Akademija za manualno terapijo

ANATOMIJA
IN
FIZIOLOGIJA
Anja Boc
 LIMFATIČNI SISTEM

URAVNAVANJE OBRAMBA
RAVNOTEŽJA TEKOČIN NOTRANJEGA OKOLJA
DELI LIMFATIČNEGA SISTEMA
LIMFNA OBTOČILA
• mreža limfnih kapilar, ki drenirajo tekočino iz medceličnih prostorov
• kapilare se združujejo v večje limfne žile
• limfne žile vodijo limfo skozi bezgavke, kjer se prefiltrira
• prefiltrirana limfa se vlije v sistemski venski obtok

ORGANI LIMFATIČNEGA SISTEMA:

bezgavke
• tonzile na ustno‐žrelnem prehodu
• priželjc
• vranica
• limfatični skupki v tankem črevesu
• kostni mozeg
LIMFA - MEZGA

limfa

pora

medceličnina

endotelij

Med celicami tkiva so mikroskopsko majhni prostorčki:

medceličnina = intersticij.

V njih je medcelična tekočina.

limfna kapilara med celicami

LIMFA - MEZGA
arteriola
gladke mišice
endotelijske celice

limfna kapilara

krvne kapilare

medceličnina
venula

NASTANEK LIMFE:
• krvna plazma se filtrira preko stene kapilare
• hidrostatski tlak: na začetku kapilare je tlak višji kot v medceličnini – prehod tekočine v medceličnino
• medcelična tekočina se resorbira preko stene kapilare v lumen kapilare
• osmotski tlak: na koncu kapilare je kri zgoščena – prehod tekočine v kapilaro
• neto gre več tekočine iz kapilare v medceličnino kot obratno
• prebitek tekočine s topljenci se iz medceličnine drenira v limfne kapilare
LIMFA - MEZGA
arteriola
gladke mišice
endotelijske celice

limfna kapilara

krvne kapilare

medceličnina
venula

SESTAVA LIMFE:
• filtrat plazme: prozorna, rumenkasta vodna raztopina
• vsebuje velike molekule, ki ne morejo iz medceličnine v kapilaro
• vsebuje limfocite
• maščobne kapljice (iz prebavil) ji lahko dajejo mlečno barvo
• lahko vsebuje tudi mikrobe, rakave celice
LIMFNE ŽILE - MEZGOVNICE

LIMFNI OBTOK NI SKLENJEN

• limfne kapilare slepo začenjajo v medceličnini večine tkiv
• združujejo se v vedno širše limfne žile
• stena limfnih žil je tanjša kot stena krvnih žil
• stena vsebuje zelo malo gladkih mišičnih vlaken

IZJEME!
V nekaterih tkivih limfnih žil NI:
• centralni živčni sistem
• kost, hrustanec
• zobje
LIMFNE ŽILE - MEZGOVNICE

PREMIKANJE LIMFE PO LIMFNIH ŽILAH omogoča:

• pritisk tekočine v limfnih žilah
• krčenje mišic
• pulzacija sosednjih arterij
• vlek negativnega pritiska v prsnem košu
• zaklopke usmerjajo pretok
 LIMFNE ŽILE - MEZGOVNICE
ductus • ductus lymphaticus dexter zbira limfo iz
lymphaticus dexter • desne polovice prsnega koša
• desne zgornje okončine
• desne polovice glave in vratu
vliva se v desni venski kot (angulus venosus dexter)

• ductus thoracicus zbira limfo iz

• cisterne chyli
• leve polovice prsnega koša
• leve zgornje okončine
• leve polovice vratu in glave
ductus vliva se v levi venski kot (angulus venosus sinister)
thoracicus

• cysterna chyli zbira limfo iz

• spodnjih udov
• medenice
• abdomna
cysterna chyli limfa iz nje odteka v ductus thoracicus
BEZGAVKA- NODUS LYMPHATICUS

eferentna limfna žila arterija in vena

‐ odvaja precejeno limfo
hilus
sredica – sinus bezgavke
‐ limfne kapilare zbirajo limfo

globoka plast skorje

‐ vsebuje limfocite T

povrhnja plast skorje

‐ vsebuje limfocite B

subkapsularni prostor
‐ vanj se odpirajo aferentne limfne žile
‐ vsebuje dendritične celice,
ki sprožijo imunski odziv germinalni center
aferentne limfne žile capsula (tvorba limfocitov)
‐ dovajajo v bezgavko limfo iz tkiv
‐ vstopijo v bezgavko na konveksnem delu trabeculae
‐ predrejo vezivno ovojnico bezgavke (kapsulo)
RAZPOREDITEV BEZGAVK
POVRHNJE BEZGAVKE
• drenirajo limfo iz kože, podkožja
• ležijo ob povrhnjih venah
• limfa iz povrhnjih bezgavk se praviloma filtrira še skozi globoke bezgavke

GLOBOKE BEZGAVKE
• drenirajo limfo iz mišic, sklepov, organov
• na udih ležijo v kotanjah:
• zgornji ud: komolčna kotanja, pazdušna kotanja
• spodnji ud: podkolenska kotanja, ingvinalna regija
• v trupu ležijo ob velikih žilah in ob organih:
• ob medeničnih žilah
• ob aorti
• v hilusih parenhimskih organov, ob steni votlih organov
VRANICA – LIEN, SPLEN

LEGA IN TOPOGRAFIJA
• leži v levem hipohondriju, vzdolž 10. levega rebra
• ovija jo visceralni peritonej
• lateralno je prislonjena ob diafragmo
• medialno meji na želodec in levo ledvico
• proti hilusu sega rep trebušne slinavke
• ob spodnjem polu se dotika kolona (flexura coli lienalis)
od spredaj, jetra so dvignjena

od spredaj
 VRANICA – LIEN, SPLEN

ŽILJE VRANICE:
• a. lienalis (iz truncus celiacus)
hilus vranice • v. portae odvaja kri iz vranice v jetra

kapsula
FUNKCIJA
trabekul • rdeča pulpa:
a
sinusoidi • sinusoidi krvnega sistema
bela pulpa
• razpad starih eritrocitov
• filtracija krvi
• fagocitoza mikrobov, razpadlih celic
• bela pulpa:
rdeča pulpa germinalni center • kepice limfatičnega tkiva
• tvorba limfocitov
vena arterija
 PRIŽELJC - THYMUS

LEGA
• leži v zgornjem delu mediastinuma, za prsnico
• za njim so velike vene (v. brachiocephalica sin., v. cava superior)

OPIS
• mehka rožnata žleza
• levi in desni reženj
• največji je v puberteti (tehta ~ 30g), nato se manjša

FUNKCIJA
• v skorji je limfatično tkivo, tu nastajajo limfociti
thymus • v sredici endokrine celice sintetizirajo hormon TIMOZIN
• timozin spodbuja nastajanje in zorenje specializiranih limfocitov T,
ki nato potujejo v druge limfatične organe (vranica, bezgavke, tonzile)
TONZILE- Waldayerjev limfatični obroč

tonsilla tubaria
tonsilla pharyngea
tubarna tonzila
žrelnica

tonsilla palatina
nebnica

tonsilla ligualis
jezična tonzila
OBRAMBA NOTRANJEGA OKOLJA

PRVA BOJNA LINIJA:

• koža preprečuje vdor tujim organizmom, snovem
• solze spirajo oko, delujejo antibakterijsko
• dlačice in sluz v nosni votlini ustavijo mikroorganizme, delce umazanije
• slina v ustih deluje antibakterijsko
• sluz v dihalni in prebavni cevi ustavi mikroorganizme
• kislina v želodcu pobije mikroorganizme
• bakterije normalne črevesne flore zavirajo rast patogenih bakterij
• urin spira sečnico
• kislo okolje vagine zavira rast mikroorganizmov
OBRAMBA NOTRANJEGA OKOLJA

NESPECIFIČNA IMUNOST – VNETNI ODZIV:

• mikroorganizmi poškodujejo tkivo

• poškodovane celice povzročijo sproščanje mediatorjev vnetja

(snovi, ki spodbujajo vnetni odziv) iz levkocitov

• znaki vnetja: rdečina, toplota, oteklina, bolečina

(povečan pretok krvi, povečana prepustnost kapilar)

• prihod makrofagov na mesto vnetja

• fagocitoza mikroorganizmov in poškodovanih celic

OBRAMBA NOTRANJEGA OKOLJA

SPECIFIČNA IMUNOST:
• temelji na prepoznavi mikroorganizma (celični spomin)
• lahko je prirojena ali pridobljena
• pridobljena je lahko posledica prebolele okužbe ali cepiva
• limfociti B: tvorba protiteles proti antigenu mikroorganizma
• limfociti T: prepoznava antigena mikroorganizma, uničenje