Univerzitet “Sv.

Kiril i Metodij”- Skopje

Prirodno matemati~ki fakultet

Predmet: Organska evolucija

Tema: ^OVEK KAKO BIOLO[KI VID

Mentor: Izrabotil:
Doc. d-r Stoe Smiqkov Zarinski Aleksandar

Skopje, 2005 g.

Filogenija na ~ovekot
 Kako i sekoj drug organizam i ~ovekot e proizvod na evolucijata. Toj
nema samo biolo{ko, no i kulturno nasledstvo {to na dva na~ina go ~ini vrzan
za istorijata. ^ovekot e taka upadlivo sli~en na nekoi drugi cica~i taka da ni
eden biolog ne mo`e da se somneva vo nivna najbliska srodnost. U{te mnogu
odamna nau~nikot Line go stavi ~ovekot vo red- Primata zaedno so ~ovekoliki
i drugi majmuni. Iako ne zasnovana na stavot na evolucionata biologija toa bilo
prifateno od avtorite posle Line. Podocna sporedbeno- anatomskite
prou~uvawa vo potpolnost ja potvrdija golemata sli~nost me|u ~ovekot i
~ovekolikiot majmun. [to zna~i najbliski ~ovekovi srodnici me|u `ivi primate
se t.n. ~ovekoliki majmuni. Tie se sostojat od tri grupi koi se smetaat za tri roda
{to pripa|aat na fam.: Polgidae. Toa se: {impanzo i gorilo od rod Pan vo Afrika,
orangutan od rod Pondo od indija i grupa giboni od rod Hulobates vo
Jugoisto~na Azija i I. Indija. Ovie `ivi antropoidi nasproti razlikite razlikite
imaat nekolku zaedni~ki t.n antro-poidni karakteristiki kako {to se: sna`ni
o~nici, golemi seka~i, sektorski oblik na prviot, dolen, preden katnik, t.n.
majmunski greben vo dolna vilica, specijalizirano stopalo i sna`ni bracijalni
race. Tie karakteristiki se upadlivi i stvaraat golema praznina me|u ~ovekot i
antropoidite. No, sepak vrz osnova na teorijata na evolucijata na ~ovekot i
antropoidite vodat poteklo od ist predok. Za da go najdeme zaedni~kiot predok
na Hominidae i Polgidae morame da barame su{testvo koe nema brakijalna
specijaliziranost kako `ivite Ponidae ili potpoln bipedalizam i razvien mozok
kako sega{ni Homidae tuku poseduva nekoi od karakteristikite po koi se
antropoidite razlikuvaat od majmuni- Cereopithecoidea. Oblici bliski na takvo
zamisleno su{testvo najdeni se vo ni`i afri~ki miocen.
Otkrienite fosili vo I. Afrika opfa}aat nekolku antropo- idni rodovi koi
se jasno odvoeni od pravi cerkopitekoidni granki. Tuka se razlikuvaat 3 grupi:
rod Limnopithecus e sroden na giboni. Drugiot tip antropoid od raniot miocen
pretstaven e so Proconsul me|u ~ii vidovi ima takvi {to se pomali od {impanzo
i takvi koi se kako gorilo. Ovoj rod ima dovolno karakteristiki {to go pravat
blizok na predcite na goriloto i {impanzoto iako mu nedostigaat nekoi od
antropoidnite specifi~nosti kako: brakijalni race i majmunski greben. Vsu{nost
Klark i Lekei do{le do zaklu~ok deka bez tie specifi~nosti na podocne`nite
antropoidi, a sepak po zabi i proporcii na koski na lice grupa Proconsul e
prili~no bliska do hominidna linija. Tretata grupa antropoidi e pozna~ajna od
miocen i pliocen vo Afrika i Azija. Tuka spa|aat rodovite: Druopithecus,
Siuapithekus, Rampithekus i Bramapithkus.

2
 Postojat tri glavni teorii za razdvojuvawe me|u Pongidae i Hominidae.
Prema prvata, hominidnata linija se odvoila od zaedni~koto steblo na `ivi
antropoidi u{tr pred da se tie razdvojat na 3 posebni linii. Otkritieto deka
brahijalnata adaptacija kaj Hulobates, Pongo i Pan e posledica na evolucionen
paralelizam i prili~no rana pojava na giboni ja ~inat ovaa teorija sosema
neverovatna. Spored drugata teorija hominidnata linija se odvoila znatno posle
gibonskata linija. Razdvojuvaweto na Pangidae i Hominidae vo toj slu~aj se
slu~ilo vo docen oligocen ili ran miocen pred otprilika 20-30 milioni god.
Spored tretata teorija hominidnata linija se odvoila od linijata na afri~ki
~ovekoliki majmuni vo neodamno vreme (minato). Ne se poznati fosilni
ostatoci koi bi odele vo prilog na vtora t.e. treat trorija. Me|utoa analizata na
hemoglobin i serum-proteinot ubedlivo doka`uva deka tretata teorija e to~na.
Vo pliocen mo`e da se razlikuvaat tri prili~no jasno odredeni steprni na
napreduvawe na Hominidae: 1.Australopithekus, 2. Homo erektus, 3. Homo
sapiens. Sekoj od ovie tri stepeni se odlikuva so razli~na prose~na veli~ina na
mozok, dr fizi~ki karakteristiki i nekoi kameni orudija.
Australophitekus- Vo vrska so op{ta veli~ina na ovie hominadi mo`e da
ka`eme deka ako sporedime nivni masovni vilici i ogromni zabi so onie vo
sovrmeniot ~ovek mo`e da zaklu~ime deka tie oblici morale da bidat xinovski.
No denes blagodarenie na podatocite so koi se raspolaga jasno e da
Australopithekus ne ja pominuva visinata od 1.5 metri.Toj dokaz protivre~i na
op{to sva}awe deka ~ovek vodi poteklo od xinovska linija. Australopitecini
imale neobi~na me{avina na majmunski i ~ove~ki osobini. Karlica i dolni
ekstremiteti bile voglavno kako i kaj sovremeniot ~ovek i bile znak na dvi`ewe
na dve noze, no po maliot mozok i golemite vilici tie li~ele na majmuni.
Tokmu evolucijata na mozokot go opravduva geneti~koto razdvojuvawe me|u
Austrlopithekus i Homo kolku i da se sli~ni po drugi karakteristiki.
Pitekantropi-Za niv nekoi avtori mislele deka se toa ~ovekovi ostatoci, a
drugi deka se antropoidni. Taka Pitekantropus ostanal sporen se dodeka
Koengsvald 1930-ti godini ne gi ispital sistematski sloevi na fosili na Java i
otkril u{te mnogu novi i podobri primeroci. Ovoj, poznat kako javanski ~ovek,
e taka blizok so sovremeniot ~ovek vo site bitni anatomski crti i zatoa se vika
u{te kako Homo erektus. Ovoj stepen od holinidi se odlikuva so skelet na
teloto koj ne se razlikuva od toj na sovremeniot ~ovek. Glavni razliki od
sovremeniot ~ovek so: pomasovni zabi, pomal mozok.

Evolucioni tendencii vo hominidnata linija

3
 Za da go dostignat rangot-Homo sapiens ~ovekovite prdci morale da
pominat nekolku pokretnici.
Steknuvaweto na ispravno dr`ewe i dvi`ewe na dve noze bilo klu~en
slu~aj vo evolucijata na hominidnata linija. Site antropoidi se sposobni da se
dvi`at na dve noze, no nivnoto ispraveno dvi`ewe se bitno razlikuva od
dr`aweto na ~ovekot. Bil potreben izvesen broj promeni osobeno promena vo
spojuvawe na m.glutaeus ma himus. Za da bi se dobil naro~iti tip na noze i
ispraveno odewe karakteristi~no za ~ovek. Prednosta na ova ispraveno odewe ,
za koja osobeno dobro diskutirale Bartolomej i Birdsel ne e samo toa {to
stani{ten a zemjata za edno su{testvo koe dotoga{ `iveelo na drva , no i gi
oslobodilo prednite ekstremiteti za drugi funkcii. Toa ovozmo`ilo {akite da se
upotrebat za uspe{no rakivawe so razni korisni orudija (stap , kamen). Nekoi
tvrdat deka ve{tata upotreba na orudija predizvikala jak selekcioni pritisok vo
korist na zgolemuvawe na mozok se dodeka mozokot ne postanal dovolno
golem dam u ovozmo`i na svojot sopstvenik sam da izrabotuva alatki. No ,
otkrivaweto na kamenite kulturi me|u hominidi so prili~no mal mozok zboruva
za ne{to {to ne odi vo prilog na takvi tvrdewa. Zatoa se nametnuva pra{aweto
od kakva priroda bil toj selekcioni pritisok koj predizvikal zgolemuvawe na
mozok. Vsu{nost prose~nata zapremina na mozok porasnala od 1000 do 1400
cm kubni za pomalku od million godini. Kako {to vidovme pravwe na orudija
mnogu pomalku doprinesuva za toa otkolku potreba za govor. Govor ne mo`e
da se za~uva kako fosil , pa se {to }e se ka`e za govor pretstavuva samo naga|
awe. Se znae deka kolinidnata linija bila dobro adaptirana za razvoj na govorot
i toa blagodarenie na : niska polo`ba na grklan , ovalen oblik na zabniot niz ,
nepostewe na dijastema me|u zabi , odvoeni jazi~ni koski od ‘rskavica na
grklan , op{ta podvi`nost na jazik.
Me|u vi{ite cica~i , a najupadlivo kaj ~ovekot postoela tendencija da
isklu~ivo geneti~ko odnesuvawe se zameni so odnesuvawe {to e podlo`eno na
u~ewe i aklimacija. So drugi zborovi odnesuvaweto na fenotipot ne e ve}e
odredeno geneti~ki tuku vo pogolema ikli pomala mera e posledica na u~ewe i
vospituvawe.
Evolucijata na hominidi e skoro klasi~n primer na mozi~ka evolucija.
Sekoj organ i sekoj sistem od organi ima sopstvena brzinas i plan na evolucija.
Taka dvi`eweto na dve noze i upotrebata na racete bile prvi , rekonstrukcija na
karlica bila prakti~no zavr{ena vo vreme koga rastewe na mozok i
rekonstrukcija na ~erep tek otpo~nala. Mozai~ka evolucija e karakterisi~en

4
oblik na evolucija za sitew tipovi koi se premestuvaat so nova adaptivna zona.

Specijalizacija na hominidite

Mo`e da se pretpostavi deka amopatri~kite populacii na poranite

hominidi se razlikuvale me|u sebe pove}e otkolku rasite na sovremeniot ~ivek.
Ne se znae pritoa dali tie go dostignale onoj stepen na razli~nost koj bi go
opravdal statusot - vid. No , o~igledno tie lu|e nikoga{ ne go dostignale
stepenot na ekolo{ka kompatibilnost koja bi ovozmo`ila {iroka simpatrija.
Kolku pove}e hominidite se ka~uvale po evolucioni skalila stanuvale se
popodvi`ni , a nivnite op{testveni grupi - pogolemi. Tie stnale nezavisni od
okolinata , pa so samoto toa ekolo{kite barieri mo`ele polesno da se sovladaat.
Seto toa ja pottiknuva fulktuacijata na geni vo politipski vid i smaluvala
uspe{nata specijacija. Taka pekin{ki ~ovek bil prvo opi{uvan kako poseben
rod. No, sega site se slo`uvaat so toa deka toj genetski ne se razlikuva od
javanski ~ovek. Naproti , tolku se slo`uva so javanski ~ovek da e podobro da se
spojat vo eden politipski vid t.n. Homo erektus pekinensis.
Vo vtoroto me|uledeno vreme postojat otkritija koi se neobi~no sli~ni
so sega{niot ~ovek ili poto~no vo koi se zdru`eni crti na dene{niot ~ovek i
neandertalecot. Tie bi mo`ele da bidat ostatoci od eden {iroko rasprostranet
politip-ski vid od koj postanale neandertalecot i sega{niot ~ovek. Iako
neandertalskiot ~ovek se razlikuva od Sapiens-ot po neednakvi karakteristiki na
~erep, sepak toj ima volumen na ~erep isto tolku golem, kako i sovremeniot
~ovek i poseduval visoko razviena paleolitska kultura.

Politipski vid- Homo sapiens

Site tipovi lu|e koi `iveat na zemjata pripa|at na eden vid. Na, nekolku
nau~nici koi trgnale po pogre{en pat ja primenile tipolo{kata definicija za vid,
na ~ovekot podeluvajki go vo 5-6 vidovi. Takvata podelba e sosema sprotivna
na biolo{koto sva}awe za vid. Golemata podvi`nost na ~ovekot i negovata
nezavisnost od nadvore{nata sredina ja onevozmo`ile geografskata izolacija.
Kako posledica na taa cela zemjina topka vklu~uvajki gi i site klimatski zoni
denes gi zazema eden vid. Mo`nosta da se ~ovekot raspar~ka vo nekolku
vidovi stanuvala se pomala kolku pove}e se podobruvale soobra}ajnite vrski i
transportot. U{te ne postoi razlika (soglasnost) vo vrska so formalna

5
klasifikacija na Homo sapiens na podvidovi. Inaku biolo{ki ne e va`no kolku
~ovekovi podvidovi i rasi razlikuvame. Najva`no e da se razlikuva geneti~-ki i
biolo{ki kontinuitet na site tie kompleksi i da se sfati biolo{koto zna~ewe na
nivnata adaptacija i specijalizacija. Se znae deka golem del od `ivotnite se
adaptivni t.e. sekoja lokalna rasa vo pogolema e prilagodena na klimatskite ili
drugite uslovi na nadvore{nata sredina vo dadena oblast. Dokazi deka toa e
slu~aj i so ~ovekovite rasi davaat Coon, Garn, Birdsoll i Lundman. Vo prilog
na toa zboruva Glogerovoto pravilo: “Pigmentacijata e skoro bez isklu~ok
pojaka vo vla`ni tropski predeli otkolku vo posuvi i studeni kraevi. Za da eden
tip stane dominanten vo poedini oblasti mora da se pretpostavi deka toj imal
(+) selektivna vrednost. Takov e slu~aj so belata rasa so nejziniot plavokos i
plavook oblik koja kombinacija na karakteristiki pretstavuva (-) selektivna
vrednost za tropski oblasti. No postoi mislewe deka tokmu obla~nosta i
maglovitata klima na Z. Evropa so ladni do`dlivi leta go pottik-nala razvojot
tokmu na toj rasov tip.
Bitni ~ovekovi karakteristiki se: inteligencija, inventive-nost,
so`aluvawe i dr osobini koi te{ko mo`at da se izmerat i sporedat. Na postoi ni
edna edina mentalna osobina za koja e utvrdena jasna rasna razlika nasproti
golemata mo`nost da takvi razliki postojat. Prou~uvaweto na bliznacite e
edinstven dokaz dosega za delimi~na geneti~ka odredenost na mentalni
osobini. No, so sigurnost se znae deka razlikite me|u edinkite na edna popula-
cija ili rasa se pogolemi otkolku me|u populacii i rasi. Toa {to se razlikuva vo
sekoja populacija e stepen na varijabilnost, a toj zavisi od veli~inata na
populacijata, koli~inata na razmena na geni so sosedni populacii, promenlivost
na stani{teto i dr. Golem del na ~ovekovi varijabilnosti se posledica na
povremena produkcija na homozigoti od heterozigotni roditeli.
Pokraj obi~na kvantitativna varijabilnost {to ima poligensko
nasleduvawe kaj ~ovekot naiduvame i na prav polimor-fizam. Pretpostavkata
deka superiornosta na heterozigoti e pri~ina, vo pove}e slu~ai, na
polimorfizam kaj lu|eto se zasnova na analogija so podobro analiziraniot
polimorfizam kaj ni`i organizmi. Deka dve edinki nikoga{ ne se isti to~no e za
~ovekovata populacija isto tolku kolku i za drugi organizmi koi se
razmno`uvaat polovo. Sekoja edinka e edinstvena i se razlikuva od drugi edinki
po golem broj morfolo{ki, fiziolo{k ii psiholo{ki karakteristiki.

Biolo{ki f-ori vo evolucijata na ~ovekot

6
 Postojat dva biolo{ki f-ori koi mo`ele da go olesnat razvojot na ~ovekot.
Eden e populacionata struktura na primitivni hominidi. Tie se sprotistavuvale
na neprijatelskaat sredina ne kako poedinci no kako semejni grupi ili mali
dru`ini . [to zna~i kako edinica na evolucijata ne se smeta edinkata, tuku
populace-jata. Drug biolo{ki faktor koj vlijael na zabrzuvaweto na evolu-cijata
na hominidite e roditelskata gri`a. Preminuvaweto sega se pove}e zavisi od toa
kolku gri`a za deteto posvetuvaat roditelite. Ovde e o~igleden i visokiot
selekcionen pritisok vo korist na razvojot na mozokot. Zgolemuvaweto na
mozokot ima pak za posledi-ca usporuvawe na razvojot na ~ovekovata mladina
i prodol`uvawe na periodot vo koj mu e potrebna roditelska gri`a.

7
8