Funkcije stebla

Nadzemna opora za liste, cvetove, plodove

Prevajanje vode, mineralov, organskih snovi
Fotosinteza
Skladiščenje rezervnih snovi
Vegetativno razmnoževanje
Pritrjevanje (plezalke)
Obramba
Prezimitev
Vrste stebel
Deblo
Grmičasto steblo
Plezoče steblo
Korenika ali rizoma (podzemno steblo)
Stebelni gomolj (podzemno odebeljeno steblo)
Pritlika, živica = dolg vodoraven stranski poganjek na
dnu stebla – nad zemljo (pritlika; jagoda) oz. pod
zemljo (živica; krompir); funkcija razmnoževanja
Podobno kot pri korenini
Osrednji cilinder
(osrednji stržen, okoli žile v parenhimu)
Skorja
Povrhnica
Enokaličnice in dvokaličnice
Pri enokaličnicah so žile razmetane po primarni skorji
in centralnem cilindru
Žile so pri enokaličnicah vseh tipov
Žile so pri enokaličnicah dovršene = ne pride do
sekundarne debelitve
 Steblo enakaličnice in dvokaličnice

ENOKALIČNICE DVOKALIČNICE
Žile raztresene po preseku Žile razporejene v obroču
 Kolateralna žila
Enokaličnice Dvokaličnice
dovršena: ni več kambija nedovršena: med floemom in
ksilemom je kambij
FLOEM

KAMBIJ

KSILEM - traheja
Leptocentična žila Bikolateralna žila

KSILEM

KAMBIJ

FLOEM
Vzdolžni prerez stebla

KSILEM

FLOEM
 Prečni prerez
(primarna stopnja dvokaličnice)
Epiderma
Parenhim
Primarna skorja
Kolateralne žile
Stržen
 Primarna skorja → sekundarna skorja
(dvokaličnice)
Žile so urejene v obroč – kolateralne ali bikolateralne

Žile so nedovršene = med floemom in ksilemom je kambij

Kambialni obroč nastane tako da se razvije medžilni

kambij, ki se poveže s kambijem v kolateralnih žilah
Kambialni obroč začne tvoriti navznoter ksilem, navzven
pa floem, tako nastane sekundarna stopnja stebla
V sekundarni stopnji stebla se tvori še felem (pluta)
 Debelitev
samo pri dvokaličnicah, kjer so žile razporejene po obroču

STRŽEN

SKORJA
PRIMARNI KSILEM

ŽILNI KAMBIJ

PRIMARNI FLOEM

POVRHNJICA
 Debelitev
v parenhimu nastane medžilni kambij

ŽILNI KAMBIJ

MEDŽILNI KAMBIJ
 Debelitev
nastaneta sekundarni floem in ksilem

SEKUNDARNI FLOEM

KAMBIJ

PRIMARNI KSILEM SEKUNDARNI KSILEM

PRIMARNI FLOEM
 Sekundarna stopnja stebla
SEKUNDARNA SKORJA
CENTRALNI STRŽEN PRIMARNA SKORJA

LES

PRIMARNI KSILEM STRŽENOV TRAK

EPIDERM
SEKUNDARNI KSILEM SEKUNDARNI FLOEM PERIDERM
SPOMLADNI LES

BRANIKA
POLETNI LES les, ki priraste
v enem letu

LETNICA
Sekundarni ksilem - les
Prevajanje vode in mineralnih snovi
Opora
Shranjevanje rezervnih snovi
Strženovi trakovi: prenos snovi od notranjega dela
stebla v zunanjost in obratno
Sekundarni floem - ličje
Prevajanje organskih snovi – sitaste cevi
Shranjevanje rezervnih snovi
Glavna sestavina lubja
Likova vlakna – opora
Ličja je mnogo manj kot lesa
 Terciarna skorja
Periderm
Povrhnjica
Pluta
Plutni kambij (felogen)
Feloderma
 Pluta
Celice, ki jih plutni kambij oddaja navzven
Vsebuje suberin in voske – ni prepustnosti za vodo
zato celice odmrejo
Odmre tudi tkivo na zunanji strani, saj ni oskrbe s
hranilnimi snovmi
To tkivo neslednje leto razpoka, nov plutni kambij se
zasnuje v ličju
Lubje
Acorus calamus – pravi kolmež
Za kačnikovke je značilno betičasto socvetje, ki ga
obdaja ovršni list
Korenika: preobraženo podzemno steblo,
shranjevanje rezervnih snovi
Grenčine (akaron)
Etrično olje: stomahik, karminativ.
Vsebuje β-azaron, ki je hepatokarcinogen
Prerez stebla enokaličnice
Vrsta: Acorus calamus (pravi kolmež)
Družina: Araceae
Droga: Acori calami rhizoma (korenika kolmeža)

Vidimo
 epiderma
 zračni parenhim: aerenhim
 bikolateralne žile v primarni skorji
 endoderma
 celice z eteričnim oljem
 leptocentrične žile v osrednjem cilindru
Artemisia absinthium – pravi pelin
Red Asterales: koškasto socvetje
Asteraceae (nebinovke): v socvetju cevasti cvetovi,
včasih ob robu jezičasti
Cichoriaceae (radičevke): v socvetju samo jezičasti
cvetovi
Eterično olje na površinskih žlezah tipa asteracej (ena
izmed epidermalnih celic se deli in tvori stolpič iz 8
celic, ki izločajo eterično olje pod kutikulo) vsebuje
tujon
Grenčine (absintin, artabsin)
Izdelava aperitivov
Prečni prerez primarne stopnje stebla dvokaličnice
Vrsta: Artemisia absinthium (pravi pelin)
Družina: Asteraceae
Red: Asterales
Droga: Absinthii herba (zel pelina)

Vidimo
 Laski
 Epiderma
 Kolenhim
 Primarna skorja
 Endoderma
 Sklerenhim
 Floem
 Kambij
 Ksilem
 Stržen
Frangula alnus - krhlika
Antrakinonski glikozidi, odvajalno (zavrejo absorpcijo
vode (inhibicija Na-črpalke, zrahljanje celičnih stikov)
Priporočena uporaba največ 10-14 dni (hipokaliemija)
Aglikoni nimajo učinka
Manj oksidirane oblike (antroni, antranoli) dražijo
črevesno sluznico (bruhanje, krvava diareja, krči)
Drogo staramo eno leto ali sušimo pri povišani
temperaturi
Prečni prerez sekundarne stopnje
stebla dvokaličnice
Vrsta: Frangula alnus (navadna krhlika)
Družina: Rhamnaceae
Droga: Frangulae cortex (skorja krhlike)

Vidimo:
 pluta
 felogen
 primarna skorja
 floem
 strženovi trakovi
 sklerenhimska vlakna (Likova vlakna)
 Gospodarsko pomembna stebla
Stebelni gomolj: KROMPIR (Solanum tuberosum)

Odebeljeno steblo: KOLERABA (Brassica oleracea)

Korenika : INGVER (Zingiber officinalis)

Poganjek: BELUŠ (Asparagus officinalis)

SLADKORNI TRS (Sacharum sp.)

NAVADNI LAN (Linum usitatissimum)

NAVADNA KONOPLJA (Cannabis sativa)