sonca in nastanek letnih časov najboljše pokažemo z glo-
busom in žepno svetilko. V učilnici določimo štiri značilne lege Zemlje glede na
Sonce: pomlad, poletje, jesen in zima, ki jim ustrezajo smeri zahod, jug, vzhod in
sever. Globus postavimo na mesto, ki smo ga označili z zimo, tako da je zemeljska
os nagnjena proti severu. Z baterijo iz središča učilnice posvetimo na globus. Glo-
bus vrtimo in opazujemo, kateri deli zemeljskega površja so osvetljeni. Opazovanje
ponovimo še v preostalih treh legah. Pri tem pazimo, da se lega zemeljske osi na
globusu ne spremeni. Ob ponazoritvi se pogovarjamo tudi o menjavanju dolžine
dneva in noči med letom. Med drugim bodo učenci opazili, da so v času pomlad-
nega in jesenskega enakonočja osvetljeni isti deli globusa.
Navidezno gibanje Sonca pokažemo z dvanajstimi učenci, ki se postavijo v krog.

Vsak predstavlja eno ozvezdje zodiaka, zato naj pred sabo drži karton z imenom
tega ozvezdja. Preverimo pravilnost vrstnega reda ozvezdij. V sredini kroga je uče-
nec – Sonce, na polovici polmera pa drugi, ki ponazarja Zemljo. Ta med počasno
hojo okrog Sonca v nasprotni smeri urinega kazalca gleda proti Soncu in našteva
ozvezdja, skozi katera se navidezno »premika« Sonce med letom. Pri opazovanju
v naravi ozvezdja, v katerem je Sonce, ne vidimo, saj podnevi ne vidimo zvezd, po-
noči pa je opolnoči na južnem nebu diametralno ozvezdje. Slika 3.6 v učbeniku na
strani 43 pojasnjuje postavitev.
Gibanje Lune okrog Zemlje prikažeta dva učenca. Postavita se nasproti tako, da se
gledata. Učenec, ki predstavlja Zemljo, se začne počasi vrteti okoli navpične osi,
drugi (Luna) mu sledi z gibanjem okrog njega, ves čas obrnjen proti njemu kot
03 vesolje.indd 90 10/28/2005 10:48:07

91
3. Pogled v vesolje
pri plesu. Tako ostane med gibanjem »Luna« ves čas obrnjena z isto stranjo proti
»Zemlji«. En obhod Lune okrog Zemlje se zato ujema z enim obratom Lune okrog
svoje osi. Med tem se Zemlja zavrti 27-krat okoli osi, torej mine 27 dni.
1
Ker hkrati sistem Zemlja-Luna potuje okoli Sonca – naredi približno 12 obhoda, se
1
bo medsebojni položaj vseh treh teles ponovil, ko bo Luna naredila še 12 obrata pri
kroženju okoli Zemlje. Med tem se Zemlja še dvakrat zavrti okoli svoje osi. Ciklus
luninih men se torej ponavlja na 29 dni.
Model, s katerim pokažemo Sončev in Lunin mrk:

Dve stiroporni krogli, s premeroma v razmerju 1 : 4, obesimo na vrvici tako, da sta
središči krogel v isti višini. Tudi pri tej ponazoritvi lahko namesto večje krogle upora-
bimo globus. V zatemnjenem razredu krogli osvetlimo z grafoskopom. Ko je manjša
krogla, ki ponazarja Luno, med večjo kroglo in grafoskopom, vidimo njeno senco na
večji krogli, Zemlji. Tako ponazorimo Sončev mrk. Ko pa je vrstni red: grafoskop,
večja krogla, manjša kroglica, je »Luna« v »Zemljini« senci, kar ponazarja Lunin mrk.
Za prepričljivejšo sliko lahko poskrbijo učenci, ki nam predhodno pobarvajo Luno
in Zemljo z ustreznimi barvami.
Za utrjevanje znanja so primerne naloge 14, 17, 18 in 19 v delovnem zvezku na stra-

neh 30 in 31.
Predlagane ponazoritve Pripomočki

1. Letni časi globus, žepna svetilka
2. Navidezno gibanje Sonca učenci, kartoni z imeni ozvezdij
3. Gibanje Lune okrog Zemlje dva učenca
dve krogli iz stiropora (R : r = 1 : 4)
4. Sončev in Lunin mrk ali globus in manjša krogla,
grafoskop, stojalo, vrvica
03 vesolje.indd 91 10/28/2005 10:48:07

92
3. Pogled v vesolje

Št. standarda
28. Opiši gibanje Zemlje okoli Sonca. M 1
29. Zakaj se menjavajo letni časi? V 2
30. Slika kaže Zemljo v štirih značilnih legah na poti okoli Sonca, ki pomenijo V 2
štiri letne čase: pomlad, poletje, jesen in zimo.
a) V eni legi je vrisana zemeljska os. Kateri letni čas je pri nas,
ko je Zemlja v tej legi?
b) Nariši zemeljske osi še v drugih legah in za vsako lego določi,
kateri letni čas je pri nas. Kaj opaziš?
c) Kako bi bilo z letnimi časi, če bi bila zemeljska os ves čas pravokotna
na ravnino tira, po katerem se giblje?
31. Opiši vrtenje Zemlje okoli osi in posledice tega gibanja. T 3
32. Opiši gibanje Lune. M 4
33. Razloži nastanek Luninega in Sončevega mrka. T 5
34. Kaj so lunine mene, zakaj nastanejo in kako si sledijo? T 6
03 vesolje.indd 92 10/28/2005 10:48:07

93
3. Pogled v vesolje
3.5 Zgodovina astronomije
Našteje nekaj znanih naravoslovcev,

1
ki so pr. n. št. opisovali nebesne pojave.
Pozna zgodovinski razvoj
Na zgledu pojasni Ptolemejevo in Kopernikovo
astronomije in nekatere znane 2
teorijo Sončevega sistema.
astronome.
Pojasni pomen Galilea pri opazovanju neba
3
in ve, da je J. Kepler opisal gibanje planetov.
Uro izpeljemo v obliki razgovora z navajanjem zgodovinskih dogodkov in odkritij, po-

vezanih z astronomijo od Mezopotamije prek antike, srednjega veka in vse do današ-
njih časov. Pozornost posvetimo največjim imenom teh časov in največjim odkritjem:
grškim astronomom, Ptolemeju, Koperniku, Galileju, Keplerju, Newtonu, spoznanju,
da je Zemlja okrogla, poznavanju in odkrivanju planetov in objektov zunaj Osončja.
Popestritev: fizlet 12.6 o geocentričnem in heliocentričnem sistemu.

Št. standarda
35. Naštej nekaj naravoslovcev, ki so že pred mnogimi leti opisovali in razlagali M 1

nebesne pojave.
36. Opiši Ptolemejevo teorijo Sončevega sistema. T 2
37. Opiši Kopernikovo razlago Sončevega sistema. T 2
38. Po čem je znan v zgodovini Galileo Galilei? T 3
39. Kako je Kepler opisal gibanje planetov? T 3
3.6 Utrjevanje znanja

Znanje utrjujemo na podlagi vprašanj za preverjanje standardov znanja. Ob odgovo-
rih nanje se učencem lahko porodijo nova vprašanja, na katera skušamo odgovoriti.
Če odgovorov ne vemo, jim svetujemo, v kateri literaturi lahko dobijo ustrezna po-
jasnila. Morda pa človeštvo odgovorov še ne pozna, kar odkrito povemo.
Rešimo še preostale naloge iz tega poglavja v delovnem zvezku in vse v učbeniku
na strani 54.
03 vesolje.indd 93 10/28/2005 10:48:07

94
94
Mirujoči električni naboj 4
Splošna pojasnila
Mirujoči električni naboj obravnavamo pred električnim tokom. Tako spoznamo no-
silce električnega naboja in pozneje ni težko razložiti, kaj je električni tok.
Izhajamo iz znanja, ki so ga pridobili v 8. razredu pri pouku kemije. Tam se naučijo,

da je atom navzven nevtralen, da je sestavljen iz jedra in elektronske lupine. Jedro
sestavljajo poleg drugega pozitivni delci, protoni, ki jedra ne morejo zapustiti, in
elektroni, ki lahko zunanjo lupino zapustijo. Dobimo torej elektrone in pozitivne
ione, ostanek atoma, brez enega ali več elektronov. Dobimo pa lahko tudi negativne
ione. Tako tudi pri fiziki poudarjamo, da snov naelektrimo negativno, če ji dodamo
negativne delce, elektrone, in pozitivno, kadar elektrone na nek način iz snovi odstra-
nimo. Eden od načinov je drgnjenje snovi ob snov. S tem dosežemo prehod elektro-
nov z ene snovi na drugo.
Učenci imajo izkušnje s statično elektriko: naelektreni lasje, živalska dlaka, karose-
rija avtomobila, sintetična oblačila, ki jih slačijo ali jemljejo iz sušilnega stroja – če to
naredijo v temi, vidijo tudi iskrice, in radi pripovedujejo o njih. Kljub temu opravimo
osnovne poskuse iz elektrostatike, opisane v učbeniku. Seveda imamo lahko svoj
nabor poskusov, ki nam dobro uspevajo in so v zvezi z obravnavano snovjo. Poskusi
z naelektrenimi telesi uspejo, če je zrak suh, medtem ko v vlažnem vremenu in slabo
prezračeni učilnici telesa težko naelektrimo. Pri razlagi pojavov si pomagamo s fizi-
kalnimi risbami, ki naj bodo za lažjo predstavo večfazne.
Poskusi najlepše uspevajo z ebonitno palico ali palico iz umetne snovi, ki jo podrg-
nemo z volneno krpo. Preskusiti moramo več krp in izbrati najboljšo. To velja tudi za
svileno krpo, s katero naelektrimo stekleno palico.
V tem poglavju obravnavamo med drugim prevodnike in izolatorje ter prevodnost

pojasnimo s prenosom naboja po prevodnem telesu. Obravnavamo tudi napetost
med naelektrenima telesoma ter jo definiramo z električnim delom in električnim na-
bojem. Tako si pripravimo izhodišče za obravnavo električnega dela v naslednjem
poglavju.

Strela: nastanek, nevarnosti
Pomen strelovoda in delovanje
Kondenzatorji: vrste, uporaba
Faradayeva kletka, razlaga in uporaba
Iz zgodovine odkritij na področju električnega naboja
Spletni naslovi
http://www.kvarkadabra.net/index.html?/pojavi/teksti/strela.htm
http://projekti.svarog.org/veter/SEDMA1.htm
http://www.energyquest.ca.gov/index.html – zanimiva angleška stran z idejami
za referate in različno projektno delo
04 elektricni naboj.indd 94 10/28/2005 10:10:45

95

Učna enota
28. 1. 4.1 O električnem naboju
29. 2. 4.2 Naelektritev teles
30. 3. 4.3 Naelektritev teles in influenca
31. 4. 4.4 Električne sile in električno polje
32. 5. 4.5 Napetost
33. 6. 4.6 Kondenzator, Naelektritev v ozra~ju

96
4.1 O električnem naboju
Ve, da obstajata dve vrsti naboja: pozitivni

1
in negativni.
Pove, da obstajata dve vrsti Ve, da je naboj elektrona in protona osnovni
naboja. 2
električni naboj.
3 Ve, da je enota za naboj ampersekunda, As.
Ve, da med telesi, naelektrenimi z raznovrstnimi

4
naboji, deluje električna privlačna sila.
Ve, da med telesi, naelektrenimi z istovrstnimi
Pove, da med naelektrenimi 5
naboji, deluje električna odbojna sila.
telesi delujejo privlačne
in odbojne sile. Ve, da med nenaelektrenimi telesi ne deluje
6
električna sila.
Ve, da med naelektrenimi in nenaelektrenimi
7
telesi deluje električna sila.
Učence motiviramo s preprostimi poskusi, ko z naelektreno palico iz umetne mase

pritegnemo lase, koščke papirja, curek vode. Delovanje naelektrenega telesa, na
primer plastičnega ravnila, pa lahko preizkusi vsak učenec na svojem telesu. Pri-
bliža se dlačicam na roki, še bolje, konici nosu.
Nadaljujemo s poskusi za prikaz medsebojnega delovanja naelektrenih teles. Ob

tem pojasnimo, da telo z drgnjenjem naelektrimo ali nabijemo in govorimo o naboju
naelektrenega telesa; ta je po dogovoru pozitiven ali negativen. Poudarimo dejstvo,
da telo naelektrimo negativno, če nanj prenesemo elektrone, in pozitivno, če elek-
trone z njega odnesemo.
Nanizamo poskuse, kot so opisani v učbeniku na strani 56:

– enaki palici iz umetne mase medsebojno ne reagirata,
– naelektrena palica privlači nenaelektreno,
– naelektreni palici iz umetne mase se odbijata,
– nenaelektreni stekleni palici ne reagirata,
– naelektreni stekleni palici se odbijata,
– naelektreni palici iz umetne mase in stekla se privlačita.
Palice obesimo na stojalo. Ne čakamo, da se viseča palica popolnoma umiri, saj
s približanjem naelektrene palice povzročimo vrtenje v eno ali drugo smer ali vrte-
nje ustavimo.
Kot zanimivost lahko naredimo poskus z jantarjem, ki običajno lepo uspe. Če ni-
mamo jantarjevega nakita, ga mogoče lahko prinese kdo od učencev.
Poimenujemo naboje in naredimo povzetek. Ponovimo zgradbo atoma, ki jo poznajo

iz kemije, uvedemo osnovni naboj in enoto za naboj. Po razgovoru rešimo nalogo 1
na strani 32 v delovnem zvezku.

97

glavnik, plastično ravnilo,
Naelektreno telo privlači lahka
1. volnena krpa ali rokav puloverja,
telesa
papir
Nenaelektreni telesi medsebojno dve palici iz umetne mase, stojalo,
2.
ne reagirata vrvica, volnena krpa
dve palici iz umetne mase,
Naelektreni palici iz umetne mase
3. volnena krpa (dve stekleni palici,
(stekla) se odbijata
svilena krpa), stojalo, vrvica
palica iz umetne mase,
Naelektreni palici iz stekla steklena palica,
4.
in umetne mase se privlačita volnena in svilena krpa,
stojalo, vrvica
Št. standarda
1. Plastično mapo podrgneš z volneno krpo. S katerim nabojem je M 1

naelektrena plastična folija in s katerim volnena krpa? Kako bi se o tem
prepričal, če imaš na voljo negativno naelektren elektroskop?
2. Kako imenujemo delec v atomu, ki je brez naboja? Kateri delec atoma je T 2

nosilec pozitivnega naboja? Kateri delec je nosilec negativnega naboja?
3. Negativno naelektreno telo ima naboj –10–6 . M 3

Katera enota manjka pri zapisu?
Zamenjaj desetiško potenco s predpono k enoti.
4. Pri poskusih, ki smo jih naredili, sta se dve naelektreni telesi privlačili. M 4
Kateri telesi sta bili to in zakaj sta se privlačili?
5. Med česanjem si naelektriš lase. Deluje med lasmi privlačna ali odbojna M 5
sila? Pojasni.
6. Dve žogici za namizni tenis, zaviti v aluminijasto folijo, visita na enako M 5

dolgih vrvicah blizu druga drugi. Podrgneš ju z isto krpo.
Kaj s tem narediš? Po čem to opaziš?
7. Dve žogici za namizni tenis, zaviti v aluminijasto folijo, visita na enako M 6

dolgih vzporednih vrvicah blizu druga drugi. Ali sta naelektreni? Pojasni.
8. Navedi in opiši primer, ko naelektreno telo deluje na nenaelektreno. M 7

98
4.2, 4.3 Naelektritev teles in influenca
1 Loči nevtralna telesa od naelektrenih.

Loči med naelektrenimi
in električno nevtralnimi telesi. Zna naelektriti prevodno in neprevodno telo
2
in pojav razložiti.
3 Pozna elektroskop in njegovo uporabo.

Pozna elektrometer.
4 Razloži delovanje elektroskopa.
5 Loči prevodnike od izolatorjev.

Loči prevodnike, izolatorje
in porabnike. Ve, da so prevodniki snovi, po katerih lahko teče
6
električni naboj.
Razloži, kako se naboji na nevtralnem
7 prevodnem telesu prerazporedijo,
ko mu približamo naelektreno telo.
Razloži pojav influence.
8 Ve, kateri pojav imenujemo influenca.
9 Opiše naelektritev telesa z influenco.
V prvi uri najprej ponovimo o naelektritvi teles z drgnjenjem in o vrstah naboja. Za

motivacijo pokažemo, da tudi prevodnike naelektrimo z drgnjenjem, če so le-ti na
izolatorju. Učenci so presenečeni, ko ugotovimo, da se pri drgnjenju kovine z umetno
maso kovina naelektri negativno, umetna masa pa pozitivno, kar pokažemo z elek-
troskopom. Lahko jim povemo, da je Faraday veliko snovi uredil v vrsto, tako da se
izbrana snov naelektri pozitivno, če jo podrgnemo s snovjo, ki je v vrsti za njo, in
negativno, če jo podrgnemo s snovjo, ki je pred njo. Primer snovi iz te vrste, ki si sle-
dijo tako: krzno, slonova kost, steklo, volna, svila, suha koža (na roki), les, smola,
ebonit, kovina … Enako velja za kovine, ki jih je v takšno napetostno vrsto nanizal
Volta.
Uro nadaljujemo s slikovnim prikazom naboja nevtralnih teles in ob večfazni risbi

opišemo prehajanje negativnega naboja s krpe na palico. Da sta krpa in palica po
drgnjenju naelektreni z enako množino nabojev nasprotnega predznaka, potrdimo,
ko se s palico in nato še s krpo dotaknemo kroglice elektroskopa. Poskus je preprič-
ljiv in lahko izvedljiv.
Opišemo elektroskop in pojasnimo njegovo delovanje. Pokažemo, da se odklon

kazalca poveča vsakič, ko na kroglico elektroskopa prinesemo isto vrsto naboja.
Elektroskop razelektrimo z dotikom roke in ob tem povemo, kaj se zgodi z elektroni.
Elektroskop naelektrimo še pozitivno, s tem pokažemo, da se kazalec odklanja
vedno v isto smer.
Do zdaj smo telesa naelektrili z drgnjenjem. Nekatera telesa pa se naelektrijo že, če

se naelektrenega telesa le dotaknejo. Naredimo poskus, ki je opisan v učbeniku na
strani 60.

99
Povedali smo že, da negativni naboj prehaja s krpe na palico, da preide z naelek-
trene palice na kroglico elektroskopa itd. To pomeni, da je gibljiv, vendar v nekaterih
snoveh bolj kot v drugih. Trditev podpremo s poskusoma, ki sta opisana v učbeniku
na strani 61, in pridobimo pojma električni prevodnik in izolator.
Izvedemo poskus, ki je napisan v učbeniku na strani 60 in označen s koleščki. Z na-

elektrenim elektroskopom preverimo, ali so snovi prevodniki ali izolatorji.
V zaključku ure ali doma lahko učenci rešijo nalogi 4 in 5 na strani 32 v delovnem
zvezku.

kovinski loparček na izoliranem
Prevodnike lahko naelektrimo
1. ročaju, ploščica iz umetne mase,
z drgnjenjem
volnena krpa, elektroskop
Naboj na palici iz umetne mase palica iz umetne mase,
2.
in krpi po drgnjenju volnena krpa, elektroskop
3. Elektroskop
volnena krpa, elektroskop
palica iz umetne mase, kroglica,
4. Naelektritev telesa z dotikom zavita v aluminijasto folijo, stojalo,
vrvica
volnena krpa, podstavek
Prevodna kroglica ob prevodniku
5. iz izolatorja, kovinska palica,
in ob izolatorju
neprevodno telo, prevodna kroglica,
vrvica
elektroskop, palica iz umetne mase
in volnena krpa, različna telesa
(slamica za pitje soka, lesena palica,
6. Prevodniki in izolatorji
papir, kovinska žlica, vložek
kemičnega svinčnika, steklena
epruveta, grafitna minica …)

100
V začetku druge ure učence vprašamo, ali so prejšnjo uro opazili, da se kazalec
elektroskopa odkloni, ko je v bližini naelektreno telo. Ob ponovnem prikazu pojava
poudarimo, da elektroskop ni naelektren. Prišlo je do prerazporeditve naboja ali
influence.
Da bo elektroskop naelektren, moramo naboje, ki jih naelektrena palica odbija, nevtra-

lizirati; če so to negativni naboji, jih odvedemo, če so pozitivni, pa privedemo nega-
tivni naboj. To naredimo tako, da se s kljukico v elektroskopu dotaknemo nosilca
kazalca in tako povežemo kazalec z ohišjem elektroskopa (slika b), ki je ozemljeno.
Nato istočasno odmaknemo naelektreno palico in kljukico od nosilca kazalca. Elek-
troskop je naelektren. Po opravljenem poskusu ponovimo razlago ob večfazni risbi.
Negativno naelektrena palica
a b c
Pozitivno naelektrena palica
a b c
Sledi povzetek o naelektritvi neprevodnih in prevodnih teles. Za uporabo pridoblje-

nega znanja in dopolnitev predstave o pretakanju naboja lahko naredimo poskuse,
pri katerih se naboj z enega elektroskopa pretoči na drugega, ko se obeh dotak-
nemo z žico na izolatorju. Možnosti je več. Najbolje je pokazati pretakanje naboja z
negativno naelektrenega elektroskopa na nenaelektrenega in z negativno naelek-
trenega na pozitivno naelektrenega.
Učenci lahko v dvojicah naredijo model elektroskopa. Navodilo zanj je zapisano v

nalogi 17 na strani 35 v delovnem zvezku. Folijo na eni strani narežemo na ozke tra-
kove, da se učinki bolje vidijo. Plastično ravnilo bodo z lahkoto naelektrili, prav tako
jogurtov lonček, plastično vrečko; več potrpljenja pa bodo morali imeti, če bodo ho-
teli naelektriti ošiljeni del svinčnika – grafitno konico s plastičnim ravnilcem, kovin-
sko zaponko na pokrovčku nalivnika s krpo, papir, ki ga navijejo okrog svinčnika, in
drugo. Rezultate dela lahko frontalno preverimo z elektroskopom.
Za domače eksperimentiranje so navodila v učbeniku na strani 59.

101

plastična palica, volnena krpa
1. Influenca
in elektroskop
Naelektritev elektroskopa plastična palica, volnena krpa
2.
z influenco in elektroskop
dva elektroskopa, žica na izolatorju,
3. Pretakanje električnega naboja steklena palica, palica iz umetne
mase, volnena in svilena krpa
aluminijasta folija,
4. Model elektroskopa
pisalo s pokrovčkom, škarje
model elektroskopa in telesa, ki jih
bodo naelektrili (plastično ravnilo,
Telo naelektrimo z drgnjenjem
5. jogurtov lonček, plastična vrečka,
(delo v dvojicah)
lesen svinčnik, kovina na izolatorju,
papir, svilena in volnena krpa)
Št. standarda
9. Katere palice so naelektrene in kako? Katere palice niso naelektrene? M 1
10. Opiši, kako bi naelektril glavnik in kaj bi se pri tem dogajalo. T 2

Kako bi dokazal, da je glavnik naelektren?
11. Kako bi naelektril kovinski del izvijača? T 2

Katero vrsto naboja ima po naelektritvi?
Ali ga lahko naelektriš še na drug način?

102
Št. standarda
12. Kako imenujemo napravo na sliki in za kaj jo uporabljamo? M 3
13. Kaj se zgodi, ko se z negativno naelektreno palico dotaknemo kovinske V 4

krogle elektroskopa? Izid poskusa pojasni.
14. Skiciraj in opiši poskus, s katerim smo pokazali, da je kovina prevodna, M 5

plastika (suh les) pa ne.
T 2
15. Med naštetimi telesi izberi prevodnike: M 5 6

suh les, aluminijasta palica, grafitna palica, suh papir, plastična palica,
keramična ročica.
Po čem se prevodniki razlikujejo od izolatorjev?
16. Elektroskopu približamo naelektreno palico. Kaj opazimo? Ali opazimo T 7

razliko, če se približamo s pozitivno naelektrenim telesom ali z negativno
naelektrenim? Ali se naboji na elektroskopu »obnašajo« v obeh primerih
enako? Pojasni in skiciraj.
17. Nariši razporeditev nabojev v telesu, ki smo mu približali naelektreno T 7 8

kroglico. Kako imenujemo ta pojav?
18. Skiciraj in opiši, kako z influenco naelektrimo elektroskop. T 8

V 9

103
4.4 Električne sile in električno polje
Ve, da je električna sila ena od sil, ki delujejo

1
Pove, da je v okolici na daljavo.
naelektrenega telesa Pove, da imenujemo prostor, v katerem deluje
električno polje. 2 električna sila na naelektreno telo, električno
polje.
Zna določiti smer električne sile na izbrano
3
naelektreno telo v električnem polju.
4 Pozna dogovor o smeri električnih silnic.

Pove, da na pozitivno Ve, da na pozitivno naelektreno telo deluje
naelektreno telo v električnem 5
električna sila v smeri silnic.
polju deluje električna sila
v smeri silnic. Ve, da je električna sila na naelektreni delec
6 večja, če je delec bliže drugemu naelektrenemu
delcu.
Ve, da je električna sila na naelektreni delec
7
večja, če ima delec večji naboj.
Zna narisati slike električnih polj dveh točkastih
8
Loči homogeno in nehomogeno nabojev in ploščatega kondenzatorja.
električno polje. Ve, katero električno polje imenujemo
9
homogeno in katero nehomogeno.
Za motivacijo lahko naredimo poskus, ki je v učbeniku prikazan s sliko 4.14 na strani

61, in vpeljemo pojem električna sila. Učenca ali učenko z malo daljšimi in sveže
opranimi lasmi postavimo na izoliran podstavek. Lahko je 5 cm debel kos stiropora.
V roke mu damo en priključek Van de Graaffovega generatorja ali influenčnega
stroja. Stroj zavrtimo, poprosimo učenca, da nekoliko potrese z lasmi. Med posku-
som moramo paziti, da se ne dotakne ničesar in da ne stopi s plošče. Razelektrimo
ga tako, da se z drugim priključkom dotaknemo prvega priključka, ki ga učenec drži
v roki. Poskus ni nevaren, tudi če učenca malo strese, ni hudega.
Nadaljujemo s poskusi, s katerimi pokažemo, da je velikost električne sile odvisna

od oddaljenosti naelektrenega telesa in velikosti naboja na telesu. Kroglico na
začetku vsakega poskusa negativno naelektrimo, šele nato se ji približamo z naelek-
treno palico, kakor prikazujejo slike 4.16a, 4.16b in 4.17 v učbeniku na strani 61.
Silo med telesoma razložimo ob sliki 4.16a in povemo, da je naelektrena palica vir
električnega polja, v katerem deluje električna sila na naelektreno kroglico.

104
Z Van de Graaffovim generatorjem ali influenčnim strojem pokažemo prostorsko sli-

ko električnega polja kroglastega telesa in ploščatega kondenzatorja. Pri tem ne raz-
lagamo delovanja teh naprav, povemo le, da naprava razdeli naboj.
Ogledamo si še ploskovne slike električnih polj. Olje nalijemo v petrijevko ali drugo
prozorno posodo in jo postavimo na grafoskop. Primerno je začeti s sliko enega toč-
kastega naboja. Ene vrste naboj pripeljemo v sredino posode, z drugo vrsto naboja
pa naelektrimo žico, ki je napeljana ob notranjem robu petrijevke. Nadaljujemo s pri-
kazom polja dveh raznovrstnih točkastih nabojev in dveh istovrstnih nabojev. Pri
polju istovrstnih nabojev prav tako napeljemo žico po notranjem robu petrijevke in
jo naelektrimo z drugo vrsto naboja. Pokažemo še polje ploščatega kondenzatorja.
Definiramo električne silnice ter homogeno in nehomogeno polje.
Odvisno od sposobnosti učencev lahko naredimo primerjavo med gravitacijskim in

električnim poljem. Ob risbi obeh polj ugotovimo:
– gravitacijska sila je vedno usmerjena proti središču Zemlje, smer električne sile
je odvisna od vrste naboja in smeri električnih silnic,
– gravitacijska sila se z oddaljenostjo od Zemlje manjša, tudi električna sila se
manjša, če se razdalja med nabojema veča,
– Zemlja in telo delujeta vzajemno – se privlačita, tudi naelektreni telesi delujeta
vzajemno, le da se odvisno od vrste naboja enkrat privlačita, drugič odbijata.
Usvojeno znanje o velikosti in smeri električne sile in o električnem polju plošča-

tega kondenzatorja utrdimo z nalogo 14 v delovnem zvezku na strani 34, ki jo reši-
mo frontalno. Rešimo še nalogo 3 iz učbenika na strani 65. Nalogo si pripravimo na
prosojnici, rešujemo jo frontalno in vsak prikaz komentiramo. Druge naloge v učbe-
niku in v delovnem zvezku so primerne za samostojno delo doma ali v šoli.

Van de Graaffov generator ali
1. Naelektreni lasje influenčni stroj, kos debelega
stiropora
palica iz umetne mase, volnena
2. Odvisnost električne sile krpa, prevodna kroglica z nitko,
stojalo
influenčni stroj ali Van de Graaffov
generator, perjanica, prevodni
plošči na izoliranem nosilcu,
3. Prostorska slika električnega polja
ena od plošč ima nalepljene
papirne trakove, vezne žice,
krokodilski sponki
vir visoke napetosti, petrijevka,
ricinusovo olje, pšenični zdrob ali
solatno seme, pripravljeni
4. Ploskovna slika električnega polja
pripomočki za prikaz polja ali
ukrivljene žice, vezne žice,
krokodilski sponki

105
Št. standarda
19. Med silami, ki delujejo v navedenih primerih, izberi tiste, ki delujejo M 1

na daljavo:
Bojan je vodnemu curku približal naelektreno ravnilo.
Tim napihuje balonček iz žvečilnega gumija.
Maja slači sintetični pulover, ki se »lepi« nanjo.
Opeka pada proti tlom.
20. Kako imenujemo prostor, v katerem zaznamo električno silo? M 2

Opiši poskus, s katerim smo ga ponazorili.
21. Določi smer električne sile na naelektreno kroglico. T 3
22. Katera sila deluje na naelektrene delce v električnem polju? M 4

Najprej določi naboj na kondenzatorskih ploščah, nato pa nariši smer
te sile na narisane naelektrene delce. T 3 5
7
23. Dva napihnjena naelektrena balončka obesiš na lahki vrvici blizu skupaj. T 5 6
Skiciraj balončka.
a) Kako delujeta drug na drugega? 7
b) Poimenuj sili, s katerima delujeta drug na drugega.
c) Kako bi sili pomanjšal, naboj na balončkih pa bi ostal nespremenjen?
č) Kaj bi se zgodilo, če bi balončka še bolj naelektril?
24. Točkasti telesi sta 3 cm narazen in sta pozitivno naelektreni. M 6 8

Nariši sliko električnega polja teh dveh teles.
25. Točkasti telesi sta 3 cm narazen in se privlačita. Nariši sliko električnega M 6 8

polja teh dveh teles.
26. Nariši sliko električnega polja ploščatega kondenzatorja. Kaj pomeni, M 6 7

da je polje homogeno?
Nariši sliko električnega polja negativno naelektrenega točkastega telesa. 8 9
Je tudi tu polje homogeno? Pojasni.

106
4.5 Napetost
1 Pozna znak za napetost.
Pozna napetost in ve, 2 Ve, da je enota za napetost volt, V.

da je enota za napetost volt.
Ve, da je napetost količnik med opravljenim
3
delom in prenesenim nabojem.
V tej uri najprej obravnavamo pojem napetosti, preostali čas pa namenimo bodisi
referatom bodisi reševanju nalog in utrjevanju znanja.
Električna napetost je abstrakten pojem, zato opravimo z učenci razgovor o napeto-

sti, kakor jo razumemo v vsakdanjem življenju. Na primer: vrv, struna, elastika, tetiva
loka, vzmet so napete, napeti so lahko tudi odnosi v šoli ali v družini. Napetost lahko
zmanjšamo, lahko jo povečamo. Da povečamo napetost vzmeti, tetive, moramo na
vzmet ali tetivo delovati z večjo silo, opraviti moramo več dela. V skupino, v kateri so
odnosi zelo napeti, moramo vložiti več truda, da zdržimo v njej. Mogoče se učenci
spomnijo iger, v katerih so tekmovalci z elastičnim trakom omejeni pri gibanju. Pri
večji napetosti traku se tekmovalec teže prebija k cilju, opraviti mora več dela.
Napetost uvedemo s poskusom, pri katerem prevodna kroglica ropota med naelek-
trenima ploščama kondenzatorja. Naredimo ga brez veliko besed najprej za moti-
vacijo, nato pa tako, kakor je opisan v učbeniku ob sliki 4.27 na strani 63. Med
poskusom ploščama ne dovajamo naboja, zato električno polje med njima slabi in
kroglica niha vedno počasneje. Prevodna kroglica je lahko žogica za namizni tenis,
premazana z grafitom iz svinčnika ali oblečena v aluminijasto folijo.
Poskus ponovimo, tako da sta plošči kondenzatorja ves čas priključeni na genera-
tor. Z učenci razpravljamo o delu, ki ga opravi električna sila pri prenosu naboja z
ene plošče na drugo. Enako delo opravi generator, ko nadomesti preneseni naboj.
Med ploščama vlada napetost, ki jo merimo v voltih. Definiramo napetost 1 V in po-
vemo, da je napetost količnik med opravljenim delom in prenesenim nabojem.
Rešimo nalogi 15 in 16 iz delovnega zvezka na strani 35.

vir visoke napetosti, ploščati
Naelektrena kroglica opravlja delo kondenzator na izoliranem podstavku,
prevodna kroglica na vrvici, stojalo

107
Št. standarda
27. V spodnjih trditvah poišči fizikalne količine in jih zapiši z dogovorjenimi znaki. M 1
Med dvema točkama električnega polja vlada napetost. Na telo v električnem
polju deluje električna sila. Električna sila opravlja delo, ko se naelektrena
kroglica oddaljuje od naelektrene palice.
28. V katerih enotah merimo fizikalne količine, ki so v spodnjih trditvah M 2

podčrtane?
Med dvema točkama električnega polja vlada napetost.
Na telo v električnem polju deluje električna sila.
Električna sila opravlja delo, ko se naelektrena kroglica oddaljuje
od naelektrene palice.
29. Koliko dela opravi električna sila, ko pri napetosti 1 V prenese V 3

v električnem polju naboj 1 As?

108
4.6 Kondenzator,
Naelektritev v ozra~ju
1 Ve, da lahko v kondenzatorju shranimo naboj.
Ve, da zemeljsko površje in oblaki delujejo

2
Zna opredeliti pojem kot ploš~ati kondenzator.
ploščatega kondenzatorja.
3 Razloži, kaj so strele in zakaj so nevarne.
4 Razloži uporabnost Faradayeve kletke.
Učne vsebine, predlagane za to učno uro, spadajo med izbirne. Če jih ne bomo
obravnavali, moramo učni cilj »Zna opredeliti pojem ploščatega kondenzatorja«
doseči v prejšnji uri, ko delamo poskuse z naelektrenima ploščama in govorimo
o prenosu naboja s plošče na ploščo.
V tej uri pokažemo polnjenje in praznjenje kondenzatorja, to je elementa, ki ga naj-

demo v različnih električnih vezjih. Pokažemo notranjost ploščatega kondenzatorja,
da učenci vidijo trakova kovinske folije in vmesni papir. Od velikosti kovinske folije je
odvisno, koliko naboja bo po polnjenju kondenzatorja shranjenega v njem pri dani
napetosti. Pokažemo še druge kondenzatorje, ki jih imamo v svojih zbirkah, in po-
vemo, da so narejeni za različne napetosti in kapacitete.
Vzamemo kondenzator, ki ima veliko kapaciteto in deluje pri nizki napetosti, okoli
35 V. Pazimo, da kondenzator pri polnjenju priključimo pravilno, sicer lahko pregori.
Izpraznimo ga prek žarnice.
Del ure namenimo naelektritvam v ozračju. Povemo, kako se izognemo nevarnosti

ob udaru strele. Razložimo namen strelovoda in kako je pomemben za varnost elek-
tričnih naprav. Razložimo pomen Faradayeve kletke in izvedemo poskus, s katerim
pokažemo delovanje.
Nekatere od teh tem lahko obdelajo učenci z referati in jih predstavijo sošolcem.
Faradayevo kletko lahko izdelajo sami doma, navodilo je na strani 35 v delovnem
zvezku pri nalogi 18, in njeno delovanje predstavijo sošolcem.

Polnjenje in praznjenje kondenzator, žarnica ali dioda,
1.
kondenzatorja vezne žice, vir napetosti
Faradayeva kletka,
2. Faradayeva kletka
vir visoke napetosti

109
Vprašanje za ustno preverjanje znanja
Št. standarda
30. Izberi naprave, v katerih lahko shranimo naboj: M 1

baterija, dinamo, ploščati kondenzator, elektroskop, generator,
elektrolitski kondenzator
4.7 Preverjanje znanja

Obravnavane snovi ni veliko, zato lahko v isti uri preverjamo znanje z zahtevnejšimi
vprašanji, ki so pripravljena za ustno preverjanje, in jih med obravnavo snovi nismo
reševali, nato pa še s kratkim pisnim preizkusom. Primer preizkusa za pisno prever-
janje znanja je priloga k temu poglavju.

Odstotki Ocena
do 39,9 % nzd (1)
40–54,9 % zd (2)
55–69,9 % db (3)
MIRUJOČI ELEKTRIČNI NABOJ 70–84,9 %

nad 85 %
pdb (4)
odl (5)
1 Ali so narisana telesa naelektrena ali ne? Če so, zapiši kako. 3
a) b) c)
2 V električnem polju sta naelektreni kroglici. 3
a) Vriši naboj na ploščah kondenzatorja.
b) Nariši električno silo na kroglici.
3 Žico na izoliranem ročaju položiš na naelektrena elektrometra. Nariši kazalca 3

na elektrometrih, ko sta sklenjena.
a) Obkroži pravilni odgovor.
A Odklona kazalcev se povečata.
B Odklona kazalca se zmanjšata.
C Kazalca se vrneta v ničelno lego.
Pojasni odgovor:
b) Kaj bi se zgodilo, če bi na naelektrena elektroskopa položil palico iz plastike? Pojasni odgovor.

4 Nenaelektreno kovinsko ploščo položimo na izoliran podstavek in ji približamo 5
negativno naelektreno palico.
a) Nariši razporeditev nabojev na kovinski plošči.
b) Pojasni, zakaj si tako narisal.
c) Kako imenujemo ta pojav?
č) Ali bodo naboji razporejeni tako tudi potem, ko boš nabito palico odmaknil?
d) Kako bi kovinsko ploščo naelektril, ne da bi se je dotaknil z naelektreno palico?
5 Skiciraj električno polje dveh točkastih nabojev. 2
Izberi odgovor, ki opisuje to polje:
A homogeno
B nehomogeno
C tu ni električnega polja
6 Med ploščama kondenzatorja je napetost 20 kV. 2
Koliko dela opravi električna sila, ko prenese naboj 0,00004 As z ene plošče na drugo?

112
1 a) DA, negativno 1
b) NE 1
c) DA, pozitivno 1
2 a) pravilno vrisan naboj 1

b) pravilno vrisani sili 2
3 a) odgovor C 1
Elektroskopa se razelektrita, ker sta bila naboja raznovrstna 1
in enako velika.
b) Nič, plastika je izolator. 1
4 a) pravilno vrisani naboji 1

b) Naboji se prerazporedijo zaradi bližine drugega naelektrenega 1
telesa.
c) influenca 1
č) NE 1
d) Z roko bi se dotaknil kovinske plošče in odmaknil naelektreno telo. 1
5 pravilno narisana slika 1
odgovor B 1
6 Pravilno izbrana enačba 1

0,8 J 1

113

nalogami v pisnem preizkusu znanja
Naloga Standardi znanja M T V
Ve, da obstajata dve vrsti naboja: pozitivni in negativni.

1
Loči nevtralna telesa od naelektrenih.
Ve, da med telesi, naelektrenimi z raznovrstnimi naboji, deluje

električna privlačna sila.
Ve, da med telesi, naelektrenimi z istovrstnimi naboji, deluje

električna odbojna sila.
Ve, da na pozitivno naelektreno telo deluje električna sila v smeri

2 silnic.
Zna določiti smer električne sile na izbrano naelektreno telo

v električnem polju.
Ve, da je električna sila na naelektreni delec večja, če ima delec

večji naboj.
Pozna elektroskop in njegovo uporabo.
3 Loči prevodnike od izolatorjev.
Ve, da so prevodniki snovi, po katerih lahko teče električni naboj.
Razloži, kako se naboji na nevtralnem prevodnem telesu

prerazporedijo, ko mu približamo naelektreno telo.
4 Ve, kateri pojav imenujemo influenca.
Opiše naelektritev telesa z influenco.
Pozna dogovor o smeri električnih silnic.
Zna narisati slike električnih polj dveh točkastih nabojev

5 in ploščatega kondenzatorja.
Ve, katero električno polje imenujemo homogeno in katero

nehomogeno.
Pozna znak za napetost.
Ve, da je enota za napetost volt, V.

6 Ve, da je enota za naboj ampersekunda, As.
Ve, da je napetost količnik med opravljenim delom in prenesenim

nabojem.
13 5 2
Skupaj
65% 25% 10%

114
114
Električni tok 5
Splošna pojasnila
V poglavju o električnem toku preidemo od opisovanja pojavov s statičnim nabojem
k pojavom z gibajočim nabojem. Ugotovimo, da se mora električni naboj v električ-
nem krogu pretakati, če hočemo, da žarnica sveti.
Učinke električnega toka obravnavamo ob snovi, s katero so povezani. Tako obrav-

navamo ob vpeljavi električnega toka toplotni učinek, pri toku v kapljevinah kemijski
učinek, pri obravnavi magnetizma pa magnetni učinek električnega toka.
Za poganjanje električnega naboja skozi porabnike potrebujemo vir napetosti, ki je

lahko generator enosmerne ali izmenične napetosti. Ker smo v prejšnjem poglavju
govorili o gibanju elektronov v električnem polju, učencem ni težko razumeti, kaj se
dogaja v električnem krogu. Ko sprejmemo dogovor o smeri električnega toka, lahko
učencem povemo, do kakšnih ugotovitev je ob poskusih prišel Volta (1745–1827).
Med kovinski plošči, na primer iz cinka in bakra, je dal tanek izolator. Tudi plošči sta
bili na izolatorjih. Na bakreno ploščo je priključil občutljivi elektrometer in plošči
povezal z bakreno žico. Prosti elektroni so prehajali s cinka na baker. Cink se je
naelektril pozitivno, baker pa negativno. Občutljivi elektrometer je pokazal majhno
napetost. V tistem času so si znanstveniki električni tok predstavljali kot tok pozitiv-
nih nabojev, ki se pomikajo v električnem krogu od mest z višjim potencialom, ki so
jih označili s »+«, k mestom z nižjim, označenim z »—«. Zato velja dogovor, da teče
tok od »+« k »—«. Že Faraday (1791–1867) pa se je pri poskusih z izločanjem kemič-
nih elementov iz raztopin prepričal, da je elektrika sestavljena iz majhnih delcev,
prav tako kot so kemični elementi sestavljeni iz atomov. Več o zanimivih poskusih,
ki so jih opravljali znanstveniki v 18. in 19. stoletju, lahko med drugim preberemo
v knjigah Janeza Strnada, Fiziki 1–5.
Spoznamo električni krog in elemente električnega kroga, merimo napetost med

priključkoma generatorja in med dvema točkama električnega kroga. Naučimo se
uporabljati merilnik kot voltmeter in kot ampermeter ter oblikujemo zakon o ohra-
nitvi naboja.
Praktično izvedemo različne vezave žarnic in ob meritvah napetosti ter električnega

toka spoznamo Kirchhoffova izreka. Obravnavamo vlogo varovalke in varnosti pri
delu z električnim tokom. Poglavje zaključimo z električnim delom in električno
močjo. Razširimo energijski zakon z električnim delom in se naučimo narediti ener-
gijski obračun za porabnike in generatorje. Največkrat naredimo energijski obračun
tako, da povemo, kaj v črno škatlo, ki ponazarja generator ali porabnik, prihaja in kaj
dobimo iz nje. Vmesne energijske pretvorbe nas ne zanimajo.
Če imamo možnost izvesti uro fizike v računalniški učilnici, lahko navodila iz delov-
nega zvezka, ki so sicer namenjena praktičnemu delu, uporabimo tudi pri delu s pro-
gramom Edison ali katerim drugim, ki je na voljo na tržišču. Vsaka od možnosti ima
nekaj prednosti. Pri realnem eksperimentiranju učenci pridobijo izkušnje z vezavo
električnih krogov in merilnikov, z izbiranjem merilnih območij ter z odčitavanjem
rezultatov merjenja. Z računalniško simulacijo pa imajo več svobode pri delu in nam
05 elektricni tok.indd 114 10/28/2005 10:16:36

115
5. Električni tok
ni treba skrbeti, da ne bi pregorela žarnica zaradi prevelike napetosti ali varovalka v

napačno vezanem ampermetru.
Eksperimentalno delo je najbolje organizirati v dvojicah. Pri delu lahko učenci upo-
rabljajo navodila, ki so v delovnem zvezku. Pripravljena so tako, da obravnavamo
najprej napetost pri zaporedni in vzporedni vezavi, nato tok, ki ga poganja vir nape-
tosti skozi zaporedno oziroma vzporedno vezane žarnice, in nazadnje delitev toka v
posamezne veje. V predlogu izvedbe posameznih ur pa svetujemo obravnavo vsake
vezave posebej. Poseben poudarek damo ugotovitvam. Učence navajamo na upo-
rabo učbenika: poiščejo naj obravnavano učno temo v učbeniku in svoje ugotovitve
primerjajo z navedbami v njem. Zapise v zvezkih naj oblikujejo sami.
Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja lahko preverjamo in ocenjujemo tudi

eksperimentalne veščine, kar je lahko tudi motivacijski element pri izvajanju ekspe-
rimentov.

Varovalke
Nevarnosti pri delu z električnimi napravami
Zgodovinski razvoj galvanskih členov
Viri napetosti
Notranji upor vira
Galvanski členi – kemijsko delovanje
Varčevanje z električno energijo pri nas doma
Kako je sestavljen račun za plačilo električne energije
Video:
Električni tok (Videofon, d.o.o.)
Računalniški program
Edison, demo verzija na strani: http://www.designsoftware.com/;
navodila na: http://ro.zrsss.si/borut/osfizika/edison.htm

116
5. Električni tok

Učna enota
35. 1. 5.1 O električnem toku
36. 2. 5.2 Viri napetosti
37. 3. 5.3 Električni krog
38. 4. 5.4 Merjenje električnega toka
39. 5. 5.5 Zaporedna vezava porabnikov
40. 6. 5.6 Vzporedna vezava porabnikov
41. 7. 5.7 Utrjevanje snovi
42. 8. 5.8 Kratki stik in varovalka, vezave virov napetosti
43. 9. 5.9 Električno delo
44. 10. 5.10 Električno delo in energijski obračun
45. 11. 5.11 Električna moč

117
5. Električni tok
5.1 O električnem toku
Pove, da je med
Pove, da napetost med dvema naelektrenima
naelektrenima telesoma
1 telesoma lahko požene električni tok, in tok
napetost, ki lahko požene
razloži kot pretakanje električnega naboja.
električni tok.
Pove, da je amper (A) enota Ve, da je enota za električni tok amper in da je
2
za električni tok. to osnovna fizikalna enota.
Izračuna pretočeni naboj iz toka
Ve, da je naboj produkt toka in časa,
in časa ter pozna enoto zanj. 3
ter zna uporabiti zapis e = It.
Zna uporabiti zapis e = It.
Našteje učinke električnega Ve, da se zaradi toka, ki teče po žicah,
toka in pozna preproste 4 le-te grejejo, kar izkoriščamo v nekaterih
primere rabe. električnih napravah.
V začetku ure ponovimo poskus z nihajočo prevodno kroglico med naelektrenima

ploščama kondenzatorja in gibanje povežemo s prenosom naboja s plošče na plo-
ščo. To prenašanje naboja lahko skrajšamo na trenutek, če plošči staknemo z žico
na izolatorju. Da je to res, pokaže elektroskop, ki ga vežemo z eno kondenzatorsko
ploščo. Naboj lahko steče tudi po tlivki, če jo namesto žogice ali žice priključimo
med naelektreni plošči. Elektroskop pokaže, da se plošči v hipu razelektrita. S tlivko
smo sklenili električni krog in skozi njo je stekel električni tok. Električni krog sestav-
ljata: vir visoke napetosti, to sta kondenzatorski plošči, in tlivka z veznima žicama.
Učencem moramo povedati, da je tlivka posebna žarnica, v kateri zažari plin.
Zamenjamo vir napetosti za takega, ki lahko dalj časa poganja naboj, in znova sesta-
vimo električni krog. Vir napetosti je lahko šolski malonapetostni vir ali baterija.
Uvedemo enačbo za izračun električnega toka iz naboja in časa. Povemo tudi enoto
za tok, a je ne definiramo. To bomo storili pozneje.
V nadaljevanju ure izvedemo demonstracijski poskus, s katerim prikažemo, kako

lahko z električnim tokom grejemo. Med stojali napeljemo cekas žico in povečujemo
napetost vira. S povečevanjem napetosti na viru oziroma večanjem toka skozi žico
pa žica zažari in se nato na nekem mestu stali. Poskrbeti moramo le, da je ŠMI na-
stavljen na dovolj velik tok.
Za to uro so primerne naloge v učbeniku na strani 71 ter naloge 2, 3 in 4 v delov-

nem zvezku na straneh 36 in 37.

118
5. Električni tok

influenčni stroj, ploščni
1. Skozi tlivko steče tok kondenzator, elektroskop,
vezne žice, prevodna kroglica na
tanki vrvici, žica na izolatorju, tlivka
vir napetosti, vezne žice, žarnica,
2. Električni krog
vezavna plošča
vir napetosti, stojali, vezne žice,
3. Električni tok greje
tanka bakrena žica
Št. standarda
1. Opiši poskus s tlivko in ploščnim kondenzatorjem. Kaj je pogoj, T 1

da tlivka zasveti?
2. Naštej osnovne fizikalne količine, ki smo jih do sedaj spoznali pri pouku M 2
fizike. Za vsako količino povej ustrezno enoto.
3. Spomni se poskusa s tlivko in ploščnim kondenzatorjem ter povej, T 3

od česa je odvisen električni tok, ki steče skozi tlivko.
Katere podatke moraš imeti, da lahko tok izračunaš? Zapiši enačbo.
4. Naprave, kot so žarnica, sušilnik za lase, likalnik, električna kuhalna plošča, M 4

izkoriščajo neko lastnost toka, ko so priključene na vir napetosti.
Katera lastnost je to?
5. Matej je tesno zvil več ovojev tanke izolirane žice. V ovoje je vtaknil M 4
termometer in žico priključil na baterijo. Kaj je opazil in zakaj?

119
5. Električni tok
5.2 Viri napetosti
Našteje vire, prevodnike, 1 Našteje vire napetosti in porabnike.

izolatorje, porabnike in ve, da
z njimi sestavimo električni krog. Ve, da viri enosmerne napetosti poganjajo naboj
Pozna vire električnega toka 2 le v eno smer, viri izmenične napetosti
in jih našteje. pa izmenično v eno in drugo smer.
Loči prevodnike, izolatorje Pove dogovor o smeri električnega toka in zna
3
in porabnike. smer določiti na shemi električnega vezja.
Pove, da je merilnik napetosti Ve, da je merilnik za merjenje napetosti
4
voltmeter, in ve, da ga voltmeter.
v električni krog vežemo
vzporedno s porabnikom.
Zna izmeriti napetost na 5 Zna izmeriti napetost vira.
generatorju in na porabniku.
Ponovimo, da električni tok lahko teče le po sklenjenem električnem krogu. Sesta-

vimo krog iz baterije, veznih žic in žarnice ter opišemo funkcije sestavnih delov:
baterija – generator, poganja električni tok, žarnica – porabnik, električni tok prepu-
šča, vezne žice – povezujejo elemente električnega kroga. Narišemo sliko elek-
tričnega kroga in opišemo, kaj se dogaja z elektroni v bateriji in zunaj nje. Šele nato
povemo dogovor o smeri toka zunaj baterije. Smer toka določamo tudi še pozneje
pri zaporedni in vzporedni vezavi ter sestavljenih vezjih.
Pojasnimo razliko med enosmernimi in izmeničnimi generatorji napetosti. V učbe-

niku na strani 72 je primerno slikovno gradivo. Če delamo poskuse s šolskim malo-
napetostnim virom, učence seznanimo s tem, kako ga bomo uporabljali, kdo je
zadolžen za pripravljanje in pospravljanje vira, kako in kam ga pospravimo. Če jih
zanima, zakaj imenujemo vir malonapetostni, pojasnimo, da je uveljavljen dogovor,
po katerem napetosti od 0 do 50 V imenujemo male, od 50 V do 400 V nizke in
večje od 400 V visoke.
Izmerili bomo napetost vira. Voltmeter najprej opišemo in povemo, kako ga uporab-
ljamo. Del časa posvetimo merilnim območjem in natančnemu odčitavanju. Pri tem
nam lahko pomagajo učenci, ki imajo izkušnje z merilnikom.
Nadaljujemo s skupinskim delom. Merimo napetost med priključkoma šolskega
malonapetostnega vira, baterije, dinama, sončne celice, termočlena, akumulatorja
in vira, ki ga naredimo iz krompirja, jabolka, limone, tako kot je opisano v učbeniku
na strani 73.
Učenci lahko predstavijo referate o galvanskih členih in o zgodovinskem razvoju

le-teh. Pri pripravi referata naj si pomagajo s kratkim zgodovinskim pregledom v
učbeniku na strani 64.
Primerne naloge za utrjevanje pridobljenega znanja so: 1, 5 in 6 v delovnem zvezku

na straneh 36 in 37 ter naloga 2 v učbeniku na strani 73. Kar ne rešijo v šoli, ostane
za domačo nalogo.

120
5. Električni tok

1. Električni krog baterija, žarnica, vezne žice
2. Merjenje napetosti vira šolski malonapetostni vir, voltmeter
galvanski člen, dinamo, akumulator,
sončna celica, termočlen, sadje,
3. Galvanski in drugi členi
krompir, kosi kovin, voltmeter,
vezne žice, dve krokodilski sponki
Št. standarda
6. Naštej nekaj različnih virov napetosti. Za vsakega povej ali je vir enosmerne M 1
napetosti oziroma izmenične.
T 2
7. Žarnica je priključena na baterijo. V katero smer teče električni tok M 3

skozi žarnico?
8. Kako imenujemo merilnik, s katerim lahko izmeriš napetost med M 4

priključkoma akumulatorja?
9. Pripravi voltmeter za merjenje napetosti baterije. Ali bi lahko s tako T 5

pripravljenim voltmetrom izmeril napetost kolesarskega dinama,
električne napeljave v stanovanju? Odgovor pojasni.

121
5. Električni tok
5.3 Električni krog
Uporablja dogovorjena Pozna nekaj simbolov za elemente

1
znamenja za risanje električnega kroga.
posameznih delov
električnega kroga. 2 Zna narisati električni krog s simboli.
Pove, da je merilnik napetosti Zna izmeriti napetost med točkama

3
voltmeter, in ve, da ga električnega kroga.
v električni krog vežemo
vzporedno s porabnikom. Zna določiti napetosti med točkama
Zna izmeriti napetost na 4
v električnem vezju.
generatorju in na porabniku.
Ponovimo znana védenja o električnem toku in napetosti. Pogovorimo se o domači

nalogi. Slika pri nalogi 5 v delovnem zvezku na strani 37 je lahko iztočnica za obrav-
navo električnega kroga in simbolov, s katerimi rišemo sheme električnih vezij.
Narišemo shemo vezave žarnice in vira napetosti, s katerim bomo opravljali meritve.
Pripravimo voltmeter za merjenje napetosti in izmerimo napetost vira in napetost
med priključkoma žarnice. Shemo električnega kroga dopolnimo s simboloma za
voltmetra in povemo, da voltmeter vežemo tako, da električnega kroga ne preki-
nemo. Ko bomo v eni od naslednjih ur spoznali vzporedno vezavo, bomo poimeno-
vali vezavo voltmetra v električni krog.
Nadaljujemo s šolskim množičnim poskusom: Električni krog in električna napetost,

po navodilih v delovnem zvezku na strani 84. Po opravljenih meritvah frontalno pred-
stavimo ugotovitve.
Če snov te učne ure pridobivamo frontalno, moramo z meritvami pridobiti odgovore

na vprašanja, ki so nanizana v začetku navodil za skupinsko delo. Pri meritvah nam
lahko pomagajo učenci. Med njimi lahko izberemo demonstratorje, najsposobnej-
šim pa dodelimo naziv asistent. To je za učence velika motivacija.
V šoli oziroma za domačo nalogo, odvisno od oblike dela, rešijo učenci 9. in 10. na-
logo v delovnem zvezku na strani 38.

Merjenje napetosti v električnem vir napetosti, vezne žice, žarnica,
1.
krogu vezavna plošča, voltmeter
Šolski množični poskus: Električni
krog in električna napetost; vir napetosti, žice, žarnica, stikalo,
2.
navodilo v delovnem zvezku, voltmeter
stran 84.

122
5. Električni tok
Št. standarda
10. Nariši simbole za naslednje elemente električnega kroga: generator M 1

enosmerne napetosti, žarnica, spoj treh vodnikov, stikalo, voltmeter,
galvanski člen …
11. S simboli za elemente električnega kroga nariši žarnico in stikalo, M 2

ki sta priključena na baterijo. Dodaj voltmeter, ki meri napetost med
priključkoma žarnice.
(Ta standard preverjamo tudi v naslednjih urah, ob zahtevnejših nalogah, ko
spoznamo razli~ne vezave.)
12. Izmeri napetost med danima točkama električnega kroga. T 3

(U~encu povemo, kakšen elektri~ni krog naj sestavi in kje naj izmeri napetost.)
13. Narisana je shema električnega kroga. Stikalo je zaprto. V 4

Na shemi doriši merilnik, s katerim meriš:
a) napetost med priključkoma žarnice.
b) napetost med priključkom žarnice in priključkom vira napetosti.
c) napetost vira.
Napetost vira je 6 V. Koliko bi kazali merilniki, ki si jih narisal?
14. Narisana je shema električnega kroga. Stikalo je odprto. V 4

Na shemi doriši merilnike, s katerimi meriš:
a) napetost med priključkoma žarnice.
b) napetost med priključkom žarnice in priključkom vira napetosti.
c) napetost vira.
Napetost vira je 6 V. Koliko bi kazali merilniki, ki si jih narisal?

123
5. Električni tok
5.4 Merjenje električnega toka
Pove, da je ampermeter (AM) Ve, da je merilnik za merjenje električnega toka

1
merilnik toka, in ve, da ga ampermeter.
vežemo zaporedno Zna ampermeter vezati v električni krog
s porabnikom. 2
in odčitati tok.
Pozna izrek o ohranitvi Ve, da se v sklenjenem električnem krogu naboj
3
naboja. ohranja.
Ob shemi vezave, podobni vezavi v nalogi 10 v delovnem zvezku na strani 38, ki je

bila za domačo nalogo, ponovimo o merjenju električne napetosti, lahko pa pripra-
vimo naloge izbirnega tipa na prosojnici. Lahko uporabimo tudi navodilo za delo
z računalniškim programom EWB, ki je dodano prilogi 3 na strani 207.
Do zdaj nas ni zanimalo, kako žarnica sveti. Vsakič smo jo priključili na izbrano nape-
tost. V tej uri pa naredimo poskus tako, da napetost povečujemo od 0 do vrednosti,
ki je napisana na žarnici, in opazujemo, kako žarnica sveti. Ugotovimo, da pri večji
napetosti žarnica bolj sveti. Večji je namreč tudi tok. Učence z vprašanji vodimo do
sklepa, da potrebujemo merilnik, ki bo pokazal, kolikšen tok teče skozi žarnico.
Opišemo ampermeter, njegovo uporabo in pravilnost odčitavanja rezultatov. Najbo-

lje, da o odčitavanju električnega toka govorimo ob reševanju naloge 11 v delovnem
zvezku na strani 39 ali ob projekciji te naloge na platno. Pred začetkom merjenja
povemo, kako ampermeter vežemo v električni krog, nato pa merimo tok. Narišemo
shemo vezave in opravimo šolski množični poskus: Merjenje električnega toka, ki je
opisan v delovnem zvezku na strani 85. Frontalno povzamemo ugotovitve, ki jih upo-
rabimo pri obravnavi zakona o ohranitvi naboja.
Električni tok lahko primerjamo z vodnim tokom v sklenjenem sistemu cevi. Za pri-
merjavo lahko vzamemo vodo, ki jo črpalka v peči za centralno kurjavo poganja po
ceveh, iz radiatorja v radiator in nazaj v kotel. Voda se nikjer ne zaustavlja. Masa
vode se pri tem, ko voda kroži, ohranja.
Če delamo poskuse v skupinski učni obliki, ne bo časa za reševanje nalog, zato naj
učenci doma rešijo nalogi 13 in 14 na strani 39 v delovnem zvezku in nalogo 3
v učbeniku na strani 77.

vir napetosti, vodniki,
1. Ampermeter v električnem krogu vezavna plošča, žarnica,
ampermeter
Šolski množični poskus: Merjenje
vir napetosti, žice, žarnica,
2. električnega toka; navodilo
ampermeter
v delovnem zvezku, stran 85.

124
5. Električni tok
Št. standarda
15. Z merilnikom meriš električni tok. M 1

a) Kateri merilnik uporabljaš?
b) Kako bi ga priključil v električni krog, v katerem sta žarnica T 2
in vir napetosti?
c) Nariši shemo vezave.
16. Žarnica je priključena na vir napetosti. T 2

a) Nariši shemo vezave.
b) Vriši ampermeter, s katerim meriš tok, ki ga poganja vir napetosti. V 3
c) Tok, ki ga poganja vir, kaže slika. Odčitaj ga.
č) Kolikšen tok teče skozi žarnico?

d) S katerim zakonom lahko pojasniš odgovor?
17. Na shemi pokaži, kam bi vezal merilnik toka, da bi izmeril M 2

a) tok skozi žarnico.
b) tok, ki ga poganja vir. V 3
Izbor mesta pojasni.
18. Vir napetosti poganja pol ure tok 0,02 A. Kolikšen naboj se pretoči V 3
skozi žarnico in kolikšen skozi vir?

125
5. Električni tok
5.5 Zaporedna vezava porabnikov
Loči vzporedno in zaporedno

Prepozna zaporedno vezavo porabnikov in zna
vezavo elementov v električnem 1
narisati shemo.
krogu.
Razume, da skozi zaporedno vezane porabnike
2
teče enak tok, I = I1 = I2 = … = In.
Pove, da skozi zaporedno
Ve, da je vsota napetosti na zaporedno vezanih
vezane elemente električnega
3 porabnikih enaka napetosti vira
kroga teče enak tok:
U = U1 + U2 + … +Un.
I = I1 = I2 = … = In.
Ve, da je na enakih zaporedno vezanih
4
porabnikih enaka napetost.
Pove, da večje število
zaporedno vezanih porabnikov Ve, da se z večanjem števila zaporedno vezanih
5
zmanjša tok skoznje, če je vir porabnikov manjša tok, ki ga poganja vir.
stalen.
V uvodu ponovimo o vezavi merilnikov v električni krog. Učenci narišejo v zvezke

shemo električnega kroga, ki je sestavljen iz žarnice in vira napetosti. Dodajo volt-
meter, ki meri napetost na žarnici, in ampermeter, ki meri tok skozi žarnico. V elek-
trični krog želimo vezati še eno žarnico. Pojavi se problem, kako naj to naredimo.
Učenci predstavijo svoje rešitve. Med idejami bosta zagotovo zaporedna oziroma
vzporedna vezava žarnic. Ti dve vezavi poimenujemo in povemo, kako sta vezana
merilnika v električni krog.
Zaporedno vezavo naj učenci ponazorijo še z igro »stiskanje rok«, nato pa opravimo
meritve napetosti in toka v vezavi dveh enakih in dveh različnih žarnic. Izmerimo tudi
tok skozi tri zaporedno vezane žarnice. Pri frontalnem delu lahko učenci izvajajo
eksperimente ob učiteljevi asistenci. Sproti rišemo ustrezne slike in zapisujemo
ugotovitve.
Če bomo snov pridobivali z množičnim eksperimentiranjem, delamo po navodilih

v delovnem zvezku na straneh 86 in 88. Na obeh straneh naredimo le prvo vajo.
Frontalno povzamemo ugotovitve o napetosti U = U1 + U2 in o toku I = I1 = I2.
Za domačo nalogo naj učenci rešijo nalogo 19 a in b v delovnem zvezku na strani 42.

napetosti na zaporedno in vzpo- vir napetosti, žice, žarnice,
1.
redno vezanih porabnikih; navodilo dve enaki, ena drugačna, voltmeter
toka skozi vir pri zaporedno in vzpo- vir napetosti, žice, tri enake žarnice,
2.
redno vezanih porabnikih; navodilo ampermeter

126
5. Električni tok
Št. standarda
19. Nariši vezavo baterije za 4,5 V in treh žarnic, ki so vezane zaporedno na vir M 1
napetosti.
a) Kolikšen tok teče skozi vsako žarnico, če vir poganja tok 0,01 A? T 2 3
b) Kolikšna je napetost na žarnicah, če so enake?
20. V električni krog vežeš žarnico in vir napetosti. Tok skozi žarnico je M 4
I1 = 0,2 A, napetost vira je U = 10 V.
Zaporedno z dano žarnico vežeš v krog še eno prav takšno žarnico in T 3
meriš tok I2 ter napetost na vsaki žarnici.
V 5
a) Kolikšna bo napetost na žarnicah?
b) Tok skozi dve žarnici I2 primerjaj s tokom skozi eno žarnico I1.
21. Izmeril si tok skozi prvo žarnico v verigi petih enakih žarnic, vezanih M 4
zaporedno. Nameril si 0,15 A.
a) Kolikšen tok teče skozi ostale žarnice v verigi? T 2 3
b) Kolikšna je napetost na tretji žarnici, če je veriga priključena
V 5
na napetost 24 V?
c) Ali bi merilnik toka kazal večji, enak ali manjši tok, če bi pri enaki
napetosti vira vezal v verigo le tri žarnice?

127
5. Električni tok
5.6 Vzporedna vezava porabnikov
Prepozna vzporedno vezavo porabnikov in zna

Loči vzporedno in zaporedno 1
narisati shemo.
vezavo elementov v električnem
krogu. Ve, da je na vzporedno vezanih porabnikih
2
napetost enaka napetosti vira.
Pove, da je pri vzporedni
vezavi tok pred cepitvijo enak Razume, da je vsota tokov po posameznih vejah
vsoti tokov po posameznih 3 enaka toku, ki ga poganja vir napetosti
vejah: I = I1 + I2 + … + In.
I = I1 + I2 + … + In.
Pove, da se z večanjem števila Ve, da se z večanjem števila vzporedno vezanih
vzporedno vezanih porabnikov 4 porabnikov skupni tok, ki ga poganja vir,
skupni tok skoznje povečuje. povečuje.
Po razgovoru o domači nalogi z igro »stiskanje rok« pojasnimo razliko med zapo-
redno in vzporedno vezavo, nato rešimo nalogo 1 v učbeniku na strani 81.
Glavnina ure je namenjena eksperimentiranju in meritvam. Navodila za delo so v de-
lovnem zvezku na straneh 87 in 89 ali 90. Učenci opravijo najprej meritve napetosti
na enakih vzporedno vezanih žarnicah, nato na različnih. Nadaljujejo z merjenjem
toka, ki ga poganja vir. Najspretnejši bodo lahko opravili še tretjo meritev, to je mer-
jenje toka v posameznih vejah. Pred koncem ure učenci poročajo o ugotovitvah.
Snov lahko obravnavamo tudi v frontalni učni obliki. Meritve lahko opravljajo učenci
ob asistenci učitelja.
Za domačo nalogo naj v nalogah 4 in 5, učbenik stran 81, rešijo, kar znajo.
Pripravijo si kartonček, ki jim bo v pomoč pri reševanju nalog.
Zaporedna vezava Vzporedna vezava
U = U1 + U2 U = U1 = U2
I = I1 = I2 I = I1 + I2

128
5. Električni tok

napetosti na zaporedno in vzpo- vir napetosti, vezne žice, tri žarnice,
1.
redno vezanih porabnikih; navodilo dve naj bosta enaki, voltmeter
toka skozi vir pri zaporedno in vzpo- vir napetosti, vezne žice, tri žarnice,
2.
redno vezanih porabnikih; navodilo ampermeter
vir napetosti, dve različni žarnici,
električnega toka skozi vzporedno
3. dve enaki žarnici, ampermeter,
vezane porabnike; navodilo v delov-
vezne žice
nem zvezku, stran 90.
Št. standarda
22. V električni krog sta vzporedno z baterijo vezani dve enaki žarnici. M 1 2
a) Kolikšen tok teče skozi vsako žarnico, če vir poganja tok 10 mA?
b) Kolikšna je napetost baterije? T 3
c) Kolikšna je napetost na posamezni žarnici?
23. Vir napetosti, tri žarnice in ampermeter so vezani v električni krog. M 1 2

Žarnice so vezane vzporedno, ampermeter pa meri tok, ki ga poganja
vir napetosti. T 3 4
a) Nariši vezavo.
b) Kolikšna je napetost na vsaki žarnici, če je med priključkoma vira
napetost 12 V?
c) Opazuješ ampermeter in odviješ eno žarnico. Kaj pokaže ampermeter?
č) Ampermeter prestaviš, tako da meri tok skozi eno žarnico. Kaj pokaže,
ko v vezju s tremi žarnicami eno odviješ? Pojasni odgovor.

129
5. Električni tok

Preverimo, kako so učenci naredili domačo nalogo, in odpravimo težave, na katere
so naleteli. Ob kartončkih, ki so si jih pripravili, ponovimo zakonitosti zaporedne in
vzporedne vezave.
V frontalni učni obliki rešujemo naloge v delovnem zvezku:

sestavljena vezja, nalogi 19 c, č na strani 42
sheme vezij; naloga 17 na strani 41
smer toka; naloga 18 na strani 41
vezava merilnikov; naloge 12, 15, 16, 21 in 22 na straneh 39, 40, 42 in 43
Če naloge rešujemo v tem vrstnem redu, bodo lažje naloge ostale za domačo
nalogo.

130
5. Električni tok
5.8 Kratki stik in varovalka,

vezave virov napetosti
Ve, da je kratki stik vezje, sestavljeno le iz vira

1
in prevodnika.
Pove, kaj je kratki stik.
Ve, da ob kratkem stiku steče po električnem
2
krogu velik tok.
Ve, kako zavarujemo električne naprave pred
Pozna vlogo varovalke. 3
prevelikim tokom.
Ve, da se z zaporedno vezavo virov napetosti
Ve, da tudi vire napetosti 4
skupna napetost veča.
vežemo zaporedno in vzporedno
tako kot porabnike. Ve, da se z vzporedno vezavo virov napetosti
5
skupna napetost ne spremeni.
Za motivacijo lahko preberemo iz časopisa poročilo o požaru, ki je nastal kot posle-

dica kratkega stika. Učence vprašamo, kaj razumejo pod pojmom kratki stik.
S poskusom, ki je prikazan na sliki 5.31 v učbeniku, stran 79, predstavimo kratki stik
in ga definiramo. Pogovorimo se, kdaj lahko pride do njega in kakšne so posledice.
Do kratkega stika lahko pride tudi, ko je v električni krog vezan porabnik. Naredimo
poskus, ki ga prikazuje slika 5.33 v učbeniku na strani 80. Pred prevelikim tokom
so električne naprave zavarovane z varovalkami. V naslednjem poskusu, ki je na sliki
5.34, pokažemo delovanje varovalke. Tanko žico potegnemo iz kovinske gobice
za čiščenje posode ali parketa. Pogovorimo se o vlogi varovalke in jih nekaj po-
kažemo.
Če je kateri od učencev pripravil plakat ali referat o vrstah varovalk, ga lahko

predstavi.
Drugi del ure posvetimo vezavam virov in merjenju napetosti na njih. V ta namen si
lahko pripravimo žleb, v katerega zaporedno zložimo štiri galvanske člene. Na
začetku in koncu vrste ter med dvema sosednjima členoma vstavimo kovinske plo-
ščice. Vse skupaj učvrstimo z elastiko, da je med elementi dober stik. Merimo nape-
tost med priključki enega, dveh, treh, štirih členov. Dodamo signalno kolesarsko
žarnico in merimo tok. Ugotovimo, da napetosti seštevamo. Učenci si ogledajo
notranjost ploščate baterije. Bateriji v ta namen na eni strani odstranimo plastični
ovitek.
Za vzporedno vezavo virov napetosti naredimo poskus s ploščatima baterijama.

Vežemo ju vzporedno in izmerimo napetost.
Učenci rešijo v delovnem zvezku na strani 43 naloge od 23 do 27 in v učbeniku na

strani 81 nalogo 5 ter na strani 73 nalogo 1.

131
5. Električni tok

1. Kratki stik baterija, žica
baterija, signalna kolesarska
2. Žarnica in kratki stik žarnica, vezavna plošča,
ampermeter, vezni žici, tanka žička
baterija, signalna kolesarska
3. Varovalka v električnem krogu žarnica, vezavna plošča, vezne žice,
tanka žička
korito, štirje galvanski členi,
Zaporedna vezava galvanskih kovinske ploščice, elastika, žarnica,
4.
členov vezavna plošča, voltmeter,
ampermeter
dve ploščati bateriji, žarnica,
5. Vzporedna vezava galvanskih členov vezavna plošča, krokodilske sponke,
vezne žice, voltmeter, ampermeter
Št. standarda
24. Kaj predstavlja slika? M 1

Kaj se zgodi z galvanskim členom in kaj z žičko, če ostane žička nekaj časa
priključena na galvanski člen?
25. Zakaj lahko pride pri kratkem stiku do požara? M 2
26. Otroci pogosto držijo galvanski člen med palcem in kazalcem, M 2

tako kot je narisano. Kaj jim lahko svetuješ?

132
5. Električni tok
Št. standarda
27. Tinček je zvezal električni krog, kot je prikazano na sliki. Zanimivo se mu je M 2

zdelo, da je žarnica svetila pri izključenem stikalu, pri vključenem pa ne.
Pojasni zakaj?
28. Kakšna je vloga varovalke in kako je vezana v električni krog? T 3
29. Kolikšna je skupna napetost galvanskih členov med točkama A in B? T 4
a) b) c)
30. Ploščati bateriji vežeš vzporedno in izmeriš napetost. M 5

Nariši, kako bi vezal bateriji, in povej, kolikšna bi bila napetost?

133
5. Električni tok
5.9 Električno delo
Učna cilja Standarda znanja M T V
Pove, da je električno delo

Ve, da je električno delo sorazmerno
sorazmerno z napetostjo 1
z napetostjo in s pretočenim nabojem.
in s pretočenim nabojem.
Računa električno delo
Izračuna električno delo po enačbi
in električno moč: 2
Ae = eU oziroma Ae = UIt.
Ae = eU; P = UI; Ae = UIt; Ae = Pt.
Pri obravnavi nove snovi se spomnimo nekaterih poskusov in ponovimo dejstva.

Prvi poskus, ki ga osvežimo ob sliki 4.28 v učbeniku na strani 63, je poskus s pre-
vodno kroglico, ki prenaša električni naboj z ene naelektrene plošče ploščnega
kondenzatorja na drugo. Ponovimo o električnem polju in električni sili ter iz zad-
njega odstavka na strani 64 izpeljemo definicijo za 1 J. Ugotovimo, da bi že pri
obravnavi električnega naboja lahko povedali, da je električno delo odvisno od nape-
tosti in naboja.
Kljub temu se spomnimo še drugih poskusov. Pregledamo rezultate meritev elek-

tričnega toka skozi eno, dve, tri enake žarnice, vezane vzporedno, v delovnem zvezku
na strani 89. Pretečeni naboj skozi vir je odvisen od električnega toka in časa, torej
se v vezju s tremi žarnicami pretoči 3-krat večji naboj kot v vezju z eno žarnico. Elek-
trična sila opravi 3-krat večje delo. Zapišemo: Ae µ e.
Ponovimo lahko tudi demonstracijski poskus in nadaljujemo še z enim. V električni

krog vežemo najprej eno, nato še eno enako žarnico, zaporedno s prvo. Opazimo,
da žarnici svetita šibkeje. Učencem zastavimo problem, kaj narediti, da bosta svetili
polno. Na predlog učencev povečamo napetost in ugotovimo, da pri dvakrat večji
napetosti žarnici svetita enako kot prej ena sama. Poudarimo, da skozi obe žarnici
teče enak tok kot prej skozi eno. Ugotovimo, da med električnim delom in nape-
tostjo velja zveza: Ae µ U.
Obe ugotovitvi združimo v enačbo Ae = Ue. Zapišemo še enačbo Ae = UIt, izpeljemo

enoto ter kot zgled izračunamo električno delo, ki ga je opravila ploščata baterija za
4,5 V, ko je 30 sekund poganjala tok 0,2 A skozi žarnico.
Učencem povemo, da pri pouku električno delo računamo, doma pa imamo meril-
nik, ki električno delo meri. Porabljeno delo plačujemo. Predlagamo jim, naj doma
večkrat na dan pogledajo številko, ki se spreminja na električnem števcu, in jo za-
pišejo v pripravljeno tabelo. V učbeniku na strani 84 je predlagana opazovalna vaja,
ki pa jo moramo zastaviti pravočasno, da nam bodo rezultati koristili pri obravnavi
snovi.
Če so učenci pripravili kakšen referat na temo o varčevanju z električno energijo, ga

lahko predstavijo.

134
5. Električni tok

šolski malonapetostni vir, vezne žice,
Žarnica in vir spremenljive napetosti
žarnice, vezavna plošča, ampermeter
Št. standarda
31. Od česa je odvisno električno delo? M 1

V kateri enoti izrazimo električno delo?
32. Kaj meri električni števec v stanovanju? M 1

Od česa je odvisno, koliko plačamo elektrogospodarstvu?
33. Katere podatke potrebuješ, da lahko izračunaš, koliko električnega dela T 2

je opravil generator, ki poganja električni tok v vašem stanovanju,
med likanjem?

135
5. Električni tok
5.10 Električno delo

in energijski obračun
Ve, da tudi z električnim delom lahko dosežemo

Pove, da z električnim delom
spremembo kinetične, potencialne ali notranje
dosežemo energijske 1
energije, tako kakor z mehanskim delom
spremembe.
in toploto.
Ve, da lahko električno delo
merimo in računamo Ve, da lahko električno delo merimo
2 in računamo s spremembo notranje energije:
s spremembo notranje energije:
Ae = DWn. Ae = DWn.
Pozna energijski zakon Ve, da v energijskem zakonu A + Q = DW

v razširjeni obliki: 3 upoštevamo električno in mehansko delo
DW = Ae + Am + Q. in ga zapiše Ae + Am + Q = DW.
Za nekatere vire napetosti in porabnike zna
4
Zna zapisati energijski obračun zapisati energijski obračun z enačbo.
za nekatere vire. Za nekatere vire napetosti in porabnike zna
5
narisati energijski obračun.
V uvodu ure preverimo, ali učenci razumejo pojem obračun. Povedo naj, kako nare-
dijo obračun svojih prejemkov in izdatkov ter ali delajo še kakšne obračune.
Ponovimo o energijskem zakonu, o delu in toploti. To lahko naredimo z reševanjem

naloge 60 iz delovnega zvezka za 8. razred na strani 64, ki jo pripravimo na prosoj-
nico. Več pozornosti namenimo toploti. Razpravljamo lahko o segrevanju vode v boj-
lerju. Naštejemo količine, ki bi jih morali poznati, da bi izračunali spremembo notra-
nje energije vode. Zapišemo enačbo, po kateri jo znamo računati. Poudarimo, da je
sprememba notranje energije enaka toploti, ki jo vodi oddaja grelnik, skozi katerega
teče električni tok, ki opravlja električno delo. Torej lahko električno delo izraču-
namo prek spremembe notranje energije vode. Kar smo povedali, strnemo v ener-
gijskem obračunu:
– vir napetosti opravlja električno delo, Ae;
– segret grelnik oddaja toploto, Q;
– vodi se poveča notranja energija, DWn.
Energijski obračun predstavimo grafično. Ker obravnavamo dve telesi, grelnik in

vodo, je sestavljen iz dveh delov.
A Q Q voda
grelnik
DWn
Za ponazoritev in potrditev povedanega lahko naredimo poskus s segrevanjem

vode v kalorimetru. Izmerimo maso vode, začetno in končno temperaturo ter čas
segrevanja. Temperaturo vode začnemo meriti kakšno minuto po vključitvi grelnika,

136
5. Električni tok
ko se mu notranja energija ne spreminja več. Iz dobljenih podatkov izračunamo

spremembo notranje energije vode. Poskus pripravimo tako, da merimo tudi nape-
tost in tok skozi grelnik. Te podatke potrebujemo za računanje električnega dela.
Dobljena rezultata pokažeta, da je sprememba notranje energije vode enaka elek-
tričnemu delu, kar potrjuje razgovor o posrednem merjenju električnega dela.
Energijski obračun naredimo še za stroj (vrtalnik, žago, tovorno dvigalo), ki opravlja

mehansko delo. Električni tok opravlja delo, pri tem pa se stroj segreva. Večina elek-
tričnega dela se pretvarja v mehansko delo, manjši del pa v notranjo energijo stroja
in v toploto, ki jo oddaja segreti stroj. Sestavimo energijski obračun, ki ga zapišemo
z enačbo. Povemo, da uredimo enačbo energijskega zakona tako, da na levo stran
zapišemo tisto, kar telo, ki ga opazujemo, prejema, na desno stran pa tisto, kar telo
oddaja. Tak zapis imenujemo energijski obračun. Nato ga predstavimo še grafično.
Ker ni pomembno, kako stroj deluje, ga predstavimo s pravokotnikom. Koliko pre-
jema in koliko oddaja, pove širina narisanih puščic.
Če je med opazovanjem naprava že dosegla delovno temperaturo, se ji notranja
energija ne spreminja več. Tako je širina vhodne puščice enaka vsoti širin izhodnih
puščic.
Z energijskega stališča obravnavamo še generatorje in galvanske člene. Prvi mehan-

sko delo pretvarjajo v električno, pri tem se grejejo in oddajajo toploto, zato v energij-
skem obračunu električno delo, Ae, in mehansko delo, Am, zamenjata mesti. Drugim
pa se pretvarja notranja energija v električno delo in v toploto. Še več, v šivalnem
strojčku na baterije ali baterijskem vrtalniku se notranja energija galvanskih členov
pretvarja v mehansko delo in v toploto.
Za utrditev pridobljenega znanja lahko učenci rešijo nalogo 36 v delovnem zvezku

na strani 46.

vir napetosti, ampermeter, kalorimeter,
Posredno merjenje električnega dela
grelnik, termometer, štoparica
Št. standarda
34. Med naštetimi električnimi napravami izberi tiste, pri katerih z električnim M 1
delom povzročimo spremembo:
a) kinetične energije
b) potencialne energije
a) notranje energije.
Dvigalo, ventilator, likalnik, garažna vrata, sedežnica, žaga, tekoči trak,
brusilnik, zvonec.
35. Vodi v 80-litrskem bojlerju se je povečala notranja energija za 25 MJ. M 2

Koliko električnega dela je opravil grelnik?

137
5. Električni tok
Št. standarda
36. Sobo segrevamo z električnim radiatorjem. Ko se zrak segreje za 2 °C, M 2

se mu notranja energija poveča za 20 kJ. Koliko električnega dela
je opravil električni tok skozi radiator?
37. Energijski zakon lahko zapišemo z enačbo: Ae + Am + Q = DW. T 3

Zapiši ga za elektromotor (dinamo, generator v termoelektrarni,
generator v hidroelektrarni), tako da bo upoštevan dogovor, kaj naprava
prejema in kaj oddaja.
38. Razloži in nariši energijski obračun za električno napravo, ki je omenjena V 5

v opisanem dogodku.
a) Palični sekljalnik seklja čebulo.
b) Krožna žaga prežaga desko.
c) Tekoče stopnice prepeljejo obiskovalce v prvo nadstropje.
č) Z grelno blazino segrevamo posteljo.
39. Za vir napetosti napravi energijski obračun ter ga predstavi s sliko V 4 5

in enačbo.
a) Avtomobilski akumulator uporabimo za gretje in poganjanje ventilacije
v avtu.
b) Avtomobilski akumulator priklopimo na omrežje, da se napolni.
c) Kolesar vključi dinamo, ko se v mraku pelje v trgovino.
č) Na Kredarici stoji vetrnica za pridobivanje električne energije.
d) V Ljubljani deluje prva solarna elektrarna pri nas.

138
5. Električni tok
5.11 Električna moč
Opiše zvezo med močjo, delom in časom,

1
v katerem je delo opravljeno.
Računa električno delo Zna izračunati električno moč P = UI in pozna
2
in električno moč: enote zanjo.
Ae = eU; P = UI; Ae = UIt; Ae = Pt.
Ve, da je enota za moč vat (W). 3 Ve, da je kWh enota za električno delo.
Zna uporabljati enačbe za računanje

4
električnega dela in moči.
Ponovimo o električnem delu in med učenci, ki so doma s števca zapisovali podatke

o električnem delu, izberemo nekoga, ki bo predstavil svojo nalogo.
Za motivacijo prikažemo tabelo s podatki o moči nekaterih strojev ali naprav. Upo-
rabimo lahko tabelo iz delovnega zvezka za osmi razred na strani 46, naloga 43.
Ponovimo ali na novo obravnavamo moč kot količnik dela in časa, odvisno od tega,
ali smo moč obravnavali že v osmem razredu. Ponovimo ali pridobimo tudi enoto
za moč.
Ker govorimo o električni moči, izpeljemo enačbo za moč iz enačbe za električno

delo, nato pa električno delo izrazimo z močjo in s časom. Dobimo novo enoto za
električno delo, to je Ws.
Rešimo zgleda iz učbenika na strani 85. V drugem zgledu se pojavi enota kWh,
v kateri so umerjeni električni števci. Preračunamo jo v joule.
Za utrjevanje znanja frontalno rešujemo naloge 31, 32 in 34 v delovnem zvezku na

straneh 44 in 45. Za domačo nalogo so primerne naloga 33 iz delovnega zvezka na
strani 45 ter naloge 1, 2 in 4 iz učbenika na strani 86.
Št. standarda
40. Sušilnik za lase troši moč 1000 W. M 1

Koliko električnega dela opravi vsako sekundo?
Koliko toplote odda vsako sekundo?
41. Skozi kolesarsko žarnico teče tok 0,4 A pri napetosti 6 V. T 2

Kolikšno moč troši žarnica?
42. Pri likanju perila je opravil električni tok 1 kWh električnega dela. M 3
Koliko časa je Leja likala z likalnikom, ki troši 1000 vatov?

139
5. Električni tok
Št. standarda
43. Kaj in v kateri enoti meri električni števec? M 3

To enoto izrazi v J.
44. Jan je napisal nekaj izrazov in pozabil, kaj po katerem računamo. V 4

Dopolni jih v enačbe.
UIt Pet
UI Ae
eU t
45. Termoakumulacijska peč troši moč 3 kW. V 4
a) Kako bi izračunal, koliko toplote odda v enem mesecu, če se polni
povprečno 5 ur vsak dan?
b) Koliko toplote odda v enem mesecu?
46. Sobo razsvetljuje 100 W žarnica. Kolikšen tok teče skoznjo? V 4
47. V poglavjih o mirujočem naboju in električnem toku smo spoznali več standar-
T
naslednje količine: napetost, električni tok, električno delo, električno moč, dov iz 4. in 5.
električni naboj. poglavja
Za vsako količino povej ustrezno enoto in merilnik, s katerim jo merimo.
Če količino merimo posredno, opiši postopek merjenja.

140
5. Električni tok

Učno uro lahko izvedemo v računalniški učilnici, na primer s programom Edison ali
s programskim paketom Elektronic Workbench 3.0. Učenci vadijo vezave amper-
metrov in voltmetrov ter raziskujejo, kako je s tokom in napetostjo na žarnicah v raz-
ličnih vezavah.
Primer navodil za delo s programskim paketom Elektronic Workbench 3.0 je v pri-

logi 3 na strani 207.
Uro lahko namenimo utrjevanju znanja z reševanjem nalog iz učbenika, ki jih učenci
še niso rešili. Naloge za pisno preverjanje znanja, ki so priloga temu poglavju, naj
učenci rešijo doma.

Učenci v začetku ure preverijo rezultate domačega dela ob projekciji rešitev nalog
in točkovnika. Morebitne težave v razumevanju snovi odpravimo sproti.
Ostanek učne ure namenimo ustnemu preverjanju in ocenjevanju znanja.

Odstotki Ocena
do 39,9 % nzd (1)
40–54,9 % zd (2)
55–69,9 % db (3)
ELEKTRIČNI TOK 70–84,9 %

nad 85 %
pdb (4)
odl (5)
1 Dopolni trditvi in odgovori na vprašanji. 4
a) Narisan je električni . Ampermeter kaže 0,02 .
b) Kolikšen tok teče skozi baterijo?
c) Kolikšen naboj požene baterija v 30 sekundah?
č) Nariši shemo vezja. Označi merilnika.
d) Vriši v shemo smer električnega toka.
2 Zapiši, kako so vezane žarnice v posamezni vezavi. 5
A B C
a) Ali sta ampermetra pravilno vezana v električni krog?
b) Ali bi v vezju C lahko odstranili desno žarnico, tako da bi v tej veji ostal samo ampermeter?
Pojasni.

3 Vse žarnice v vezavi so enake. Na žarnici Ž1 izmerimo napetost 3 V. Tok skoznjo je 0,02 A. 5
a) Kolikšna je napetost na žarnici Ž3 in kolikšen tok teče skoznjo?
b) Kolikšno napetost kaže voltmeter?
c) Kolikšna je napetost vira?
č) Kolikšen tok poganja vir?
d) Ali za narisano vezje velja zakon o ohranitvi naboja? Pojasni odgovor.
4 Tri enake žarnice so vezane vzporedno. Ampermeter A1 kaže tok I1 = 0,1 A. 4

Voltmeter kaže 4,5 V.
a) Kolikšni so tokovi I2, I3 in I4? , ,
b) Kolikšna je napetost vira?

5 V električni krog sta vezani dve žarnici in baterija za 6 V. Voltmeter pokaže 4 V. 3
a) Kolikšna je napetost med različnimi pari točk?
UAE = UAB =
UBC = UCE =
UCD =
b) Ali sta žarnici enaki?
6 Na baterijo za 4,5 V je vezana žarnica. Tok skozi žarnico je 0,15 A. 3
a) Kolikšno moč troši žarnica?
b) Kateri podatek manjka, da bi lahko izračunal opravljeno delo?
7 V stanovanju opravi električni tok 4,4 kWh električnega dela v 2,5 ure. Kolikšen tok 2
je takrat tekel skozi glavno varovalko?
8 Na dinamo so vezane žarnice za osvetljevanje vozila. 2
a) Z enačbo zapiši energijski obračun za dinamo.
b) Energijski obračun tudi nariši.

144
5. Električni tok
1 a) krog, 0,02 A 1
b) 0,02 A 0,5
c) 0,6 As 1
č) pravilna shema vezave 1
d) smer toka 0,5
2 vzporedno 1
zaporedno 1
vzporedno 1
a) da 1
b) ne, naredili bi kratek stik 1
3 a) 3 V 0,5
0,02 A 0,5
b) 6 V 1
c) 12 V 1
č) 0,02 A 1
d) da, v sklenjenem krogu se električni naboj ohranja 1
4 a) I2 = 0,1 A 1
I3 = 0,2 A 1
I4 = 0,3 A 1
b) 4,5 V 1

145
5. Električni tok
5 a) UAE = 6 V 0,5
UAB = 0 V 0,5
UBC = 4 V 0,5
UCE = 2 V 0,5
UCD = 2 V 0,5
b) ne 0,5
6 a) pravilna enačba 1
0,675 W 1
b) čas 1
7 enačba 1
8A 1
8 Ae 1
Am dinamo
Q
Am = Ae + Q 1

146
5. Električni tok

Ve, da je enota za električni tok amper in da je to osnovna fizikalna

enota.
Ve, da je naboj produkt toka in časa, ter zna uporabiti zapis e = It.
Ve, da viri enosmerne napetosti poganjajo naboj le v eno smer,

viri izmenične napetosti pa izmenično v eno in v drugo smer.
Pove dogovor o smeri električnega toka in zna smer določiti
na shemi električnega vezja.
1
Prepozna zaporedno vezavo porabnikov in zna narisati shemo.
Pozna nekaj simbolov za elemente električnega kroga.
Zna narisati električni krog s simboli.
Ve, da je merilnik za merjenje napetosti voltmeter.
Zna izmeriti napetost med točkama električnega kroga.
Ve, da je merilnik za merjenje električnega toka ampermeter.
Zna ampermeter vezati v električni krog in odčitati tok.

2
Prepozna vzporedno vezavo porabnikov in zna narisati shemo.
Ve, da ob kratkem stiku steče po električnem krogu velik tok.
Razume, da skozi zaporedno vezane porabnike teče enak tok,

I = I1 = I2 = … = In
Ve, da je vsota napetosti na zaporedno vezanih porabnikih enaka
3 napetosti vira U = U1 + U2 + … + Un
Ve, da je na enakih zaporedno vezanih porabnikih enaka napetost.
Ve, da se v sklenjenem električnem krogu naboj ohranja.
Razume, da je vsota tokov po posameznih vejah enaka toku,

ki ga poganja vir napetosti: I = I1 + I2 + … + In.
4
Ve, da je na vzporedno vezanih porabnikih napetost enaka
napetosti generatorja.
Zna določiti napetosti med točkama v električnem vezju.

5
Ve, da je vsota napetosti na porabnikih enaka napetosti vira
U = U1 + U2 + … + Un

147
5. Električni tok
Zna izračunati električno moč P = UI in pozna enote zanjo.

6
Izračuna električno delo po enačbi Ae = eU oziroma Ae = UIt.
Ve, da je kWh enota za električno delo.

7
Zna uporabljati enačbe za računanje električnega dela in moči.
Ve, da tudi z električnim delom lahko dosežemo spremembo

kinetične, potencialne ali notranje energije, tako kakor
z mehanskim delom in toploto.
8 Za nekatere vire napetosti in porabnike zna zapisati energijski

obračun z enačbo.
Za nekatere vire napetosti in porabnike zna narisati energijski
obračun.
14 10 5
Skupaj
48 % 35 % 17 %

148
148
Električni upor 6
Splošna pojasnila
V prejšnjem poglavju smo spoznali različne električne kroge in zakonitosti, ki veljajo
za tok in napetost. Shajali smo brez znanja o električnem uporu, ki poleg napetosti
vpliva na električni tok v električnem krogu. Ko teče tok po vodniku, se vodnik temu
toku upira. To lastnost vodnika imenujemo električni upor; nastane zaradi medseboj-
nega delovanja prostih elektronov in ionov v kristalni mreži.
Elektroni imajo zaradi električnih sil kinetično energijo. S trki se jim ta energija
zmanjša, poveča pa se nihanje ionov in s tem temperatura vodnika. Ta je tem večja,
čim večji je upor vodnika in čim večji je električni tok.
Vpeljemo novo količino, električni upor, s katero lahko izrazimo odvisnost med nape-
tostjo in tokom. Spoznamo, da električni tok ni odvisen samo od napetosti, temveč
tudi od geometrijskih in snovnih lastnosti prevodnika ter od temperature. Odvisnost
navedenih količin večkrat predstavimo z grafom in, če se le da, odčitamo upor upor-
nika z grafa, namesto da bi ga računali.
Učenci že znane zakonitosti zaporedne in vzporedne vezave ob eksperimentiranju

dopolnijo s spoznanji o električnem uporu. Pri razreševanju vezij jih navajamo na
uporabo sorazmerij U1 : U2 = R1 : R2 in I1 : I2 = R2 : R1. Poudarjamo, da je skupni upor
vzporedno vezanih upornikov manjši od najmanjšega upora v vezju. To znanje za-
dostuje učencem, ki slabo računajo z ulomki. Sestavljeno vezje rešujemo tako, da v
shemi nadomestnega vezja predstavimo skupino zaporedno ali vzporedno vezanih
upornikov z enim samim upornikom.
Ampermeter in voltmeter smo v poglavju o električnem toku uporabljali, ne da bi

razumeli, zakaj enega vežemo zaporedno, drugega pa vzporedno s porabnikom.
Obravnavo delitve napetosti in toka dopolnimo s pojasnilom o vezavi obeh merilni-
kov v električni krog in z razširitvijo njunega obsega.
V delovnem zvezku na strani 88 so navodila za opravljanje meritev, potrebnih za

dokaz Ohmovega zakona pri zaporedno in vzporedno vezanih upornikih. Vaja je pri-
merna za preverjanje in ocenjevanje eksperimentalnih veščin. Kako pripravimo in
izvedemo takšno uro, je natančneje napisano v priročniku Izvajanje, preverjanje in
ocenjevanje eksperimentov, ki ga je pripravil Vinko Udir, izdal pa Zavod Republike
Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1998.
06 elektricni upor.indd 148 10/28/2005 10:22:03

149
6. Električni upor

Učna enota
48. 1. 6.1 O električnem uporu
49. 2. 6.2 Veljavnost Ohmovega zakona
50. 3. 6.3 Zaporedna vezava upornikov
51. 4. 6.4 Vzporedna vezava upornikov
52. 5. 6.5 Upor žic in drsni upornik

1. Georg Simon Ohm
2. Upori in moči upornikov
3. Merjenje upora z ohmmetrom
4. Termistor in njegova uporaba
5. Fotoupornik in njegova uporaba
6. Prevodnost
7. Superprevodnost
8. Razširitev merilnega območja ampermetra in voltmetra
9. Regulacija moči električnega štedilnika
10. Model drsnega upornika
11. Delilnik napetosti

150
6. Električni upor
6.1 O električnem uporu
Ve, da se električni porabniki razlikujejo

1
po električnem uporu.
Ve, da skozi upornik z večjim uporom pri enaki
2
napetosti teče manjši tok.
Pozna Ohmov zakon. Ve, da sta napetost in tok premo sorazmerni
3
Opredeli upor kot količnik količini in da je to Ohmov zakon.
med električno napetostjo Ve, da sorazmernostni koeficient imenujemo
U 4
in električnim tokom R = . električni upor R, ter zna zapisati enačbo U = RI.
I
5 U
Zna uporabiti enačbo za računanje upora R = .
I
Zna narisati graf I(U), oziroma iz grafa od~itati
6 podatke.
7 Ve, da je enota za električni upor 1 W.
Pozna enoto za električni 1V

8 Ve, da je 1 W = 1 A .
upor.
Ve, da ima upornik upor 1 W, kadar pri napetosti
9
1 V teče skozenj tok 1 A.
Pove, da je električni upor
10 Ve, da je električni upor lastnost porabnikov.
lastnost upornikov.
Uro lahko začnemo s poskusom. Na šolski vir priključimo vsako posebej dve različni
žarnici za napetost 6 V. Obakrat izmerimo električni tok. Primerjamo tokova in ugo-
tovimo, da sta različna. Pojasnimo, da se žici v žarnicah razlikujeta po električnem
uporu. Razgovor usmerimo tako, da bodo odgovori vsebovali pojme: enaka nape-
tost, različen električni tok, različne žarilne nitke.
Enak poskus izvedemo še z dvema enako debelima metrskima žicama iz različnih

snovi. Namesto v učbeniku omenjenih žic lahko dobimo na tržišču žici iz nikelina
in manganina. Vzemimo dve metrski žici, ki nam bosta prišli prav tudi pri pogovoru
o uporu žic. Izmerimo tokova. Ker sta različna, sklepamo, da se žici razlikujeta po
uporu, ne vemo pa, kolikšen upor ima katera. Zastavimo problem: Kolikšen je upor
posamezne žice? Predloge učencev usmerimo v ugotavljanje odvisnosti električ-
nega toka od napetosti.
Naredimo poskus: Eno od žic še enkrat priključimo na šolski vir napetosti, spre-
minjamo napetost in merimo tok. Odvisnost električnega toka od napetosti prikaže-
mo v preglednici in z grafom. Ugotovimo, da sta napetost in tok premo sorazmerni
količini, za žico velja Ohmov zakon. Zapišemo enačbo U = RI in iz nje izpeljemo
enačbo za upor. Sledi dogovor o enoti za električni upor. Zastavimo vprašanje, ali
se je upor žice med poskusom spreminjal. Če izračunamo količnike napetosti in
toka za opravljene meritve, lahko potrdimo, da je električni upor lastnost upornika
pri izbranih pogojih.

151
6. Električni upor
Ker sta napetost in tok v premem sorazmerju in je upor sorazmernostni koeficient,

lahko upor odčitamo z grafa. Narisati moramo graf U(I). Upor je smerni koeficient
premice. Z grafa na primer odčitamo, da teče po žici tok 1 A pri napetosti 2 V, torej
je upor žice 2 W.
Učenci lahko predstavijo referat o Georgu Simonu Ohmu.
Usvojeno znanje preverimo in utrdimo z nalogami 1, 2, 3, 4 in 7 v delovnem zvezku

na straneh 47 in 48.

Merjenje toka skozi dve različni vir napetosti, vezne žice, žarnici,
1.
žarnici za napetost 6 V ampermeter
Merjenje toka skozi dve enako dolgi
vir napetosti, vezne žice, dve žici,
2. žici z enakim presekom iz različnih
ampermeter, Helmholtzovi stojali
snovi
vir napetosti, vezne žice, dve žici,
3. Ohmov zakon
ampermeter, Helmholtzovi stojali

Št. standarda
1. Skozi prvi porabnik v hišni napeljavi teče tok 0,3 A, skozi drugega pa tok M 1
6 A. Po čem se razlikujeta omenjena porabnika?
2. Dva upornika sta priključena na enako napetost. Kakšen je upor upornika, M 2

skozi katerega teče manjši tok?
3. Na sliki je prikazana odvisnost toka od napetosti za dve žici. Katera žica M 2

ima večji upor? Pojasni odgovor.
4. Ali je tok, ki teče skozi upornik, odvisen od napetosti? Razloži odvisnost. M 4

T 3
5. Povej Ohmov zakon in ga zapiši z enačbo. Kako imenujemo M 4

sorazmernostni koeficient v enačbi?
T 3

152
6. Električni upor
Št. standarda
6. Zapiši in razloži enačbo za računanje električnega upora. V 5
7. Katera je enota za električni upor? M 7
8. Enoto za upor zapiši z enotama za napetost in tok. T 8
9. Povej dogovor, ki velja za enoto električnega upora, 1 W. V 9
10. Od česa je odvisen tok v električnem krogu? Trditev pojasni. M 2
11. Na sliki je prikazan graf I(U) za izbran upornik. Kolikšen je upor te žice? M 6 7

153
6. Električni upor
6.2 Veljavnost Ohmovega zakona
Ve, da morata biti napetost in tok v premem

1 sorazmerju ter da za upornik velja Ohmov
zakon.
Pozna Ohmov zakon. Zna sestaviti pripomočke, opraviti eksperiment
2
ter zbrati in urediti podatke.
3 Ve, da za vse upornike ne velja Ohmov zakon.
V uvodu učne ure ponovimo vsebino Ohmovega zakona. Rešimo lahko naloge 8, 9
in 11 v delovnem zvezku na straneh 48 in 49. Računamo upor, tok in napetost.
V nadaljevanju organiziramo skupinsko delo. Opravimo dve vaji: Preverjanje veljav-

nosti Ohmovega zakona in Karakteristika žarnice. Navodilo za prvo vajo je napisano
na strani 90 v učbeniku in označeno s kolesci. Učenci naj sami izberejo ustrezni
upornik. Pri določanju upora upornika si pomagajo s preglednico na isti strani.
Opravijo meritve, podatke vnesejo v preglednico in narišejo graf I(U). Po grafu pre-
sodijo, ali za izbrani upornik velja Ohmov zakon ali ne.
Upornik zamenjamo z žarnico in izvedemo še šolski množični poskus: Karakteristika

žarnice. Namesto predlagane žarnice lahko meritve opravimo kar s kolesarsko žar-
nico, ki smo jo uporabili pri električnih vezjih.
Po opravljenih meritvah lahko učence seznanimo še s termistorjem in s fotoupor-

nikom.

vir napetosti, vezne žice,
1. Veljavnost Ohmovega zakona upornik z uporom 100 W, voltmeter,
ampermeter
Šolski množični poskus: vir napetosti, vezne žice,
2. Karakteristika žarnice; navodilo kolesarska žarnica, voltmeter,
v delovnem zvezku, stran 91 ampermeter

154
6. Električni upor

Št. standarda
12. Slika prikazuje grafa odvisnosti toka od napetosti za dva porabnika. M 1

Ali velja Ohmov zakon za oba porabnika? Pojasni odgovor.
13. Katere elemente bi moral vezati v električni krog, da bi preveril veljavnost T 2

Ohmovega zakona? Nariši shemo vezave.
14. Pripravi eksperiment, s katerim lahko dokažemo, ali za izbrani upornik velja T 2
Ohmov zakon. Kaj meri posamezni merilnik?
15. Za katere upornike ne velja Ohmov zakon? Pojasni. V 3

155
6. Električni upor
6.3 Zaporedna vezava upornikov
Zna zaporedno vezati Zna na vir napetosti zaporedno vezati več

1
več upornikov. upornikov.
Ve, da z večjim številom zaporedno vezanih
2
upornikov povečamo skupni upor.
Izračuna skupni upor
Ve, da lahko upor zaporedno vezanih upornikov
zaporedno vezanih upornikov: 3
nadomestimo z enim in obratno.
R = R1 + R2 + … + Rn.
Zna izračunati skupni upor zaporedno vezanih
4
upornikov po enačbi R = R1 + R2 + … + Rn.
Ve, da je tok skozi vse zaporedno vezane
5
upornike enak.
Ve, da je pri zaporedni vezavi na uporniku
6
Ve, da je pri zaporedni vezavi z večjim uporom večja napetost.
na uporniku z večjim uporom Ve, da je pri zaporedni vezavi na uporniku
večja napetost. 7 z dvakrat, trikrat … večjim uporom dvakrat,
trikrat … večja napetost.
Ve, da je na zaporedno vezanih upornikih
8
z enakim uporom enaka napetost.
Ve, da se napetost na zaporedno vezanih
Pozna zakonitosti delitve 9 upornikih porazdeli v enakem razmerju,
napetosti pri zaporedno kot je razmerje uporov upornikov.
vezanih upornikih:
Zna določiti napetosti na upornikih iz razmerja
U1 : U2 = R1 : R2. 10
U1 : U2 = R1 : R2.
Za motivacijo z učenci ponovimo zakonitosti, ki veljajo za zaporedno vezane porab-

nike: shemo vezave, vezavo ampermetra v električni krog, ugotovitev, ki velja za elek-
trični tok, I = I1 = I2, ter zakonitost, ki velja za napetost, U = U1 + U2.
Učno snov lahko pridobivamo v frontalni ali v skupinski učni obliki. Odgovoriti mora-
mo na vprašanji, kako se porazdeli napetost na upornikih in kako je s skupnim uporom.
Problem rešimo z eksperimentalnim delom. V električni krog vežemo dva različna
upornika z izbranim uporom, izberemo napetost vira in izmerimo napetost na prvem
in drugem uporniku. Zapišemo razmerje uporov in razmerje napetosti. Primerjamo
razmerji in zapišemo ugotovitev U1 : U2 = R1 : R2. Nato izmerimo tok skozi vezavo
in izračunamo električni upor. Primerjamo ga z vsoto obeh uporov in zapišemo ugo-
tovitev. Učenci lahko sami predelajo matematični dokaz, da je skupni upor zapo-
redno vezanih upornikov vedno vsota uporov teh upornikov, po zapisu v učbeniku
na strani 92.
Zanima nas še, kako se porazdeli napetost, če so v električni krog vezani enaki upor-
niki. Problem rešujemo z nalogo 19 v delovnem zvezku na strani 50.
Ko govorimo o zaporedni vezavi upornikov, je priložnost, da z učenci »ugotovimo«,

zakaj vežemo ampermeter zaporedno s porabnikom v električni krog.

156
6. Električni upor
Razumevanje obravnavane snovi lahko preverimo z nalogami 16, 17, 22 v delovnem

zvezku na straneh 50 in 51. Učencem še povemo, da zaradi zveze R = R1 + R2 lahko
dva ali več upornikov nadomestimo z enim in obratno, namesto enega vežemo v
električni krog več upornikov. Za domačo nalogo naj učenci rešijo naloge 1, 3 in 4
v učbeniku na strani 93.

vir napetosti, dva različna upornika,
Zaporedna vezava upornikov

Št. standarda
16. Dva upornika sta vezana zaporedno v električni krog. Nariši shemo vezave. M 1
Vriši merilnik, ki meri tok, ki teče skozi upornika, in merilnik, ki meri
napetost vira.
17. Na vir napetosti zaporedno veži dva upornika. Kam bi priključil ampermeter M 1
in voltmeter? Kaj bi meril z njima?
18. V električni krog sta zaporedno vezana dva upornika. M 2

b) Kako se spremeni skupni upor, če povečamo število zaporedno vezanih
upornikov?
19. S katerima zaporedno vezanima upornikoma lahko nadomestiš upornik M 3

za 1 kW? Ali je to edina možnost?
T 4
20. Kolikšen je skupni upor upornikov v posameznem vezju? M 3

T 4

157
6. Električni upor
Št. standarda
21. V električni krog so zaporedno vezani uporniki za 100 W, 200 W in 300 W. T 5

b) Ali skozi kateri upornik teče večji tok, kot skozi ostala dva?
22. V električni krog so zaporedno vezani uporniki za 100 W, 200 W in 300 W. M 6

b) Na katerem uporniku je največja napetost?
23. V električni krog so zaporedno vezani trije uporniki z uporom po 36 W. T 8

Na prvem uporniku je napetost 4 V.
a) Kolikšna je napetost na drugih dveh upornikih?
b) Kolikšna je napetost vira? Nariši shemo vezave.
24. Upornika sta vezana zaporedno. Na uporniku z uporom 200 W je napetost T 7

3 V. Kolikšna je napetost na uporniku z uporom 400 W?
25. Napetosti na dveh zaporedno vezanih upornikih sta v razmerju 2 : 1. T 7

V kakšnem razmerju sta upora upornikov?
26. V električni krog vežemo zaporedno upornika z uporoma R1 = 30 W T 5

in R2 = 90 W. Kolikšen tok teče skozi oba upornika in kolikšna je napetost
na vsakem, če je napetost vira U = 12 V? V 10
27. Kakšen mora biti upor ampermetra v primerjavi z uporom upornika? T 5

Odgovor pojasni.
V 10

158
6. Električni upor
6.4 Vzporedna vezava upornikov
Zna vzporedno vezati dva upornika in meriti tok

1
v posamezni veji.
Ve, da se z večanjem števila vzporedno vezanih
2 upornikov skupni upor manjša, tok, ki ga
Izračuna skupni upor dveh ali
poganja vir, pa veča.
več enakih vzporedno vezanih
upornikov. Ve, da je skupni upor vzporedno vezanih
3
Ve, da je skupni upor upornikov manjši od najmanjšega.
vzporedno vezanih upornikov Ve, da je skupni upor dveh (treh, štirih) enakih
manjši od najmanjšega: 4 vzporedno vezanih upornikov enak polovici
1 1 1 (tretjini, četrtini) enega.
= + .
R R 1 R2
Zna izračunati skupni upor dveh vzporedno
vezanih upornikov po enačbi
5
1 1 1
= + .
R R1 R2
Ve, da skozi enaka vzporedno vezana upornika
6
teče enak tok.
Ve, da skozi manjši upor teče
večji tok: Ve, da pri vzporedni vezavi teče skozi upornik
7
z večjim uporom manjši tok in obratno.
I1 : I2 = R2 : R1.
Zna uporabiti sorazmerje I1 : I2 = R2 : R1
8
pri določanju neznanih količin.
V pogovoru o domači nalogi posvetimo več pozornosti nalogi 3 iz učbenika na

strani 93. Naloga je lahko osnova za razpravo o razširjanju merskega območja volt-
metra. Če imamo v zbirki učil demonstracijski voltmeter, pokažemo učencem, kako
z različnimi preduporniki spremenimo njegovo merilno območje. Rešimo še nalogo
7 v učbeniku na strani 93.
Za lažje pridobivanje nove učne snovi ponovimo snov o vzporedni vezavi porabni-
kov: shemo vezave, vezavo ampermetra, ko merimo skupni tok oziroma tok v posa-
mezni veji, zakonitost napetosti U = U1 = U2 in delitev toka I = I1 + I2.
Učno snov lahko pridobivamo v frontalni ali v skupinski učni obliki.
Opravimo meritev z dvema različnima upornikoma. Upore upornikov poznamo. Izme-

rimo tok v posameznih vejah in vidimo, od česa je odvisna porazdelitev toka. Zapi-
šemo razmerje uporov in razmerje tokov ter ugotovitev I1 : I2 = R2 : R1.
Odčitamo še napetost vira in izračunamo skupni upor. Rezultat primerjamo z upo-

roma danih upornikov ter povemo, da je ta vselej manjši od upora najmanjšega upor-
nika. Skupni upor lahko tudi izračunamo, dovolj je, da poznamo upore upornikov.
Postopek pokažemo za dva upora. Najprej izpeljemo enačbo, izpeljava je prikazana
v učbeniku na strani 94, nato za naš zgled izračunamo skupni upor še po izpeljani
enačbi.

159
6. Električni upor
Odgovorimo na vprašanje, kolikšen je skupni upor dveh (treh, štirih) upornikov z ena-
kim uporom. Podatke o toku in napetosti lahko pridobimo z meritvijo ali pa skupni
upor izračunamo, kakor je prikazano v prvem zgledu v učbeniku na strani 95.
Ko govorimo o vzporedni vezavi upornikov, je priložnost, da z učenci razpravljamo

tudi o tem, zakaj vežemo voltmeter vzporedno s porabnikom in kaj se zgodi, če ga
vežemo zaporedno.
Razumevanje obravnavane snovi lahko preverimo z nalogami v delovnem zvezku. Pri-

merne so 26, 29, 30, 31 in 33 na straneh 52 in 53. Za domačo nalogo naj učenci
rešijo naloge 1, 2 a in b, 3 ter 5 v učbeniku na straneh 95 in 96.

Vzporedna vezava različnih vir napetosti, dva različna upornika,
1.
upornikov vezne žice, voltmeter, ampermeter
vir napetosti, dva enaka upornika,
2. Vzporedna vezava enakih upornikov

Št. standarda
28. V električni krog veži vzporedno dva upornika. Dodaj ampermeter tako, M 1
da boš meril električni tok skozi en upornik.
29. Kako se spreminja električni tok, ki ga poganja vir napetosti, če v elektri- M 2

čnem krogu povečujemo število vzporedno vezanih upornikov? Kaj se
dogaja z napetostjo na upornikih?
30. V električni krog sta vzporedno vezana upornika z uporom 1 W in 1 MW. M 3

Skupni upor teh dveh upornikov je:
a) manjši od 1 W,
b) večji od 1 W in manjši od 1 M W,
c) večji od 1 MW.
31. V električni krog vežemo dva, tri ali štiri enake upornike. Primerjaj skupni T 4
upor dveh, treh ali štirih upornikov z uporom enega upornika.
32. V električni krog sta vzporedno vezana upornika z uporom po 1500 W. T 4

b) Kolikšen je skupni upor? M 6
c) Kolikšen tok poganja vir, če skozi en upornik teče tok 0,1 A?
33. Zapiši enačbo za računanje skupnega upora dveh vzporedno vezanih V 5

upornikov in jo pojasni.

160
6. Električni upor
Št. standarda
34. V električni krog so vzporedno vezani trije uporniki z uporom po 500 W. M 6

Skozi enega teče tok 0,1 A. Kolikšen tok teče skozi vir?
35. V električni krog je vezan upornik. Vzporedno z njim boš vezal še en T 7

upornik, skozi katerega mora teči manjši tok kot skozi dani upornik. Kakšen
mora biti upor vzporedno vezanega upornika v primerjavi z uporom danega
upornika?
36. V električni krog je vezan upornik. Vzporedno z njim boš vezal še en T 7

upornik, skozi katerega mora teči večji tok kot skozi dani upornik.
Kakšen mora biti upor vzporedno vezanega upornika v primerjavi
z uporom danega upornika?
37. Upor voltmetra je 2 kW, upor upornika pa 2 W. Zakaj mora biti upor T 7
voltmetra veliko večji od upora upornika, na katerem merimo napetost?
38. V električni krog sta vzporedno vezana upornika za 100 W in 200 W. V 8

Skozi upornik za 100 W teče tok 20 mA.
b) Kolikšen tok teče skozi upornik za 200 W?
39. V električni krog sta vzporedno vezana dva upornika. Skozi upornik R1 V 8
z uporom 120 W teče tok 0,3 A. Določi upor drugega upornika in tok,
ki teče skozenj, če veš, da je razmerje tokov I1 : I2 = 3 : 1.

161
6. Električni upor
6.5 Upor žic in drsni upornik
Ve, da je upor žice premo sorazmeren

1
z njeno dolžino.
Ve, da je upor žice obratno sorazmeren
2
s presekom žice.
Ve, da je upor žice odvisen od snovi,
3
Pove, od česa je odvisen upor iz katere je.
žice. Zna v preglednici poiskati podatek
4
o specifičnem uporu snovi.
Ve, da ima navadni upornik stalni upor,
5
drsnemu pa lahko upor spreminjamo.
Zna uporabiti drsni upornik kot spremenljiv
6
predupornik.
V uvodu ponovimo zakonitosti vzporedne vezave in frontalno rešimo nalogi 6 in 7 iz

učbenika na strani 96. Pred reševanjem naloge 7, ki govori o razširitvi merskega ob-
močja ampermetra, lahko rešimo nalogi 20 in 21 v delovnem zvezku na strani 50.
Poudarimo, da moramo zmanjšati skupni upor instrumenta, če hočemo z njim meriti
večji tok, obratno kot pri voltmetru. Če imamo v zbirki demonstracijski ampermeter,
pokažemo učencem, kako z različnimi souporniki spremenimo njegovo merilno
območje.
Za motivacijo naredimo poskus z baterijo in trakovoma, ki ju izrežemo iz folijskega

ovitka žvečilnega gumija. V odgovoru na zastavljeno vprašanje, zakaj se enkrat stali,
drugič pa ne, uporabimo pojem upor. Poskus je opisan v učbeniku na strani 97.
Do zdaj smo govorili o uporu upornikov, pri tem pa se nismo obremenjevali z dej-
stvom, da imajo tudi vezne žice upor, so uporniki. Učence lahko vprašamo, ali bi
svetila žarnica v Novi Gorici, če bi jo povezali z baterijo, ki je v Murski Soboti. Pogo-
vorimo se, po čem se žice med seboj razlikujejo, nato zastavimo problem: Od česa
je odvisen upor žice?
To snov lahko obravnavamo z aplikacijo znanja o skupnem uporu zaporedno ter

vzporedno vezanih upornikov ali eksperimentalno.
Obravnava z aplikacijo znanja

Učenci postavijo predpostavke, ki jih potrdimo ali ovržemo. Spomnimo jih, da smo
v prvi uri obravnave tega poglavja izračunali upor 1 m dolge žice iz nikelina oziroma
manganina. Poiščemo vrednost upora za žico in poskusimo odgovoriti na vprašanje,
kolikšen bi bil upor na primer 5 m dolgega kosa prav takšne žice. Pojasnimo, da si
tako dolg kos žice lahko predstavljamo kot zaporedno vezavo petih metrskih kosov.
Ugotovitev zapišemo s simboli R µ l.
Podobno preverimo predpostavko, da je upor žice odvisen od preseka žice. Pove-
čan presek žice predstavimo kot vzporedno vezavo upornikov. Učence opozorimo,
da dvakrat večja debelina pomeni štirikrat večji presek (S = pr2).

162
6. Električni upor
Da je upor žice odvisen od vrste snovi, že vemo. Učence seznanimo s podatki v pre-
glednici na strani 97 v učbeniku. Posebej pojasnimo enoto specifičnega upora.
Obravnava, podprta z eksperimenti

V Helmholtzovi stojali vpnemo metrsko žico iz nikelina. Priključimo jo na napetost
1 V, izmerimo tok skoznjo in izračunamo njen upor. Nato vpnemo v stojali dvometr-
sko enako debelo žico iz nikelina, napetost naravnamo na 1 V, izmerimo tok in znova
izračunamo upor. Primerjamo rezultata in zapišemo ugotovitev.
V drugem poskusu dvometrsko žico prepognemo na pol in jo vpnemo v stojali. Na

ta način presek podvojimo. Napetost naravnamo na 1 V, izmerimo tok in izračunamo
upor. Rezultat primerjamo z uporom metrske žice. Zapišemo ugotovitev.
V tretjem poskusu v stojali vpnemo metrsko žico iz manganina z enakim presekom,

kot ga je imela žica iz nikelina. Napetost znova naravnamo na 1 V, izmerimo tok in
izračunamo upor. Rezultat primerjamo z uporom metrske žice iz nikelina. Učence
opozorimo na preglednico na strani 97. Podatki iz preglednice veljajo, če podamo
dolžino vodnika v metrih in ploščino preseka v mm2. Dolžino lahko podamo v m, plo-
ščino pa v m2, takrat najdemo v preglednicah enoto za specifični upor v enoti Wm.
Za zaključek zastavimo problem, kako doseči, da bi lahko upor spreminjali. V ta na-

men opravimo poskus, ki je opisan v učbeniku na strani 98. Učenci pojasnijo, zakaj
žarnica različno sveti. Na koncu ure ponovimo učno snov.
Usvojeno znanje preverimo z vajami v delovnem zvezku na strani 55. Primerne so

vse štiri naloge.
Učencem povemo, da bo naslednja ura namenjena utrjevanju snovi, zato jih spom-
nimo, da se nanjo temeljito pripravijo in za učitelja napišejo v zvezke vprašanja o
snovi, ki je ne razumejo v zadovoljivi meri. Učenci naj za domačo nalogo pripravijo
kartonček. Na enem delu kartončka zapišejo zakonitosti zaporedne vezave uporni-
kov, na drugem delu pa zakonitosti vzporedne vezave upornikov.

nova baterija, folijski ovitek
1. Folijski ovitek kot upornik
žvečilnega gumija, škarje
vir napetosti, Helmholtzovi stojali,
metrski in dvometrski kos žice
2. Upor žice je odvisen od dolžine
iz nikelina, voltmeter, ampermeter,
vezne žice
3. Upor žice je odvisen od preseka dvometrski kos žice iz nikelina,
voltmeter, ampermeter, vezne žice
4. Upor žice je odvisen od snovi žica iz manganina, voltmeter,
ampermeter, vezne žice
baterija, vezne žice, žarnica
5. Grafitna mina kot drsni upornik za 3,5 V, grafitna mina,
krokodilski sponki

163
6. Električni upor

Št. standarda
40. Kako je upor žice odvisen od dolžine? M 1
41. Upor bakrene žice s presekom 1 mm2 in z dolžino 1 m je 0,017 W. M 1

Kolikšen je upor takšne žice z dolžino 2 m?
42. Kako je upor odvisen od preseka žice? M 2
43. Upor železne žice s presekom 1 mm2 in z dolžino 1 m je 0,14 W. M 2

Kolikšen je upor takšne žice s presekom 2 mm2 (0,5 mm2)?
44. Dve enako dolgi žici imata enak presek. Prva je iz cekasa, druga pa M 3
iz aluminija. Katera ima večji upor?
T 4
Wmm2 T 4
45. Specifični upor konstantana je 0,50 m . Kaj to pomeni?
46. V čem je bistvena razlika med navadnim in drsnim upornikom? M 5
47. Kako moramo vezati žarnico in drsni upornik, da bomo lahko spreminjali V 6
svetilnost žarnice? Nariši vezavo.

164
6. Električni upor

V uvodu te ure najprej posamezni učenci predstavijo zapise na kartončkih, ki so jih
naredili za domačo nalogo. Tako ponovimo snov celotnega poglavja. V nadaljevanju
učne ure odgovarjamo na vprašanja učencev in rešujemo naloge iz učbenika in
v delovnem zvezku, ki so jih učenci izbirali samoiniciativno in jih niso znali rešiti.
V učbeniku in v delovnem zvezku so še naloge, ki jih v predlogih za izvedbo ur
nismo omenjali. Nekatere med njimi so zastavljene nestandardno ali pa zahtevajo
od učencev več razmišljanja in sklepanja oziroma uporabo kompleksnega znanja.
Predlagamo, da učenci nekatere rešijo v tej uri. Takšne naloge so: v delovnem
zvezku naloge 5, 10, 12, 18, 23, 25, 39 na straneh od 48 do 54, v učbeniku pa
naloga 4 na strani 97, naloga 4 na strani 96, naloga 2 c na strani 95 in naloga 5 na
strani 93.

Če bomo usvojeno znanje ocenjevali pisno, potem izvedemo v tej učni uri pisno pre-
verjanje znanja. Na začetku ure preverjanja znanja razdelimo naloge za pisno prever-
janje znanja. Učenci individualno rešujejo naloge. Ob koncu ure učenci lahko pisne
preizkuse zamenjajo s sošolci, in jih popravijo ob rešitvah, ki imamo na prosojnici in
jih glede na ocenjevalno lestvico ocenijo. Učenci na ta način dobijo informacijo o
svojem znanju in pomenu priprave na pisno ocenjevanje znanja.

Primer preizkusa za pisno ocenjevanje znanja z ocenjevalno lestvico, rešitvami, toč-
kovnikom in tabelo učnih standardov, ki jih preverjamo, je priloga k temu poglavju.

Odstotki Ocena
do 39,9 % nzd (1)
40–54,9 % zd (2)
55–69,9 % db (3)
ELEKTRIČNI UPOR 70–84,9 %

nad 85 %
pdb (4)
odl (5)
1 Skozi upornik, za katerega velja Ohmov zakon, teče tok 200 mA, ko je priključen 3
na napetost 6 V.
a) Izračunaj upor upornika.
b) Dopolni preglednico za ta upornik.
U [V] 6 9
I [A] 0,4 0,8
Upor upornika je:
2 Z grafa določi upor upornika. 2
3 Izračunaj skupni upor treh zaporedno vezanih upornikov z uporom R1 = 1,5 kW, R2 = 0,5 kW 1
in R3 = 500 W.

4 Kolikšen je skupni upor dveh oziroma treh vzporedno vezanih upornikov? 2
A 80 W A 450 W
B 250 W B 900 W
C 500 W C 100 W
5 Podano je električno vezje s podatki. Izpolni preglednico. 4
R= I1 = I2 =
I= U1 = U2 =
6 V električnem vezju izračunaj tokova skozi oba upornika. 3
Tok skozi zgornji upornik je .
Tok skozi spodnji upornik je .
Kolikšna je napetost vira? .
Wmm2
7 Specifični upor bakra je 0,017 m . 2
a) Kolikšen upor bi imela bakrena žica dolžine 1 m in s presekom 1 mm2? .

2
b) Kolikšen upor bi imela bakrena žica s presekom 1 mm in z dolžino 5 m? .

8 Podano je električno vezje s podatki. 4
a) Izračunaj skupni upor R.
b) Izračunaj tok I, ki ga poganja vir.
c) Izračunaj tok skozi upornik za 900 W.
č) Kolikšen tok teče v veji z uporniki po 300 W?

168
6. Električni upor
1 a) 30 W 1
b) 12; 24 1
0,2; 0,3 1
2 250 ± 10 W 2
3 2500 W ali 2,5 kW 1
4 80 W; 100 W 2
En pravilen odgovor 1
5 I1 = 0,024 A I2 = 0,024 A 2
R = 500 W
ali 24 mA ali 24 mA
I = 0,024 A 2
U1 = 7,2 V U2 = 4,8 V
ali 24 mA
En pravilen odgovor v posamezni vrsti 1
6 1A 1
0,1 A 1
50 V 1
7 a) 0,017 W 1
b) 0,085 W 1
8 450 W 1
0,026 A ali 26 mA (zaokroženo 0,027 A ali 0,03 A) 1
0,013 A ali 13 mA 1
0,013 A ali 13 mA 1

169
6. Električni upor

Ve, da sta napetost in tok premo sorazmerni količini in da je to

Ohmov zakon.
Ve, da sorazmernostni koeficient imenujemo električni upor,

ter zna zapisati enačbo U = RI.
1 U
I
Ve, da je enota za električni upor 1 W.
Zna narisati graf I(U) oziroma iz grafa odčitati podatke.
U
I
2 Ve, da je enota za električni upor 1 W.
Ve, da z večjim številom zaporedno vezanih upornikov povečamo

skupni upor.
3
Zna izračunati skupni upor po enačbi R = R1 + R2 + … + Rn.
Ve, da se z večanjem števila vzporedno vezanih upornikov skupni

upor manjša, tok, ki ga poganja vir, pa veča.
Ve, da je skupni upor vzporedno vezanih upornikov manjši od

najmanjšega.
4
Ve, da je skupni upor dveh (treh, štirih) enakih vzporedno vezanih
upornikov enak polovici (tretjini, četrtini) enega.
Zna izračunati skupni upor dveh vzporedno vezanih upornikov

1 1 1
po enačbi = + .
R R1 R2
Ve, da je tok skozi vse zaporedno vezane upornike enak.
Ve, da je na uporniku z večjim uporom večja napetost.

5
Ve, da je na uporniku z dvakrat, trikrat … večjim uporom, dvakrat,
Zna določiti napetosti na upornikih iz razmerja U1 : U2 = R1 : R2.

170
6. Električni upor
Ve, da pri vzporedni vezavi skozi upornik z večjim uporom teče

manjši tok in obratno.
6
Zna uporabiti sorazmerje I1 : I2 = R2 : R1 pri določanju neznanih
količin.
Ve, da je upor žice premo sorazmeren z njeno dolžino.
7 Ve, da je upor žice obratno sorazmeren s presekom žice.
Ve, da je upor žice odvisen od snovi, iz katere je.
Ve, da lahko upor zaporedno vezanih upornikov nadomestimo

z enim in obratno.
U
I
8
Ve, da skozi enake vzporedno vezane upornike teče enak tok.
12 10 6
Skupaj
43 % 36 % 21 %

ELEKTRIČNI NABOJ, ELEKTRIČNI TOK

IN ELEKTRIČNI UPOR
Ime in priimek:
Razred: 9. Skupina A Število doseženih točk: 26
želim.
1 Ali so narisana telesa naelektrena ali ne? Če so, zapiši na črto predznak naboja, 1
s katerim je telo naelektreno.
A B C
2 Žico na izoliranem ročaju položiš na naelektrena elektroskopa. Nariši kazalca 3

sklenjenih elektroskopov. En + in en – pomenita enako velika naboja.
Izberi pravilni odgovor.

a) Odklona kazalcev elektroskopa se zmanjšata.
b) Odklona kazalcev elektroskopa se povečata.
c) Odklon prvega kazalca ostane enak, odklon drugega pa se zmanjša.
Pojasni izbrani odgovor.

3 Skiciraj električno polje dveh pozitivnih točkastih nabojev. 2
4 Napiši po dva električna: 2
a) vira ,
b) porabnika .
5 V narisanih električnih krogih so vse žarnice enake. Vsi viri napetosti so naravnani 4
na enako napetost.
a) Na črte zapiši, kako sta vezani žarnici v električni krog.
A B C Č
b) V kateri vezavi pokaže ampermeter največji tok? Pojasni odgovor.
c) Kolikšen tok izmeri ampermeter v vezavi B, če izmeri v vezavi A tok I = 0,2 A?
6 Vse žarnice so enake. Skozi žarnico B teče tok 0,2 A. 2
a) Tok skozi žarnico C je .
b) Tok skozi žarnico A je .

7 Kolikšna je napetost na tretji žarnici? Vrednost vpiši v pravokotnik. 1
8 Z grafa odčitaj podatke in določi upor upornika. 2
Upor upornika je:
9 Izračunaj skupni upor: 2
a) treh zaporedno vezanih upornikov z upori R1 = 2,5 kW, R2 = 0,5 kW in R3 = 1500 W
R=
b) treh vzporedno vezanih upornikov. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A 900 W
B 100 W
C 150 W

300 W 200 W
U [V]
I [A]
c) Izračunaj napetost na uporniku z uporom 100 W.
č) Izračunaj tok skozi upornik z uporom 400 W.
Wmm2
2
Kolikšen upor ima bakrena žica s presekom 0,5 mm in z dolžino 1 m? .

ELEKTRIČNI NABOJ, ELEKTRIČNI TOK

IN ELEKTRIČNI UPOR
Ime in priimek:
Razred: 9. Skupina B Število doseženih točk: 26
želim.
1 Ugotovi, ali so narisana telesa naelektrena ali ne. Če so, zapiši na črto predznak naboja, 1
s katerim je telo naelektreno.
A B C
2 Žico na izoliranem ročaju položiš na naelektrena elektroskopa. Nariši kazalca 3

sklenjenih elektroskopov. En + in en – pomenita enako velika naboja.
Izberi pravilni odgovor.
A Odklona kazalcev elektroskopa se zmanjšata.

B Odklona kazalcev elektroskopa se povečata.
C Kazalca elektroskopa se vrneta v prvotni položaj.
Pojasni izbrani odgovor.

3 Skiciraj električno polje dveh negativnih točkastih nabojev. 2
4 Razvrsti naštete priprave med električne vire in porabnike: likalnik, elektromotor, 2

galvanski člen, generator v elektrarni, grelnik, ampermeter, akumulator.
Električni viri Porabniki
5 V narisanih električnih krogih so vse žarnice enake. Vsi viri napetosti so naravnani 4
na enako napetost.
a) Na črte zapiši, kako sta vezani žarnici v električni krog.
A B
C Č
b) V kateri vezavi pokaže ampermeter najmanjši tok? Pojasni odgovor.
c) Kolikšen tok izmeri ampermeter v vezavi B, če izmeri v vezavi C tok I = 0,2 A?

6 Vse žarnice so enake. Skozi žarnico A teče tok 0,3 A. 2
a) Tok skozi žarnico C je .
b) Tok skozi žarnico B je .
7 Kolikšna je napetost na drugi žarnici? Vrednost vpiši v pravokotnik. 1
8 Z grafa odčitaj podatke in določi upor upornika. 2
Upor upornika je:
9 Izračunaj skupni upor: 2
a) treh zaporedno vezanih upornikov z uporom R1 = 1,6 kW, R2 = 0,5 kW in R3 = 800 W
R=
b) dveh vzporedno vezanih upornikov. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A 500 W
B 250 W
C 80 W

300 W 200 W
U [V]
I [A]
c) Izračunaj tok skozi upornik z uporom 200 W.
č) Izračunaj napetost na uporniku z uporom 150 W.
Wmm2
2
Kolikšen upor ima bakrena žica dolžine 2 m in preseka 1 mm ? .

179
6. Električni upor
Skupina A
1 pozitivno; negativno; pozitivno 1
2 C 1
1
Ko sklenemo elektroskopa, dva naboja z desnega elektroskopa 1

razelektrita levega, dva negativna naboja pa potem zaradi
odbojnih sil stečeta na levega, tako da sta elektroskopa enako
negativno naelektrena.
3 2
Če je slika pravilna, puščice pa kažejo navznoter. 1
4 a) generator, baterija … 1
b) elektromotor, žarnica … 1
5 a) zaporedno, zaporedno, vzporedno, vzporedno 1

b) V vezavi Č. 1
Ampermeter meri tok pred razcepitvijo. Če pri vzporedni vezavi 1
povečamo število porabnikov, poganja vir večji tok.
c) 0,2 A 1
6 a) 0,4 A 1
b) 0,2 A 1

180
6. Električni upor
7 8V 1
8 150 W 2
9 a) 4500 W ali 4,5 kW 1

b) B 1
10 9; 6 1
0,03; 0,03 1
11 a) 200 W 1
b) 0,06 A 1
c) 3 V 1
č) 0,03 A 1
12 0,034 W 1

181
6. Električni upor
Skupina B
1 ni naelektreno; pozitivno; pozitivno 1
2 C 1
1
Ko sklenemo elektroskopa, stečejo negativni naboji z desnega 1

elektroskopa na levega. Zaradi enakega števila nabojev sta
oba elektroskopa električno nevtralna.
3 2
Če je slika pravilna, puščice pa kažejo navzven. 1
4 Električni viri – galvanski člen, generator v elektrarni, akumulator 1

Porabniki – likalnik, elektromotor, grelnik 1
5 a) zaporedno (kratki stik), zaporedno, zaporedno, vzporedno 1

b) V vezavi A. 1
Zaradi kratkega stika teče skoraj ves tok skozi žico. 1
c) 0,2 A 1
6 a) 0,6 A 1
b) 0,3 A 1
7 3V 1
8 225 W 2

182
6. Električni upor
9 a) 2900 W ali 2,9 kW 1

b) C 1
10 18; 12 1
0,06; 0,06 1
11 a) 100 W 1
b) 0,3 A 1
c) 0,15 A 1
č) 22,5 V 1
12 0,034 W 1

183
6. Električni upor

Ve, da obstajata dve vrsti naboja: pozitivni in negativni.

1
Ve, da med telesi, naelektrenimi z istovrstnimi naboji, deluje

električna odbojna sila.
Pozna elektroskop in njegovo uporabo.

2
Ve, da so prevodniki snovi, po katerih lahko teče električni naboj.
Pove, da napetost med dvema naelektrenima telesoma lahko

požene električni tok, in tok razloži kot pretakanje električnega
naboja.
Pozna dogovor o smeri električnih silnic.
Zna narisati slike električnih polj dveh točkastih nabojev

3 in ploščatega kondenzatorja.
Ve, katero električno polje imenujemo homogeno in katero

nehomogeno.
4 Našteje vire napetosti in porabnike.
Prepozna vzporedno vezavo porabnikov in zna narisati shemo.
Razume, da skozi zaporedno vezane porabnike teče enak tok,

I = I1 = I2 = … = In
Ve, da se z večanjem števila zaporedno vezanih porabnikov manjša

5 tok, ki ga poganja vir.
Ve, da se z večanjem števila vzporedno vezanih porabnikov skupni

tok, ki ga poganja vir, povečuje.
Ve, da je kratki stik vezje, sestavljeno le iz vira in prevodnika.
Ve, da ob kratkem stiku steče po električnem krogu velik tok.
Razume, da je vsota tokov po posameznih vejah enaka toku, ki ga

6 poganja vir napetosti I = I1 + I2 + … + In.
Ve, da je vsota napetosti na zaporedno vezanih porabnikih enaka

7 napetosti vira U = U1 + U2 + … + Un

184
6. Električni upor
8 U
I
Ve, da je enota za električni upor 1 W.
Ve, da z večjim številom zaporedno vezanih upornikov povečamo

skupni upor.
Ve, da se z večanjem števila vzporedno vezanih upornikov skupni

upor manjša, tok, ki ga poganja vir, pa veča.
9 Ve, da je skupni upor vzporedno vezanih upornikov manjši

od najmanjšega.

Zna izračunati skupni upor dveh vzporedno vezanih upornikov po

1 1 1
enačbi = + .
R R1 R2
Ve, da je tok skozi vse zaporedno vezane upornike enak.
Ve, da je na uporniku z večjim uporom večja napetost.
10 Ve, da je na uporniku z dvakrat, trikrat … večjim uporom, dvakrat,

Ve, da se napetost na zaporedno vezanih upornikih porazdeli

v enakem razmerju, kot je razmerje uporov upornikov.
Zna določiti napetosti na upornikih iz razmerja U1 : U2 = R1 : R2.
Ve, da lahko upor zaporedno vezanih upornikov nadomestimo

z enim in obratno.
11 Zna izračunati skupni upor po enačbi R = R1 + R2 + … + Rn
U
I
Ve, da je upor žice premo sorazmeren z njeno dolžino.
12 Ve, da je upor žice obratno sorazmeren s presekom žice.
Ve, da je upor žice odvisen od snovi, iz katere je.

23 11 6
Skupaj
58 % 27 % 15 %

186
186
Električni tok v kapljevinah, 7
plinih in vakuumu
Splošna pojasnila
Električnemu toku v kapljevinah, plinih in vakuumu namenimo dve šolski uri, in to s
ciljem pokazati, da je električni tok urejeno gibanje naelektrenih delcev, pa naj si bo
to v kovini, kapljevini ali plinu, ali celo v brezzračnem prostoru. Poudarimo, da je za
to gibanje med drugim potrebno električno polje, v katerem električna sila deluje na
te delce. Da se ti naelektreni delci med seboj razlikujejo, na tej stopnji niti ni tako
pomembno.
Po obravnavi toka v kapljevinah uporabimo znanje, ki so ga učenci pridobili pri

kemiji.
V učbeniku ne uporabljamo pojma učinek električnega toka. Namesto tega je zapi-

sano, kaj električni tok naredi, povzroči.
Definicijo ampera na osnovi izločene mase srebra povemo le kot zanimivost.
Izbirni vsebini Električni tok v plinih in Električni tok v vakuumu obravnavamo ob

navedenih poskusih kot informacijo, kaj se dogaja v plinu oziroma v vakuumskih
ceveh. To se splača narediti le, če imamo v zbirki učil za to primerna učila in opisane
poskuse dejansko izvedemo.
07 tok v kapljevinah.indd 186 10/28/2005 10:42:51

187

Učna enota
56. 1 7.1 Električni tok v kapljevinah
57. 2 7.2 Elektri~ni tok v plinih in vakuumu

188
7.1 Električni tok v kapljevinah
Ve, da je električni tok v kapljevini usmerjeno

1
gibanje ionov.
Našteje učinke električnega
toka in pozna preproste Ve, da električni tok, ki teče skozi kapljevino,
2
primere uporabe. povzroči izločanje snovi.
Našteje učinke električnega Ve, da se na negativni elektrodi – katodi izločajo
3
toka, ki so odvisni od smeri kovine in vodik.
toka.
Ve, da je masa izločene kovine iz elektrolita
4
sorazmerna s tokom in časom.
Ve, da je masa iz elektrolita izločene kovine
v časovni enoti – sekundi odvisna le od
5
električnega toka in je zato mera za
Pove, da je amper enota električni tok.
za električni tok.
Ve, da je bila enota za električni tok najprej
6 definirana z maso v sekundi izločenega srebra
iz ustrezne raztopine.
Prvi del ure lahko namenimo preverjanju in ocenjevanju znanja. V uvodu obravnave
nove snovi ponovimo o električnem naboju in o nosilcih naboja. Da je električni tok
pretakanje naboja, učenci prav tako že vedo. Povprašamo jih, ali električni tok teče
skozi kapljevino. Pri kemiji so morda že naredili poskus, s katerim so pokazali, da
slana voda dobro prevaja električni tok. V električni krog so vezali vir napetosti, žar-
nico in elektrodi, potopljeni v slanico. Žarnica je svetila. Če poskusa niso naredili
pri kemiji, ga naredimo mi, nato pa poskus ponovimo, tokrat brez žarnice. Učenci
opazujejo, kaj se dogaja v raztopini na negativni elektrodi. Razložimo, da so v raz-
topini ioni H+, OH–, Na+, Cl–, in opazujemo kemično reakcijo izločanja vodika
2H+ + 2e– Æ H2. Zamenjamo priključka na viru napetosti in ponovimo poskus,
s katerim pokažemo, da je smer gibanja ionov odvisna od smeri toka. Po poskusu
posodo zaradi nastalih strupenih snovi speremo z veliko vode.
Z učenci oblikujemo ugotovitev, da je električni tok skozi kapljevino usmerjeno giba-
nje ionov.
Potem izvedemo podoben poskus z raztopino modre galice v vodi. Za anodo vza-
memo bakreno ploščico, katoda pa je lahko grafitna palica, ključ, žlica …, ki se pri
tej elektrolizi lepo pobakri. Kemično reakcijo na katodi opišemo. Mase izločenega
bakra seveda ne merimo, ampak le prediskutiramo, od česa je lahko odvisna. Raz-
govor zaključimo z nekdanjo definicijo za 1 A.
Razpravo lahko nadaljujemo z razlago električnega toka skozi kovinske žice, saj je
sedaj najbolj sprejemljiva razlaga, da elektroni prehajajo od anode prek veznih žic
in vira napetosti na drugo elektrodo – katodo.

189

vir napetosti, debelejši bakreni žici
1. Elektroliza slane vode kot elektrodi, vezni žici, krokodilske
sponke, steklena čaša, sol, voda
vir napetosti, steklena čaša,
bakrena ploščica, grafitna elektroda
2. Elektroliza raztopine modre galice
ali ključ, vezni žici, krokodilske
sponke, modra galica, voda
Št. standarda
1. Kaj je električni tok v kapljevini? T 1
2. Ali kapljevine prevajajo električni tok? M 2

Kaj povzroči električni tok, ko steče skozi kapljevino?
3. Opiši kemično reakcijo iona iz elektrolita, ko pride do elektrode. T 3

Ali sta reakciji na obeh elektrodah enaki?
Na kateri elektrodi se izločajo kovine oziroma vodik?
4. Od česa je odvisna masa iz elektrolita izločene kovine? T 4

Pojasni odvisnost.
5. Masa pri elektrolizi izločene kovine je vsako sekundo enaka. T 5

Kaj lahko iz tega sklepaš o električnem toku?
6. Na podlagi česa je bila postavljena prvotna definicija za 1 A? V 6

190
7.2 Električni tok v plinih in vakuumu
Ve, da je elektri~ni tok v plinih usmerjeno gibanje

1
ionov in elektronov.
Pove, da je tudi v plinu Ve, da v praznem prostoru – vakuumu elektri~ni
2
in vakuumu elektri~ni tok tok ne te~e.
usmerjeno gibanje naelektrenih
Ve, da v vakuumski cevi elektri~ni tok te~e,
delcev. 3
ko žare~a katoda seva elektrone.
4 Ve, v kateri smeri dioda prepuš~a elektri~ni tok.
Snov te ure je izbirna vsebina. Če se odločimo, da bomo to snov obravnavali, potem

lahko začnemo s poskusom razelektritve skozi zrak. V močnem električnem polju
med naelektrenima telesoma, to sta lahko kroglici influenčnega stroja, plošči kon-
denzatorja, ploščica in konica induktorja …, električna sila pospeši v zraku prisotne
ione in elektrone do tolikšne hitrosti, da ti s trki v druge atome povzročijo nastanek
novih ionov in elektronov v plinu. Zrak se vse bolj ionizira in pri določeni koncentra-
ciji ionov postane prevoden.
Pokažemo še nekaj poskusov prevajanja električnega toka skozi razredčene pline

v Geisslerjevih ceveh. Plini pri tem svetijo. Povzamemo, da je električni tok v plinu
usmerjeno gibanje ionov in elektronov.
Ponovimo še, kaj je električni tok v kapljevinah in kovinah. Potem učence vprašamo,
ali električni tok teče tudi skozi prazen prostor – vakuum. Očitno ne, saj v praznem
prostoru ni nosilcev električnega naboja.
V demonstracijski zbirki Teltron je tudi steklena buča – dioda. Priključimo jo na vir

enosmerne visoke napetosti. V električni krog vezan ampermeter ne pokaže toka.
Ko pa v njej segrejemo katodo, le-ta seva v prazen prostor elektrone. Ti se v električ-
nem polju gibljejo proti anodi. Sedaj električni tok teče. Pri zamenjanih priključkih
(katoda bi postala anoda, električno polje bi se obrnilo) bi segreta anoda tudi sevala
elektrone, ki pa bi zaradi električne sile v električnem polju med anodo in katodo
padali nazaj na anodo, in električni krog ne bi bil sklenjen. S tem pokažemo, da dio-
da dopušča električni tok le v eni smeri. Spregovorimo še o možnosti uporabe diode
kot usmerjevalke toka. Če imamo čas, lahko prikažemo še delovanje katodne cevi.
Pri vseh poskusih z visoko napetostjo pazimo na varnost učencev in nas samih.

191

kondenzatorski plošči,
1. Razelektritev v zraku
influenčni stroj ali induktor ali
drug vir visoke napetosti
induktor ali podoben vir visoke
2. Poskusi z Geisslerjevimi cevmi napetosti, Geisslerjeve cevi,
vezne žice
3. Poskus z diodo elementi zbirke Teltron
Št. standarda
7. Ali plini prevajajo električni tok? V kakšnih pogojih steče skozi plin M 1
električni tok?
Kaj je električni tok v plinih?
8. Ali električni tok teče skozi prazen prostor – vakuum? M 2
9. V diodi je prazen prostor – vakuum. Kaj so nosilci električnega naboja, T 3

ko tok steče skozi diodo? Od kod pridejo v prazen prostor diode?
10. Zakaj diodi rečemo tudi usmerjevalka toka? T 4

Pojasni in opiši, v katero smer teče električni tok skozi diodo.

192
192
Magnetno polje in indukcija 8
Splošna pojasnila
Obravnavo tem o magnetnih silah in magnetnem polju začnemo z urejanjem znanja,
ki ga imajo učenci o delovanju magnetov.
Zato lahko pripravijo in v prvi uri za motivacijo pokažejo ter razložijo eksperimente,
opisane v delovnem zvezku v nalogah 8 in 9 na strani 59.
Pri opisu magnetnega polja Zemlje povemo, da so vsa poimenovanja v fiziki dogovor-
jena. Ena so bila sprejeta prej, druga pozneje. Na to je dobro opozoriti, ko povemo
definicijo polov magneta, saj so pol paličastega magneta, ki kaže proti severnemu
geografskemu polu, poimenovali severni magnetni pol prej, preden so odkrili, da je
tudi Zemlja velik magnet. Učenci pogosto zamenjujejo poimenovanje polov magne-
ta sever–jug s poimenovanjem polov vira napetosti plus–minus.
Poskus za prikaz magnetnega polja okrog vodnika, po katerem teče električni tok,
naredimo z baterijo s kratkostičnim tokom.
Če se odločimo, da pokažemo medsebojno delovanje dveh vzporednih vodnikov
(v učbeniku in priročniku teh poskusov nismo opisali), potem je smiselno povedati
tudi definicijo ampera. Po dveh dolgih tankih žicah, napeljanih 1 m vsaksebi, teče
tok 1A, ko delujeta metrska kosa teh žic, ki sta vštric, drug na drugega s silo 0,2 mikro-
newtona. Ne pozabimo pojasniti pojmov »vsaksebi« in »vštric«. Od učencev ne zahte-
vamo, da bi definicijo znali na pamet.
Indukcijo in transformator je smiselno obravnavati zato, da pokažemo, kako spra-

vimo v gibanje proste elektrone v žici, da torej električnega toka v elektrarnah ne
proizvajajo, in da zaključimo obravnavo električnega toka z izmeničnim tokom, brez
katerega si življenja ne moremo več predstavljati.
08 magnetno polje.indd 192 10/28/2005 10:49:39

193

Učna enota
58. 1. 8.1 Magnetne sile in magnetno polje
59. 2. 8.2 Magnetno polje in električni tok
60. 3. 8.3 Tuljava in njeno magnetno polje
63. 6. 8.6 Indukcija
64. 7. 8.7 Transformator

194
8.1 Magnetne sile in magnetno polje
Ve, da magnetna sila deluje na feromagnetne

1
Pove, da magnetna sila deluje snovi.
na feromagnetne snovi.
2 Ve, da magnetna sila deluje na daljavo.
Ve, da ima vsak magnet

3 Ve, da ima vsak magnet dva pola.
dva pola.
Ve, da je tudi Zemlja magnet. 4 Pozna magnetno polje Zemlje.
Pove, da prostor,
v katerem delujejo Pove, da prostor, v katerem delujejo magnetne
5
magnetne sile, imenujemo sile, imenujemo magnetno polje.
magnetno polje.
Zna ponazoriti magnetno polje z magnetnimi
6
gostotnicami.
Ponazori magnetno polje
z magnetnimi gostotnicami. Ve, da so magnetne gostotnice sklenjene
7 krivulje, usmerjene od severnega pola
k južnemu.
Učenci so v četrtem razredu raziskovali delovanje magnetov in spoznali, da delujejo

med magnetom in železom privlačne sile ter da lahko jeklene predmete namagne-
timo. Ni odveč, če učno uro začnemo z igricami z magneti različnih vrst. Ob tem
učenci ugotavljajo, na katere snovi deluje magnetna sila, da deluje na daljavo in da
je delovanje med kosom železa in magnetom vzajemno. Običajno z magnetom pobi-
ramo železne predmete, gre pa tudi obratno; s kosom železa pritegnemo magnet.
Učenci pokažejo in razložijo doma pripravljene eksperimente o magnetih, ki so opi-
sani v delovnem zvezku na strani 59 in označeni s kolesci. Povemo lahko, da deluje
magnetna sila tudi na nikelj in kobalt, ki ga dodajajo posebnim zlitinam za perma-
nentne magnete.
Naredimo poskus z na vrvici obešenim magnetom. Postavi se v smeri sever–jug.

Spomnimo jih, da ima vsak magnet dva pola, severnega in južnega. Potem defini-
ramo magnetna pola in opišemo magnetno polje Zemlje. Učence opozorimo, da sta
geografski severni in magnetni južni pol blizu skupaj. Pri tem poskusu moramo že
predhodno preveriti, kje v učilnici se bo posrečil, saj nam lahko ponagajajo železni
predmeti v okolici.
Potem učenci rešujejo naloge v delovnem zvezku na straneh 58 in 59.
Delovanje magnetne sile na daljavo razložimo s pojmom magnetno polje. Ponazo-

rimo ga z opilki in sliko polja projiciramo z grafoskopom na platno. Magnet damo
pod plastično posodico, v katero natresemo opilke. S tem zavarujemo magnet in
grafoskop pred opilki, saj bi v nasprotnem imeli veliko težav z odstranjevanjem opil-
kov z magnetov. Pri prodajalcih učil lahko nabavimo učne pripomočke za prostor-
sko oziroma ploskovno ponazoritev magnetnih polj različnih magnetov. Povemo še,
da se opilki razvrstijo v črte, ki jih imenujemo magnetne silnice ali tudi magnetne

195
gostotnice. So zaključene krivulje, ki potekajo skozi magnet in so usmerjene od

severnega pola k južnemu.
Za popestritev lahko uporabimo računalniške animacije iz zbirke Fizletov, Poglavje

Elektromagnetika št. 27.1 in 27.2.

različni magneti, predmeti
1. Igrice z magneti
iz različnih snovi
2. Definicija polov magneta paličasti magnet na vrvici
grafoskop, prozorna posoda,
3. Slike magnetnih polj dva paličasta magneta,
podkvasti magnet, železni opilki
Št. standarda
1. Naštej nekaj predmetov, na katere deluje magnetna sila. T 1

Iz katere snovi so?
2. Opiši medsebojno delovanje dveh paličastih magnetov. M 2

T 3
3. S paličastim magnetom pobereš buciko s tal. T 1

a) S katerim delom magneta se približaš buciki?
b) Kako deluje magnet na buciko? T 3
c) Ali je potem, ko odstraniš magnet, bucika magnetna?
4. Nariši in opiši magnetno polje Zemlje. T 4
5. Kako imenujemo prostor, v katerem na telesa iz feromagnetnih snovi M 5

delujejo magnetne sile?
6. Kako imenujemo črte, s katerimi ponazarjamo magnetno polje? M 6

Kakšne črte so to in kako so usmerjene?
Nariši ploskovno sliko magnetnega polja paličastega magneta. M 7

196
8.2 Magnetno polje in električni tok
1 Zna narediti elektromagnet in ve, kako deluje.
Ve, da je okoli vodnika, po katerem teče

2
Pove, da magnetna sila deluje električni tok, magnetno polje.
na gibajoče se naelektrene
Ve, da na vodnik deluje magnetna sila,
delce. 3
če je vodnik v magnetnem polju.
Ve, da v magnetnem polju deluje magnetna sila
4
na gibajoče se naelektrene delce.
Ponovimo snov prejšnje ure in za motivacijo naredimo elektromagnet iz žeblja in

kosa izolirane bakrene žice. Zanima nas magnetno delovanje navitja, zato z njim
poberemo, prenesemo in na drugem mestu odložimo majhne predmete iz železa.
Poskusimo pobrati tudi bakrene žebljičke in ob tem ponovimo, katere snovi so fero-
magnetne.
Magnetno polje v okolici vodnika, po katerem teče enosmerni tok, prikažemo s po-
skusom, ki ga prikazujeta sliki 8.11 in 8.12 v učbeniku na strani 108.
S tokovno gugalnico prikažemo še medsebojno delovanje trajnega podkvastega

magneta in vodnika, po katerem teče električni tok. Pokažemo, kaj se zgodi, ko
zamenjamo smer toka oziroma ko obrnemo podkvasti magnet. Pojasnimo, da deluje
magnetna sila samo na gibajoče se naelektrene delce – elektrone znotraj vodnika,
v pravokotni smeri glede na smer gibanja elektronov in pravokotno glede na smer
magnetnih silnic. Ker elektroni ne morejo iz žice, povzročijo, da se odkloni celotna
žica. Princip izkoriščamo pri elektromotorjih. Pokažemo model elektromotorja iz
kakšne zbirke učil, na primer iz zbirke Električna vezavna plošča.
Uro nadaljujemo s poskusom, s katerim pokažemo delovanje magnetne sile na giba-

joče naelektrene delce. Izvedemo poskus s katodno cevjo iz zbirke Teltron ali s sta-
rejšim odpisanim televizorjem in paličastim magnetom. Pokažemo še, kaj se zgodi,
če zamenjamo magnetna pola – magnet obrnemo.
Popestritev z računalniško animacijo Fizlet št. 27.3.

197

vir napetosti, žebelj, izolirana žica,
1. Elektromagnet
drobni predmeti iz različnih snovi
daljši vodnik, igla magnetnica,
2. Magnetno polje v okolici vodnika
vir napetosti
podkvasti magnet, žična zanka,
3. Tokovna gugalnica
stojalo, vezne žice, vir napetosti
model elektromotorja, vezne žice,
4. Model elektromotorja
vir napetosti
katodna cev s stojalom,
Odklon elektronov v magnetnem vir napetosti, paličasti magnet
5.
polju
star televizor, paličasti magnet
Št. standarda
7. Opiši delovanje elektromagneta in navedi primer uporabe. M 1
8. Gibljivo lahko žico napelješ čez magnetno ploščico. Opazuješ del žice M 2
nad magnetom, ko jo priključiš na baterijo.
Kaj se zgodi s tem delom žice? Odgovor pojasni. T 3
Kaj bi se zgodilo, če bi magnet zamenjal z iglo magnetnico?
9. Opiši poskus s tokovno gugalnico in ga pojasni. T 3
10. Ali deluje magnetna sila na elektrone v vodniku: T 3

a) ko po njem ne teče električni tok?
b) ko po njem teče električni tok?
S katerim poskusom bi potrdil svoj odgovor?
11. Med poloma podkvastega magneta je vodnik. Ko ga priključiš na baterijo, T 3

se premakne v notranjost magneta. Premakne se zaradi:
a) delovanja električne sile.
b) delovanja magnetne sile.
12. Opiši poskus s katodno cevjo. Kaj se zgodi s curkom elektronov, V 4

ko jim od strani približamo magnet?

198
8.3 Tuljava in njeno magnetno polje
Pozna tuljavo in pove, da je 1 Opiše tuljavo.

v njej in okoli nje magnetno
polje, kadar teče po tuljavi Pove, da je v tuljavi in okoli nje magnetno polje,
2
električni tok. kadar teče po njej električni tok.
Ponovimo snov prejšnje ure. Lahko odgovorimo na vprašanja za preverjanje standar-

dov znanja. Pri 8. vprašanju izvedemo poskus, ki ga vprašanje opisuje.
Nato naredimo nekaj poskusov s tuljavo. Povemo, kaj je tuljava, in naredimo poskus
iz učbenika na strani 109.
Projekcijo magnetnega polja tuljave pokažemo z grafoskopom. Uporabimo tuljavo

na pleksi steklu. Opilki nam pokažejo, da je magnetno polje takšno, kot ga poznamo
pri paličastem magnetu. Okrog mest, kjer žica prebada ploščo iz pleksi stekla, se
opilki razporedijo v koncentričnih krogih, zato lahko povemo, kakšno je magnetno
polje premega vodnika. Lahko ga tudi pokažemo, če imamo ustrezne pripomočke.
Primerna je računalniška animacija Fizlet št. 28.1.
Učence seznanimo z uporabo tuljave pri elektromagnetih v industriji in v gospo-

dinjstvu.
Učenci lahko rešujejo naloge iz delovnega zvezka na straneh 60 in 61 ali se sezna-

nijo z življenjem in delom nekaterih fizikov, učbenik stran 108 in 110.

tuljava, vir napetosti, železno jedro
1. Magnetno polje tuljave
tuljave, železne sponke
grafoskop, model za prikaz
2. Magnetno polje tuljave magnetnega polja tuljave
z grafoskopom, opilki, vir napetosti
grafoskop, model premega vodnika,
3. Magnetno polje vodnika vir napetosti, vezne žice,
železni opilki
Št. standarda
13. Opiši tuljavo. M 1
14. Kdaj je v tuljavi magnetno polje? Kaj se zgodi z magnetnim poljem, T 2

če v tuljavo dodamo železno jedro?

199
8.4 Utrjevanje in preverjanje znanja

Ura je namenjena še zadnjemu utrjevanju snovi in ustnemu preverjanju znanja.
Preverjamo snov zadnjega in tudi prejšnjih poglavij, predvsem poglavje o gibanju,
Newtonove zakone in energijski zakon. Ne spuščamo se preveč v podrobnosti, pač
pa želimo učencem osvežiti pridobljeno znanje, ki ga bodo s pridom uporabljali
v srednji šoli.

Ura ocenjevanja je namenjena za zadnje popravke ocen in oblikovanju končne
ocene.

200
8.6 Indukcija
Ve, da se zaradi gibanja žice skozi magnetno polje

1 pojavi na krajiš~ih žice elektri~na napetost
Spozna pojav indukcije. in da se pojav imenuje indukcija.
Ve, da elektri~ni generatorji delujejo zaradi
2
indukcije.
Pri obravnavi sledimo navodilom v učbeniku na strani 111 in izvedemo opisane

poskuse. Potrebujemo občutljiv voltmeter. Lahko uporabimo merilnik, ki je prek
vmesnika vezan na računalnik, ali ruski demonstracijski galvanometer. Pri vrtenju
tuljave ali magneta se smer toka v zanki stalno menja – dobimo izmenični tok.
Nato lahko pokažemo enostaven električni generator, ki ga zavrtimo ročno.
Lahko razložimo še trifazni električni generator, kakršne imamo v elektrarnah.

podkvast magnet, žična zanka
1. Indukcija
ali tuljava, galvanometer
paličasti magnet, tuljava,
2. Indukcija
galvanometer
3. Izmenični tok model generatorja za izmenični tok
Št. standarda
15. Kaj moramo narediti, da se bo v žici inducirala električna napetost? V 1
16. Kateri pojav je osnova delovanja generatorjev? V 2

201
8.7 Transformator
Ve, da indukcijo izkoriš~amo v transformatorjih

Pozna transformator kot napravo 1
za spremembo napetosti.
za spreminjanje izmeni~ne
napetosti. 2 Opiše sestavo transformatorja.
Razloži prenos elektri~nega dela

3 Razloži prenos elektri~nega dela na daljavo.
na daljavo.
Transformator razložimo kot napravo za spreminjanje izmenične napetosti, ki deluje

na principu indukcije in dejstva, da sta napetosti na primarni in sekundarni tuljavi
v razmerju njunega števila ovojev. To prikažemo s poskusi.
Z demonstracijskim poskusom prikažemo delovanje transformatorja in njegovo upo-

rabo pri prenosu električnega dela na daljavo.

elementi iz zbirke Električna
1. Transformator vezavna plošča,
vir izmenične napetosti
dva transformatorja,
2. Prenos električnega dela na daljavo daljši vezni žici, žarnica,
vir izmenične napetosti
Št. standarda
17. Opiši transformator. V 1
18. Kaj lahko spreminjamo s transformatorjem? V 2
19. Razloži prenos električnega dela na daljavo. Zakaj dva transformatorja? V 3

202
Priloga 1
Enakomerno kroženje
Kako izračunaš hitrost in frekvenco telesa, ki enakomerno kroži?

Zaradi katere sile telo kroži?
PRIPOMOČKI:
kroglica, obešena na 50 cm dolgi nitki
štoparica
merski trak
gramofon
velika gramofonska plošča
kroglice iz plastelina
učbenik
IZVEDBA POSKUSA
1. Kroglico, obešeno na 50 cm dolgi nitki, vrti v vodoravni ravnini,

da enakomerno kroži.
a. Izmeri čas 10 obhodov, t1 =
b. Izračunaj čas enega obhoda ali obhodni čas, to =
c. V učbeniku preberi, kaj je frekvenca, nato izračunaj frekvenco kroženja krog-

lice. Računaš jo lahko po dveh enačbah.
Zapiši ju:
č. Izračunaj frekvenco kroglice in jo izrazi z osnovno enoto,
n=
d. O kroženju že veliko veš, zato boš izračunal hitrost kroglice po zgledu v učbe-
niku na strani 31.
Podatki:
Enačba:
Račun:
09 priloge.indd 202 10/28/2005 10:26:37

203
Priloga 1
2. Pri naslednjih poskusih boš uporabljal gramofon. Pripravi si tudi dve enako veliki
kroglici iz plastelina, da boš opazoval njuno gibanje. Najprej položi eno kroglico
na skrajni rob velike gramofonske plošče.
a) Vključi gramofon, da se bo plošča vrtela z najmanjšo možno hitrostjo, in opiši

gibanje kroglice.
b) Izračunaj hitrost kroglice in njeno frekvenco kroženja. Potrebne podatke pri-

dobiš z merjenjem in računanjem. Zapiši jih v pripravljeno preglednico.
Podatki: Računi:
Polmer Št. obhodov Obhodni čas Frekvenca Hitrost kroženja

Kroglica 1
Kroglica 2
c) Na gramofonsko ploščo položi še drugo kroglico tako, da bo razdalja do sre-

dišča plošče enaka polovični oddaljenosti prve kroglice. Ponovi meritve in
izračunaj frekvenco ter hitrost kroženja še za drugo kroglico. Pridobljene po-
datke vnesi v preglednico.
č) Primerjaj rezultate v preglednici in pojasni zvezo med polmerom krožnice,

obhodnim časom, frekvenco kroženja in hitrostjo.
3. V učbeniku na strani 32 preberi zapis o centripetalni sili, ki deluje na telo med

kroženjem. Nato naredi poskus. Na gramofonsko ploščo položi kroglico in narav-
naj hitrost vrtenja najprej na srednjo, nato pa na največjo vrednost.
a) Opiši izid poskusa.
b) Nariši ploščo in kroglico na njej ter smer gibanja kroglice, ko odleti s plošče.
09 priloge.indd 203 10/28/2005 10:26:42

204
Priloga 2
Predlog izvedbe ure astronomije,

o planetih našega Osončja
z avtentično nalogo
Načrtovanje:
1. Kaj bo učenec ob koncu vedel, znal, kaj bo novega spoznal?
• Razlikuje pojme planet, komet, meteor, zvezda, galaksija
• Pove, da se telesa gibljejo okoli Sonca po elipsah.
2. Določitev standardov
Po končani dejavnosti učenec:

• Našteje in razlikuje telesa: planet, komet, meteor, zvezda, galaksija.
• Ve, da je edina zvezda v našem Osončju Sonce.
• Našteje telesa, ki sestavljajo naše Osončje, in si pomaga s ponazoritvijo.
• Ve, da se planeti gibljejo okoli Sonca po elipsah.
• Uporabi podatke in zna izračunati hitrost kroženja planeta.
• Ve, da se ravnina, po kateri se Zemlja giblje okoli Sonca, imenuje ekliptika.
• Našteje planete našega Osončja in pove, da jih razdelimo na notranje
in zunanje planete.
• Razloži opozicijo in konjunkcijo.
• Zna se lotiti problema in ga rešiti.
• Zna preučeno vsebino pregledno in razumljivo predstaviti sošolcem.
• Organizira dejavnost v skupini.
3. Razmislek o tem, kateri izdelek bo služil kot dokaz za to, da so učenci usvojili
zgornje cilje.
• Izvedel je predstavitev o planetu.
• Predstavil je, kaj morajo strokovnjaki postoriti, da bi lahko človek živel
na določenem planetu.
4. Dejavnosti, ki jih opravi v procesu priprave:

• preuči literaturo,
• pripravi predstavitev sošolcem,
• nastopa pred sošolci.
09 priloge.indd 204 10/28/2005 10:26:43

205
Priloga 2
5. Kriteriji za ocenjevanje izdelka
Področje Opisniki
Kriterij
spremljanja zadostno dobro odlično
Sposobnost Iz gradiva ne zna Iz gradiva izlušči Iz izbranega
zbiranja izluščiti bistva dele, ki ne gradiva smiselno
in vrednotenja in doseči ustrezajo povsem izlušči pomembne
Delo s podatki
podatkov zastavljenega cilja. izbrani tematiki, dele in jih uredi
zbere premalo ali v smiselno celoto.
preveč gradiva.
Načrtovanje Pri delu ni Načrt dela je Zna narediti načrt
poteka raziskave samostojen pomanjkljiv, in zna ustrezno
Raziskovalni
in ne predlaga potrebuje pomoč izbrati, kaj je treba
pristop
ustreznega načrta. pri odločanju, kaj opazovati.
je treba raziskati.
Razumljivost Vsebina je Predstavitev dela Razumljivo
in jezikovna v glavnem ni izvedena in jezikovno
ustreznost nerazumljiva in povsem razumljivo ustrezno predstavi
predstavitve jezikovno površna. in jezikovno svoje delo.
ustrezno.
Zanimivost, Predstavitev Predstavitev Predstavitev
dinamičnost je monotona je premalo je dinamična
predstavitve, in ne pritegne dinamična in zanimiva.
Predstavitev, vzpostavitev stika poslušalcev. in ne vzpostavi
sporočanje z občinstvom stika z občinstvom.
in vključevanje
neverbalne
komunikacije
Učinkovita Ne uporablja pri- Pripomočki so Uporablja ustrezne
uporaba vizualnih pomočkov oziroma uporabljeni delno pripomočke
pripomočkov jih ima preveč. ustrezno. in v pravi meri.
Ne uporablja jih
v pravem trenutku.
Prispevek V skupini ne Sodeluje pri delu Zelo aktivno
posameznika sodeluje oziroma skupine, prevzema sodeluje v skupini
k delu skupine je njegov pa le manj in pri organizaciji
prispevek pomembne dela.
minimalen. naloge.
Sodelovanje Strpnost Neučinkovito Prizadeva si za Je zelo strpen
v skupini in učinkovita in nesramno dialog, kompro- do drugih,
komunikacija komunicira mise sprejema le potrpežljivo
s člani skupine, z drugimi člani stežka, odstopa od predstavlja svoje
upoštevanje skupine, ne idej skupine. ideje in je priprav-
mnenja in idej upošteva njihovih ljen na sklepanje
drugih idej in predlogov. kompromisov.
Vira:
M. Skvarč: Od na~rtovanja do preverjanja in ocenjevanja znanja kemije v osnovni šoli;
ZRS za šolstvo, Ljubljana 2004
B. Beznec in drugi: Moja prva fizika 1, Priro~nik za u~itelje; Modrijan, Ljubljana 2004
09 priloge.indd 205 10/28/2005 10:26:43

206
Priloga 2
Predlog izvedbe
U~ence v razredu razdelimo v osem skupin, vsaki skupini dolo~imo en planet, ki naj ga
raziš~e. Navodila za delo lahko razložimo ustno ali jim damo zapisana, svetujemo jim,
kje dobijo literaturo, oz. jim jo ponudimo ter naro~imo, naj pobrskajo še kje. Kadar se
delo v skupini ustavi ali ne znajo dalje, ~lanom skupine pomagamo z napotki. Po zgornjih
kriterijih, ki jih predstavimo u~encem, lahko izdelke ocenimo.
Kon~ni izdelek je lahko plakat.
ê se odlo~imo za ra~unalniško predstavitev, delajo v ra~unalniški u~ilnici. Da delo hitreje
ste~e, jim v meniju Priljubljene pripravimo spodaj navedene spletne strani ali jim nalogo
s spletnimi stranmi damo na razpolago v obliki Wordovega dokumenta. Pripravijo lahko
PowerPoint predstavitev, slike prekopirajo s spleta in dodajo besedilo. âsa za delo in se-
stavo predstavitve imajo torej približno 25 minut. Omejimo ~as predstavitve posamezne
skupine na dve minuti. ê so veš~i omenjenih orodij, je ura izvedljiva v taki obliki.
Skupine druga za drugo predstavijo planete Oson~ja. Drugi si med tem zapisujejo bistvene
stvari v zvezek.
NALOGA
Na Zemlji se razmere za življenje slabšajo. Znanstveniki, astronomi in vesoljci iščejo
planet, na katerem bi bile razmere za življenje človeka še sprejemljive, če že ne
ugodne.
Raziščite, kakšne so razmere za življenje na planetu, ki vam je dodeljen za ra-
ziskovanje. Nekateri planeti imajo tudi lune. Raziščite, ali bi lahko živeli na
kateri od njih.
1. Kakšne razmere potrebuje človek za življenje? Kaj od tega je ugodno na izbra-

nem planetu in kaj bi se dalo spremeniti?
Razmislite o ozračju, vodi, temperaturi, težnosti, površju, rudnih bogastvih, dol-
žini dneva in noči, letnih časih in še čem.
2. Koliko časa bi potovali do planeta, kdaj bi bil najugodnejši čas za polet z Zemlje?
Predlagana literatura:
Astronomija, Didakta, 1994
Nebo in zvezde – Velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga,
Ljubljana 1983
Mala splošna enciklopedija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1976
Spletne strani:
http://baza.svarog.org/predmet/astronomija/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Category:Planeti
ttp://www.bf.uni-lj.si/cpvo/geologija/vesolje.html
http://kiss.uni-lj.si/˜k4fg0152/devetplanetov/
http://www.svarog.org/projekti/nase_osoncje/
http://www.nineplanets.org/
http://www.nasa.gov
(vse dostopne 16. junija 2005)
09 priloge.indd 206 10/28/2005 10:26:43

207
Priloga 3
Načrtovanje vezij s programskim

paketom Elektronic Workbench 3.0
Program poženemo tako, da v mapi FIZIKA izberemo bližnjico WEWBA – analogna
elektronika.
Prikaz in razlaga okna EWB

1. Menijska vrstica
Z njo vnašamo narejena in shranjena vezja, shranjuje-
mo vezja, nastavljamo lastnosti programa in prikaz na
ekranu ter kličemo pomoč.
2. Delovna površina
Na njej razporejamo in povezujemo elemente v vezje.
3. Shematski znaki elementov
Ko pokažemo na znak izbranega elementa, dobi miškin
kazalec obliko roke. Z dvojnim klikom na levi miškin
gumb se odpre pogovorno okno, v katerem lahko nasta-
vimo lastnosti elementa. Element prenesemo na delov-
no površino. Nekateri znaki so za nas neobičajni, a se
jih hitro navadimo.
4. Instrumenti
Nad delovno površino imamo štiri instrumente: funkcijski generator, osciloskop,
AV instrument in risalnik Bodejevih grafov. Ko pokažemo na element, se miškin
kazalec spremeni v roko. Primemo instrument ter ga odvlečemo na delovno povr-
šino. Tu ga priključimo v vezje. Z dvojnim klikom na instrument povečamo instru-
ment, tako da lahko opazujemo skalo in ga nastavimo.
5. Gumb za vklop in izklop
S tem gumbom lahko vklopimo in izklopimo vezje.
Izdelava vezja
Na delovni površini razpostavimo elemente. Ko se postavimo z miško na priključek
elementa, se izriše črn pravokotnik – prijemalka. Pritisnemo levi gumb na miški in
potegnemo priključek do naslednjega elementa, kjer se
prav tako pojavi prijemalka. Ko spustimo gumb, se oba ele-
menta povežeta po optimalni poti. Če na tak vodnik posta-
vimo element (ampermeter), ga program samodejno vključi
v električni krog. Označeni element lahko zavrtimo s tipka-
ma <CTRL> + <R>. Vozlišče dobimo tako, da na vodnik pri-
vlečemo črno piko. Pika se samodejno vključi v električni
krog. Dva priključka zasede vodnik, dva pa ostaneta prosta
za druge povezave (npr. voltmeter).
Z dvojnim klikom na vodnik lahko le-tega obarvamo. Sti-
kalo lahko vključimo ali izključimo s tipko <SPACE>. Pri
prekoračitvi dovoljenih vrednosti se elementi vidno poško-
dujejo.
09 priloge.indd 207 10/28/2005 10:26:43

208
Priloga 3
Učni list
Delovne naloge
Z uporabo programa EWB odgovori na naslednja vprašanja. K nalogam nariši she-
me in pripiši vse vrednosti posameznih količin.
1. Na enosmerni vir napetosti 6 V vežemo žarnico, ki je narejena za napetost 6 V

in ima moč 0,6 W. Izmeri električni tok skozi žarnico. Povečaj napetost izvira za
toliko, da bo žarnica »pregorela«.
2. Na vir napetosti za 6 V veži zaporedno dve žarnici, ki trošita moči 0,6 W in 2,4 W,
narejeni za napetost 6 V. Kolikšna je napetost na vsaki žarnici in kolikšen tok
teče skozi vir oziroma vezavo?
3. Na vir napetosti za 6 V veži različni žarnici vzporedno. S stikalom vklapljaj in

izklapljaj posamezno žarnico in obe skupaj. Kolikšen tok teče skozi vsako pose-
bej in kolikšen skozi obe skupaj?
4. Reši poljubno nalogo iz poglavja Električni tok.
09 priloge.indd 208 10/28/2005 10:26:43

FIZIKA 9 Priročnik Za Učitelje

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

FIZIKA 9 Priročnik Za Učitelje

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ovitek fizika 2 prirocnik.

FH10 Fri Oct 28 12:40:55 2005 Page 1

FIZIKA ZA 9. RAZRED OSNOVNE OLE

FIZIKA ZA 9. RAZRED OSNOVNE OLE

Izdala in založila Modrijan založba d. o. o.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji

00 aparat.indd 2 10/28/2005 09:13:30

4. Mirujoči električni naboj 94

00 aparat.indd 3 10/28/2005 09:13:30

6. Električni upor 148

7. Električni tok v kapljevinah, plinih in vakuumu 186

8. Magnetno polje in indukcija 192

00 aparat.indd 4 10/28/2005 09:13:30

V posameznem poglavju priročnika za učitelje so: Vsebina priložene zgoščenke:

Vsem učiteljicam in učiteljem, ki uporabljate Modrijanov učbenik in delovni zvezek,

00 aparat.indd 5 10/28/2005 09:13:30

Časovna razporeditev učne snovi

00 aparat.indd 6 10/28/2005 09:13:30

4. Mirujoči električni naboj

00 aparat.indd 7 10/28/2005 09:13:30

7. Električni tok v kapljevinah, plinih in vakuumu

8. Magnetno polje in indukcija

00 aparat.indd 8 10/28/2005 09:13:31

00 aparat.indd 9 10/28/2005 09:13:31

01 gibanje.indd 10 10/28/2005 10:05:15

Časovna razporeditev učne snovi

Zaporedna št. Zaporedna št.

1. 1. 1.1 Uvodna ura

2. 2. 1.2 Gibanje in mirovanje

4. 4. 1.4 Enakomerno gibanje

5. 5. 1.5 Enakomerno gibanje

6. 6. 1.6 Pospešeno gibanje

7. 7. 1.7 Enakomerno pospešeno gibanje

9. 9. 1.9 Pot pri enakomerno pospešenem gibanju

10. 10. 1.10 Pot pri enakomerno pospešenem gibanju

11. 11. 1.11 Preverjanje in utrjevanje znanja

12. 12. 1.12 Sila je vzrok za spreminjanje hitrosti

13. 13. 1.13 Sila, masa in pospešek

14. 14. 1.14 Računanje sile, mase in pospeška

15. 15. 1.15 Enakomerno kroženje

16. 16. 1.16 Enakomerno kroženje

01 gibanje.indd 11 10/28/2005 10:05:21

1.1 Uvodna ura

• enakomerno ELEKTRIČNI TOK

POGLED V VESOLJE TELESA IN POLJA

• Osončje • gravitacijsko polje

Predlagamo, da si učenci količine, enote in enačbe zapišejo v preglednico na za-

01 gibanje.indd 12 10/28/2005 10:05:21

Povemo, kako bo potekalo delo, osvežimo kriterije ocenjevanja (priročnik za pouk

01 gibanje.indd 13 10/28/2005 10:05:22

1.2 Gibanje in mirovanje

Učna cilja Standardi znanja M T V

Ve, da se telesa gibljejo, ko spreminjajo lego

3 Ve, da sled gibanja imenujemo tir.

Ve, da je pot dolžina tira med dvema legama

Opisujemo dogodke, ki so povezani z gibanjem. Pojasnimo, kdaj se opazovano telo

Obravnavamo še tir gibanja. Naredimo poskus z jogurtovim lončkom. Na dnu ga

Predlagana eksperimenta Pripomočki

01 gibanje.indd 14 10/28/2005 10:05:22

Vprašanja za ustno preverjanje znanja

1. Po čem prepoznaš, da se opazovano telo giblje? M 1

2. Peter se pelje z avtom mimo bencinske črpalke. Opazujemo Petra. M 1 2

3. Jana sedi na sedežu vrtiljaka in se vozi. Pojasni, glede na kaj se giblje M 2

FIZIKA ZA 9. RAZRED OSNOVNE OLE

FIZIKA ZA 9. RAZRED OSNOVNE OLE