RASTLINSKA TKIVA

1. Osnovno tkivo
Ki opravlja osnovne funkcije tkiv, fotosintezni parenhim, aerenhim, kolehim in sklerenhim-
mehanska zascita, izlocalni parenhim v lsitih..
Med krovnim in prevodnim tkivo
Celice zive parenhimske, nekaj kolenhimske in sklerenhimske
Naloga v listih- fotosinteza
Naloga v steblo in korenin- je zascita in zaloga

2. Krovno tkivo
Najbolj zunajno tkivo ki pokriva telo rastlin
Na mladih neolesnelih rastlin je povrhnjica
Na olesnelih rastlin je pluta
Celice:
-Mrtve parenhimske plocaste v olesnelih delih.
-Zive parenhimske plocase v neolesnelih delih.
Naloga v korenin- prenos snovi in zascita
Naloga v listi- zascita in izmenjava plinov
Naloga v steblo- zascota in izmenjava plinov

- POVRHNIJCA= EPIDERMIS=EPIDERMIDA
Iz enoplastna sestavljena iz locastih celic ki se tesno stikajo (da rastlin ne izgubi vode)
Celice so zasiljene kar poveca sticna povrsina- daje mehanska opora
Poleg epidermalni celici, prisotni so celice zapiralke in trihomi (laski)
Sciti pred uv sevanje, zbira svetloba
Je pokrita s KUTIKULO- vodootoprno plastjo iz kutina, debelejsa pri rastlini ki rastejo v
bolj susni predeli.
Kutin C16-C18 zmanjsuje izgubo voda.
Voski C24-C36 vodootporni heterogeni verigi iz alkoholi, aldehidi, mk , ketoni, se nalozijo
kutiina kot delci so trdni
Kutikula in voski scitijo pred uv sevanje, tudi kot barvila.
Z antociani ali karoteonidi obarvani plastidi obarvajo povrsnjice cvetov in plodov- bolj
ucinkovito razmnozevanje in rasirenje raslin ker zuzelke pivablja (oprasevalce in raznasalce
semen)

KOMPLEKS LISTNE REZE v povrhnjice

So iz dve celice zapiralke med njimi je medcelicni proctor ter pomozene celice (2 do vec
celic na ena zapiralka). S celice zapiralke rastlina izmenjuje plini, kisik ki je product
fotosinteze in co2 ki potrebujejo za fotosinteze.
Ki je listna reza odprta izgubijo voda.
Celici zapiralki vsebujejo za modro svetlobo obcutljiv fotoreceptor-KRIPTOKROM ki
aktivira kalijeve kanalcke. V calico zapiralko se poveca koncentracija K in to sprozi dotok
vode ki poveca turgoren pritisk.
 Celice zapiralke imajo neenakomerno zadebeljena celicna stena, vsebujejo tudi kloroplasti in
poteka fotosinteza.
Neenakomerna stena in radialno urejene miofibrile omogocijo da se spremeni oblik celice
zapiralke in se odpre reza.
Reza je odprta ki vsebuje veliko koncentracijo saharoze.
Kar je susa= v koreninah poveca koncentracijo hormona ABA ki se po ksilemu prenese do
liste, hormone vpliva na membranske kanalcke in povzroci pretok K ion s tem pade turgor in
se celice zaprejo.
Visoka kolicina saharoze= visok turgor= odprta reza
Visoka koncentracija K= dotok vode= visok turgor= odprta reza
ABA= povrzoci pretok K= nizka konc K= nima turgor in voda= zaprta reza

Povrhnjica ima in izrastke laske ali TRIHOMI

Razlicni oblik in stevilo celic, lazje prezivetje, izlocajo snovi ki otrgajo raslinojadce,

3. Prevodno tkivo
Zelo specializirane celice in podaljsane
V notrajnosti
Naloga v listih transport snovi
Naloga v korenin in steblo opora in transport snovi

Mahovih in alg nimajo prave prevdne tkive, imajo izdaljsane celice.

Prvo je v preprotnicah.
DVa tipa ksilem (voda in mineralne snovi ki ohranja turgor) in floem(snovi ki nastajajo v
fotosintezo)

KSILEM:
Je sestavljeno tkivo iz prevodne celice (traheje in traheide-sklerenhim) in neprevodne celice
(parenhim, sklerenhimska vlakna)- zato prenese, je zaloga in opora.
Prevodne celice so mrtve in imajo sekundarno zadebeljene stene- hiter pertok vode
Traheide so starejse, dolge, imajo jih praprotnice in semenke zasiljene in ozje prenesejo vodo
skozi PIKNJE
Trahejski elementi- mladi, v kritosemenki, so debelejse in gradijo TRAHEJA- voda se gibje s
perforacijo (imajo te celice delno rasgrajene stene)in je hitrejsi kot traheide
ker so traheje debelejse so bolj obcutljive zato kritosemenke ne prezivejo v ekstremni pogoji

prevajanje po ksilemu
ob vstop vode iz tal v korenin se naredi koreninski pritisk, potem voda s osmozo se premika in
nastane pritisk vode na stena se vecja in se voda zacne prenasati skozi ksilem in nastane vodni
stolb, voda je pretezka in zato je pomeben vlek vode. Vlek vode je ucinkovitejsi, nastane ko se
listen reze odprejo-transpiracija in naredijo podtlak ali tenzija is s tem se vlece voda skozi
ksilemu do liste.
 Vodikove vezi med molecule vode- kohezija in vodikove vezi med vode in molecule iz stena
ksilemu-adhezija omogocajo nastanek neprekinjenega vodnega stolba.
Da rastline odrzijo te sile celice imajo sekundarne stene.
Embolija- ko nima vode- susa, vhod zraka povrzoci da se vodni stolb razpade

Hidatode na povrnjica v listih- gutacija

FLOEM:
Sitaste celice in celice spremljevalk.
Celice so cevaste oblike ampak imajo tanko primarno celicno steno in so zive.
Celice imajo sirse plazmodezme- sitaste pore, nimajo jedro in druge organelle, majhni
protoplast.
Starjse so sitaste celice v praprotnicah in golosemenkah
Mladi so sitaste cevi so sirse in krajse ki imajo zelo siroke pore
Floemski sok je gostejsi, saharoza je glavni transporni snov
Iz izvor preko floem v ponor.
Koncetracija floem je visoka v listih zreli ki se izvaja fotosinteza
Tipicni ponor so zalozne organe kot je korenina in seme
V izvor je visoka koncetracija sladkorjev je visok osmotski pritisk a v ponor je nizji voda se
usmeri proti nizji osmotski pritisk.

Meristemsko tkivo
Iz mahjne parenhimske celice, tvorba novih celic
Izodiametricne in majhne celice ki se delijo in omogocijo da rastlin raste.
Imajo tansko primarno celicno steno, gusto citoplazmo s mitohondrijev majhni vakuol in
ribosomih.
Apikalni meristem je v korenina in omogoca rast, ima cepica ki zasciti te meristemske celice
- Antikline delitve- pravilna delitev pravokotno os korenine se podaljsuje korenina in manj
debeli
Meristem v steblu tvori novi liste.
Meristem na zaljistu omogoca da zraste stranski poganjek.

Latelarni meristem omogoca da se rastlin razsirje, to so prevodni in plutni kambij.

Interkalarni meristem je na meji dva organa primer steblo in koren
Obocje mirovanja- funkcija the celic je zaloga genetsko zdravih celic.

Ustavitev celicni cikel= prehod v G0= velikost in diferencijacija

RASTLINSKI ORGANI
Praprotnice in semenke imajo 3 organe korenine steblo in listi.
Mahovi pa imajo telo oblikovano kot steljko , drugi pa imajo steble in liste
KORENINA
Izhlapevanje vodo, zalozni organ, pritvridev rastlin na podlagi.
Koreninske sisteme- glavna korenina (najdaljsa in najdebelejsa)iz nje so stranske korenine
Nadomestne korenine- iz spodnjega dela stebla so bolj plitki

Obmocje
1celicna delitev
meristemske celice ki se delijo in so zasictene s ovojnico-koreninska cepica(kaliptra)- izloca
polisahadrine sluzi.
Kaliptra:
Zunajne plasti odmrejo in nove celice sintetizirajo meristemske celice-KALIPTROGEN
KOLUMELA je osrednji del kaliptra podvojujejo svoj genom meristemske celice-
ednopoliploidija=endoreduplikacija- ucinkovitejse sintetizirajo sluz.
Te celice vsebujejo amiloplasti in skrobni zrna in s tem zaznava rastlina teznost (so v spodnji del
citoplazme) to povzroci Aktiacija Ca kanalckov signalna transdukcija povzroci podaljsevanje
celic proti Ca gradient in zato korenine rastejo navzdol-GRAVITOPRIZEM

Celice povrhnjice se podaljsajo v koreninske laske. Crpajo vode iz zelo majhne prostore.
2obocje podaljsevanja -rast novonastalih celic, floem se diferencira
3obmocje zoreja diferencijacije celic
4prevajanja glavno obmocje izrascanja stranskih korenin, voda in mineralni snovi se prevajajo skozi
osrednji zil v steblo, krovno tkivo je lignificirano, kutinizirano in suberinizirano.
V osrednjem delu je ksilem in pericikel in zarki floem.
Med povrhnicjo in prevodni valj je obsezna skorja- valjsate celice s amiloplasti(osnovno tkivo je
zalozni parenhim)
Najbolj notrajna plast skorje je ednodrem ki filtrira vodo pred vhod v ksilem
Plocaste celice, celicna stena je mestoma subernizirana-neprepustna za vodo.
Pod endoderm lezi pericikel- tkivo za izrastki stranske korenine je iz parenhimske celice

Voda iz korenskih laskov skozi skorjo potuje na dva nacina

1.po simplastu- po notrajnosti celic ki so povezane s plazmodezmi
2.po apoplastu- po celicni steni in medcelicni prostori

Eksoderm-zunajna plast skorje, protoplasti the celic odmrejo, sekundarne stene suberinizirane
Koren- kopicenje korenin In se odebelijo
Koreninski gomolji-odebeljene stranske ali nadomestne korenine
Oporne korenine izrascajo iz nadzemnega stebla in se zasidrajo v tla (pocva) povecajo oporo.
zracne korenine-sprejemajo vodo iz ozracja
MIKORIZA- korenin In glivne hife, gliva oskrbuje rastlino s mineral snovi, rastlino pa s hrano ker je
gliva heterotrofna.
Simbioza s bakterijami- korenin metuljnic in Rhizobium bakterije. Bakterije vstopajo notraj in vezejo
zracni dusik in sintetizirajo amonijak oz amonijev ion ki ga rastlina uporabi za izdelava aminokislin.
STEBLO
Prenos snovi, opora
Se podaljsa na vrsicku ker tam vsebuje apikalni meristem izrascajo iz tem tudi listi.
KOLENCE NODIJ- izrasca list, vsebuje zalistni brst -zraste stranski poganjek
INTERNODIJ- med zaporednima kolencama je steblo neolistano
Vecinoma stebla so okrogla zaradi slerenhimskih ali kolenhinskih snopov pod povrhnjico.
Steblo je lahko polno ali votlo.
Na povrsini stebla je enoslojna povrhnjica ki jo prekriva kutikulo.
V notrajnosti je valj s zilami, zila je kolatelarna- ksillem in floem sta vzporedno urejeni.
Zila lahko je dovrsena ne vsebje kambij kot je v enokalicnicah ali je
Nedovrsnea vsebuje zilni kabij ki se deli kot v golosemenkih in dvokalicnic
Zile lahko so urejene v STRZEN (golosemenki in dvokalicnic) ali so razvejane po celotnem
steblu (enokalicnic)

Skorja steblo
Zunajni plast vsebuje kloroplasti-zeleno steblo
Notrajnost globoko so neobarvane.
V skorji je pogost oporni sklerenih ali kolenhim opora davajo tudi zile. Sekundarne stene
sklerenhim.

Podzemni deli stebla lahko odebelijo v gomolj ali koreniko- zaloga skrob
stolon- stranski poganjek v spodnjem delu stebla ki izraste iz zalistnega brsta se podaljsa pod ali nad
povrsino- lahko se razmnozuje nespolno jagodnjak
trne- kakteje odebeljeno steno
LIST
Apikalni meristem poganjka tvori liste.
Izkoristek svetlobe omogoca povrsina listov da je velika in vecje stevilo listov.
Listnim dnom- pritrjen list na steblo
Listna ploskev- poteka fotosinteza je lahko enotna ali deljena ali sestavljena
Oblik listni ploskev
kopjasto, puščičasto, jajčasto, srčasto, ledvičasto, igličasto, lopatičasto, luskasto dlanasto ali pernato
deljeno oz. sestavljeno,... Tudi listni rob je različno oblikovan, npr. gladek, valovit, nazobčan, napiljen,
narezan
Listne zile prehajajo od stebla v list skozi listno dna in peclja.
Listen ploskev
Dvokalicnice so mrezaste ena glavna, pri enokalicnice so progaste.
Povrhnjica s kutikulo in listni rezi.
V notrajnsot lista je listna sredica iz fotosintetski parenhim.
med njimi potekajo kolatelarne zile -ksilem zgoraj in floem spodaj
Manjse zile obdaja zilna ovojnica iz parenhimske celice ki so za izmenjavo snovi med zila in listna
sredica.
Vecje zile imajo sklerenhim za opora.
Bifacialen list- zgornja in spodnja strana se razlikujeta.
Celice zgornje povrhnjice vsebujejo velko kloroplastov, so strebricaste oblike in ker se bolj segrevajo
se poveca izhlapevanje vode.
Celice spodnje povrhnjice imajo listen reze manj izhlapevanje vode, gobasto tkivo veliko medcelicnine
aerenhim prehaja zrak, manj fotosinteze, hiter prenos CO2 iz reze skozi medcelicnine.
Ekvifacialen list- so iste dve povrhnjice trave

Abscizija- pad listov

Se razradijo celuloze in pektin v celicni steni to povzroca da se list odkine iz steblo
Se razgradi klorofil- liste izgubijo svojo bojo.

Tipi list
SEKUNDARNA RAST

Primarna rast- mersitemske deitve, rast zeleni rastlin, nizje rastline

Sekundarna rast so razvile dvokalicnic In golosemnki.

-omogoca rast v debelino, bolj opora, lesnate rastline (drevesa, grmi)

-potece samo v steblo in korenin v listih in plodovi ne.

-sekundarna rast omogocata dva tipa tkiv prevodni kambij (nastane v globjih plasti med ksilem in floem) in plutni kambij
(ki nastane bolj na povrsini)

U steblo

PREVODNI KAMBIJ

-ostni sistem pomembne so prevodne celice:

-v steblo prevodni kambij je v nedovrsene zile in se zacne deliti. Prevodni kambij deluje obestrano v notrajnsoti nastane
sekundarni ksilem-lesa v zunajnosti pa sekundarni floem-licja. Delovanje kambij je odvisno iz pogoje zato deluje najbolj v
leto a v zimo se upocasni.

-sekundarni ksllem- lesa v notrajnost vsebuje prevodne traheje in traheide, neprevodni ksilemski parenhim, in
sklerenhimska vlakna

-sekundarni floem licja v zunajnosti vsebuje prevodne sitaste cevi oz sitaste celice s celice spremjevalke, neprevodne
parenhismke celice, in vlaken za opora

- zaradi razlik sestavu lesa se razlikujejo in razmer med dvema je branik lahko ocenimo starost rastlin.

- v sekundarnih tkivih je razvit precni system TRAKOVI:

Povezuje sekundarni ksilem in sekundarni floem, sestavljajo ga zive parenhimske celice se prenasajo in skladiscijo snovi.

PLUTNI KAMBIJ

-se razvije sekundarna rast iz parenhimske celice med povrhnjico in licjem

-enostransko, nove celice se nalagajo proti zunajnosti stebla

-med diferencijacijo te celice se povecajo, primarna stena se suberinizira suberin je nepropusten za vodo in pline in na
koncu njihov protoplast odmre- pluta je sekundarno krovno tkivo

- za razliko od povrhnjico je vecslojna pluta in nima celice izhlapevalke, med celicami plute nima medcelicnina.

-pri nekateri rastlin kambij deluje dvosprotno – notrajnosti- feloderm

- ker lesu in licju so zive parenhimske celice ki potrebujejo zrak, pluta vsebuje structure ki to omogocajo-LENTICELE,
nekakse razpoke so po katerih prehajajo plini.

V koreninah

-sekundarna rast potece na enak nacin kot v steblo razlika je v zacetku, v tvorbi prevodnega kambija.

-kambij nastane v korenina iz celic pericikla nad ksilemski zarki in iz parenhimskih celic med zarkastim ksilem in vmesni
floem. Potem sledi dvostrano delovanje.

- tudi plutni

-palmi nimajo sekundarna rast ampak so sirokim apikalnim meristemom poganjka.

UVOD

Evolucijski prednik je zelena alga.

Podobnosti alge in rastlin so

Zeleno barvilo klorofil alfa fotosinteza, podobni rRNA, celicna stena iz celuloze,rezervno snov skrob,…

Alge
Lahko so enocelicni ali veccelicni. Telo je steljka nimajo pravih tkiv in organov. Da se alga ne uleze jo podpira okoliska
voda- vzgon.

Prilagoditve rastlin
-vokasta kutkula
-listne reze
-lingin za tkiva za oporo in prenos snovi na daljse (je trd v celicni steni vecja trdost in obstojnost)
-razvoj semen od vode bolj neodvisen
-razvoj cvetove bolj ucinkovito oprasevanje in razvejanje semen

Raslin razvrscamo v 3 debla

1. Mahovi
Najstarejsi, telo je steljka ali preprostimi organi (rizoidi-korenice, kavloidi-steblo, filoidi-listici)
Nimajo prevodni tkiv in ne zrastejo visoko

2. Praprotnice
Dobro razvite korenin steblo in liste, imajo prevodna tkiva, visji, drevenesti

3. Semenke
Znacilnost je poleg 3 organe vsebujejo cvetovi in semena.
Golosemenke so straejsi semena se razvijejo prosto na povrsini lukastih cvetnih listih,
Kritosemenke so novi semena se razvijejo v notrajnosti cveta, glede na stevilko klicnih list lahko jih uvrscamo v
enokalicnince in dvokalicnince.

Razmnozevanje