Univerzitet “Sv.

Kiril i Metodij”- Skopje

Filozofski fakultet
Institut za Odbranbeni i mirovni studii

Seminarska rabota po predmetot

Voena geografija

Tema: Voenogeografska, geostrategiska i

geopoliti~ka polo`ba na Slovenija

Mentor: Izrabotil:
prof. d-r Jove Talevski Sla|an Angelovski

Skopje, 2003
 Voved
Na 25 Juni 1991 godina Slovene~koto sobranie, vrz osnova na plebiscit, go usvoi aktot
za osamostojuvawe. “Denes se dozvoleni sni{ta, utre e nov den”, re~e toga{niot pretsedatel na
Slovenija Milan Ku~an vo Qubqana, dodeka ~etata teritorijalci go pozdravuva{e
simnuvaweto na jugoslovenskoto i krevaweto na slovene~koto zname. Istata no} nastanite
po~naa da se odvivaat spored ve}e nasetenoto scenario - rano nautro edinicite na
Jugoslovenskata narodna armija trgnaa kon grani~nite premini. Slovenija gi pre~eka so
barikadi, koi bea razbieni so tenkovi. Oklopnite vozila na Jugoslovenskata narodna armija ne
gi {tedea nitu vozilata, koi civilite im gi postavija na patot, a cel na avijacijata bea i
predavatelite na nacionalnata radio televizija. Sporadi~nite borbi traeja deset dena. Se be{e
zavr{eno so asistencija na Trojkata na Evropskata unija na Brioni, kade {to e postignata
spogodba za trimese~en moratorium na site odluki. Evropskata zaednica bara{e vra}awe na
federalnite pograni~ni tabli i obele`ja, suspenzija na ednostranite akti, vra}awe na oru`jeto
odzemeno od Jugoslovenskata narodna armija itn. Samo del od tie barawa e ispolnet. Taka, so
pomo{ na Evropskata zaednica i so potpi{uvawe na nekolku spogodbi Slovenija stanuva
samostojna dr`ava.

Osnovni geostrategiski odliki

2
 Slovenija e regionalno-geografski najraznovidna republika od biv{ite jugoslovenski
republiki. Toa e posledica na nejzinata polo`ba vo dodirot so Panonskiot, Dinarskiot i
Mediteranskiot prostor soAlpite. Nikade vo Evropa nema taka mala povr{ina od 20 251 km 2
da e etni~ki izrazito homogena (Slovencite so~inuvaat okolu 95% od vkupnoto naselenie) i
nema tolku raznovidni geografski pokraini kako vo Slovenija.
Zna~ajnata komunikaciska polo`ba na Slovenija na raskrsnicata na va`ni
transkontinentalni komunikaciski pravci i na dodir do geografski razli~ni, no gospodarski
komplementarni kraevi, vo minatoto gi iskoristila Habsbur{kata monarhija prvenstveno za
vrska so prekumorskite zemji. Politi~ki podelenata teritorija na Slovenija do krajot na Prvata
svetska vojna na Kori{ka, [taerska, Krawska, Primorje i Ungarskoto prekomurje go
ote`nuvalo sozdavaweto na edinstveno i silno nacionalno i politi~ko `ari{te. Trst kako
najgolem grad koj nastanuva na rabot na slovenskoto etni~ko podra~je vo 19 vek i gi sobiral
najgolemiot del na Slovencite, koi go napu{tale seloto, no sepak ne mo`el da stane glaven
slovenski centar. Vo skromniot opseg ne e ote`nata politi~kata odvoenost od Primorje. Ve}e
vo sozdavaweto so najgolemiot del od Primorje vo narodnoosloboditelnata vojna sozdadeni se
uslovi za brz i sovremen razvoj na Slovenija i Qubqana, koja nabrgu se pretvora vo
nacionalna metropola i najgolem grad.
Slovenija ima okolu dva milioni `iteli {to zna~i deka prose~nata gustina, iako golem
udel zafa}a planinskoto zemji{te iznesuva okolu 100 `iteli na 1 km2.
Slovenija e privredno najrazviena od biv{ite jugoslovenski republiki. Glavnata osnova
na silniot privreden razvoj na Slovenija ne doa|a samo od golemite bogatstva od prirodni
izvori, tuku prvenstveno od dolgoto iskustvo i najgolemiot udel od kvalifikuvanata rabotna
snaga za sovremenite privredni dejnosti vo vkupnoto naselenie.
Slovenija vo industriskoto proizvodstvo prvenstveno e orientirana na finalni proizvodi
od pogolemi vrednosti. Poradi toa i industriskoto proizvodstvo e mnogu raznovidno.
Metaloprerabotuva~kata industrija ima vode~ko zna~ewe. Poradi dobrata komunikaciska
mre`a industrijata ne se razvivala samo vo golemite gradski sredini, tuku i vo golem broj mali
naselbi.

Voenogeografski i voenopoliti~ki karakteristiki

Slovenija so svojata mala teritorija koja se nao|a pome|u Italija, Avstrija, Ungarija,
Hrvatska i izleguvaj}i na Jadranskoto more geografski e mnogu raznovidna zemja. Nejzinata
geografska polo`ba se nao|a vo zonata na tradicionalno nestabilniot del od ju`noevropskoto
boi{te blizu do hroni~no kriznoto bliskoisto~no vitalno podra~je koe ima svetsko
geostrategisko zna~ewe.

3
 Od druga strana, ovoj prostor vo minatoto se nao|a{e vo takanare~enata “siva zona” ili
“tampon zona” koja zaedno so prostorot na biv{ite jugoslovenski republiki gi razdvojuvaa
najgolemite i najsprotistavenite voenopoliti~ki sojuzi (NATO i Var{avskiot dogovor). Po
raspa|aweto na Var{avskiot dogovor i Jugoslavija, prostorot na Slovenija dobiva u{te
pogolemo geostrategisko zna~ewe i e od posebno zna~ewe za NATO, zaradi zgolemuvawe na
nedovolnata operativna dlabo~ina na ju`npto krilo.
Isto taka, ovoj prostor ima golemo zna~ewe za idnoto pro{iruvawe na NATO vo Ju`na
Evropa i za vlijanie vrz potencijalnite krizni regioni vo Bosna, SRJ i drugi podra~ja. Zapadna
Slovenija i Qubqanskata makroregija se sostoi od visokite Alpi, zapadnoto predalpsko
podra~je so Qubqanskata kotlina, Notrawska, Dolewska, sredno Poso~je, Saviwskoto ili
srednoto predalpsko podra~je i Slovenskoto primorje. Site tie geografski razli~ni kraevi gi
povrzuva dominantniot gravitaciski centar Qubqana.
Visokite Alpi se sostojat od mladi, glavo vene~ni Julijski i Kamni{kite Alpi so prete`no
{krijastite nepropustlivi Karavanski Alpi. Vo visokite kraevi nad 400-500 m nema golemi
postojani naselbi, tuku retki rasfrleni i osameni selski dome}instva. Vo podra~jeto na Juliskite
Alpi i Zapadnite Karavanski Alpi se nao|aat va`ni dolini koi se glavni centri na naselenosta.
Vo minatoto osven poljodelstvoto vo dolinite i letnite pasi{ta na planinite, osobena va`nost
imalo i rudarstvoto i topeweto na `elezoto so prerabotka osobeno vo malite nao|ali{ta na
`elezna ruda, vodenata sila i bogatstvoto na drva iskoristuvano za dobivawe na drven jaglen.
Koga e izgradena `eleznicata zapo~nala novata metalur{ka industrija koja uvezuvala podobra
i poeftina `elezna ruda i jaglen. Novoto industrisko sredi{te Jesenica so drugite dolinski
naselbi stanuva centar na gusto naseleni i napredni industriski dolini vo koi isto taka e
razvieno poljodelstvoto i sto~arstvoto kako i turizmot osobeno vo zima i leto.
Isto~nite visoki Alpi nemaat pozna~ajni dolinski podra~ja. Bogatstvoto na {umi,
osobeno crnogorici i prete`no osameni selski gospodarstva so razvieno krupno mle~no
sto~arstvo se obele`je na toj kraj. [umskoto bogatstvo ima golema privredna va`nost, a drvot
se izvezuva i glavno se prerabotuva vo golemite centri na sosednite predgradski dolini.
Zapadnoto predalpsko podra~je geografski e raznoviden del na srednogorjeto so brojni
dolini i kotlini vo koi se nao|aat glavnite naselbi. Jugozapadnoto predalpsko podra~je e
najgolemo. Vo negoviot centar se nao|a Qubqanskata kotlina koja e najva`na me|u kotlinite vo
Slovenija. Zapadno od Qubqanskata kotlina so niski brda e odvoeno sredno Poso~je,
jugozapadno kr{ko-dinarskiot del Motrawska, a jugoisto~no so Dolewska e odvoena od
dolinite Krka i Sava. Qubqanskara kotlina e najva`na i najgolema reljefna kotlina so prose~na
300-500 m. nadmorska viso~ina. Niz centralnata polo`ba na kotlinata pominuva
komunikaciska mre`a koja od site strani koncentri~no doa|a sprema nea. Kotlinata e ispolneta
so krupen pesok i tiwa, prete`no so glinova pokrivka na zemji{teto. Edinstveno na ju`niot rab
nad podra~jeto na Savskite nanosi nastanalo mu~uri{te takanare~eno Barje koe deneska e
isu{eno. Uslovite za poljodelsko proizvodstvo, osobeno `itarici, sto~na hrana i kompiri, se
povolni ako zemji{teto dobro se navodnuva. Najstariot centar na kotlinata - rimska Emona
nastanala na ju`niot del zaedno so stariot pat koj od Italija vodi vo Podunavjeto. Poradi
klu~nata komunikaciska polo`ba Qubqana se razvila kako glavno trgovsko i upravno sredi{te
na jugozapadna Slovenija. Industrijata se do Prvata svetska vojna vo Qubqana se razvivala
slabo. Po osloboduvaweto kako republi~ki centar na pro{irenata Slovenija - Qubqana naglo se
razviva vo golem grad. Osven toa vo Qubqana se razviva i silna prerabotuva~ka industrija.
Metalnata i raznovidnite granki, elektrotehni~kata, hemiskata, tekstilnata, ko`nata i drvnata
industrija imaat glavno zna~ewe.
Po golemina i va`nost drug centar na Qubqanskata kotlina e Kraw, koj e najgolem centar
na tekstilnata industrija vo Slovenija, no isto taka i centar na silno razviena elektrotehni~ka
industrija. Pokraj Kraw koj nastanal na rabot na kotlinskata ramnina i okolnite planinski brda
se razvile i drugi centri kako Kamnik, Tr`i~, [kofja Loka so mnogubrojni prerabotuva~ki
industrii(ko`na, hemiska, tekstilna i drvna). Isto~no od Qubqanskata kotlina se nao|a
srednogorskiot kraj Dolewska. Vo minatoto najva`niot i najgusto naselen del na Dolewska e

4
po dolinata na Krka koja protekuva niz pro{ireno kotlinsko vdlabnuvawe ograni~eno na jug
so Gorjanci. Dolinata na Sava koja e te{ko proodna, vo minatoto nemala pogolema va`nost
kako komunikaciski pat. So izgradbata na glavnata `elezni~ka pruga i otvoraweto na bogati
rudnici zapo~nuva brzo naseluvawe na Zadsavjeto. Trbovqe so pomalite Hrastnik i Zagorje,
pred izgradbata na `eleznicata e so malo naselenie, a potoa stanuva va`en rudarski centar.
Kraen, izdvoen del od Dolewska ju`no od planinskiot masiv Rog-Gorjanci e Bela
Kraina.
Ju`no i jugozapadno od Qubqanskata kotlina se nao|a izrazito planinsko podra~je
Notrensko. Notrensko se sostoi od zatvoreni kr{ki poliwa i suvi dolini. Pome|u dolinite i
poliwata se nao|aat bogati {umski podra~ja. Iako glavnoto naselenie se nao|a kaj obrabotlivite
poliwa koi ne se periodi~no plodni sepak glavna privredna vrednost imaat bogatite {umi.
Agrarnata prenaselenost na malite poliwa vlijaela na silen razvitok na doma{nite proizvodi no
i na golema emigracija. Ko~evje e najva`en centar vo notrenskiot del i nastanal blisku do
maliot rudnik za jaglen koj e va`en za metaloprerabotuva~kata i drvenata industrija.
Zapadno i jugozapadno od Qubqanskata kotlina se nao|a raznovidno podra~je bogato so
dolini i ras~leneti brda koi ja povrzuvaat so sredno Poso~je. Toa e komunikaciski va`en kraj.
Savinskoto i Srednoto predalpsko podra~je se nao|a vo slivot na Saviwa. Centralen,
najgolem i najgusto naselen del e Celjskata kotlina. Toa e prostrana dolina izdol`ena vo
pravec istok-zapad. Saviwa koja vo mladoto geolo{ko minato te~ela po celata dolina na
kotlinata, sega la~no skr{nuva i po klisurestata dolina se vleva vo Sava. Ramnite povr{ini,
plodnoto zemji{te i blagata klima so toplo leto se pogodni za razvojot na poljodelstvoto i
ovo{tarstvoto. Pred okolu 80 godini po~nal da se proizveduva hmeq koj deneska ima glavno
zna~ewe vo poljodelstvoto. Celje e stara gradska naselba koja se nao|a na va`na raskrsnica na
patovite na Koru{ka, Qubqanskata kotlina, Hrvatskite me|ure~ja, Ungarija i Avstrija.
Slovenskoto primorje se sostoi od plodno i gusto naseleno podra~je na severozapadnata
strana od istarskiot poluostrov [avrin, vapnena~nite bila takanare~eni Krasa i plodnite
vnatre{ni podra~ja okolu dolna So~a i dolinite na Vipava i Reka. Od ova podra~je Koper
postanal sovremen grad i zna~ajno sredi{te za metaloprerabotuva~kata industrija i nov centar
na Slovenskoto primorje.
Isto~na Slovenija ili mariborskata makroregija gi opfa}a kristalinskite masivi Pohorje i
Kobansko(Kozjak) kako del od vleznite kristalinski zoni sprema sredi{nite Alpi i vleznite
predalpsko-panonski kraevi niz Drava i Mura. Ladnite zimi i toplite leta vo tie re~ni nizini koi
se ispolneti so golemi koli~ini alpski pesok se zna~ajni za toj del na Slovenija koi gi povrzuva
silnoto gravitacisko vlijanie na Maribor.
Podravskata ramnina e najgusto naselen i najva`en del vo toa podra~je. Najstariot
gradski centar Ptuj nastanal na raskrsnicata na patovite od alpskoto podra~je vo Podunavjeto.
Vo 19 vek glavna va`nost dobiva Maribor. Kako najstara `elezni~ka raskrsnica i prvo
pogolemo industrisko sredi{te vo Slovenija, Maribor e najstar i otsekoga{ vode~ki industriski
centar vo cela Slovenija. So izgradbata na dravskite hidroelektrani u{te pove}e e potiknat
negoviot industriski razvitok. Razviena e silna drvna i prehrambena industrija. Industriskoto
proizvodstvo i vo okolinata na Maribor isto taka ima golemo zna~ewe. Ru{e e va`en centar na
hemiskata, metalnata i drvnata industrija. Vo Kidri~ kaj Ptuj se ostvaruva najgolemata
prerabotka na aluminium i glina. Na jug od Pohorje vo Slovenska Bistrica e razvieno
proizvodstvoto na aluminiumski proizvodi. Dobro obrabotenata Podravska ramnina isto taka e
napredno poljodelsko podra~je. Pomurskata ramnina i prekomurskata gorica, naprotiv,
poslabo se razvieni i toa se prete`no poljodelski kraevi so mali posedi. Murska Sobota e nov
gradski centar na Pomurje, koj se razvi po Prvata svetska vojna i deneska e va`en industriski
centar za tekstilna i prehrambena industrija.
Pohorskoto Podravje so dolinite na Misliwa i Me`a e rudarsko-industriski kraj.
Prerabotkata na drvo i proizvodstvoto na `elezo i staklo imaat dolga tradicija. Bogatstvoto so
{umi, hidroenergija, rudnicite za olovo i cink go potiknuvaat raniot razvoj na industrijata. Vo
novata gradska naselba Ravne po vojnata e izgradena ~eli~ara, dodeka Dravograd i
Slovengradec se pomali industriski centri.

5
 Vojuvali{teto na Slovenija e mnogu pogodno za odbrambeno vojuvawe bidej}i
granicata na Slovenija e obele`ana prete`no so planinski masivi, a isto taka so izlezot na more
Slovenija go ima razvieno pomorskiot soobra}aj. Na teritorijata na Slovenija ima mo`nosti za
razvivawe na silite na KOV, VV, PVO i VM. Slovene~kata vojska vo minatoto glavno bila
opremena so proizvodi koi glavno bile proizveduvani na prostorite na biv{a Jugoslavija, a
golem del i vo Slovenija. Po osamostojuvaweto voenata industrija vo Slovenija opa|a, bidej}i
ne bila podr`uvana od dr`avata, no denes voenata industrija e vo podem taka {to Slovenija
izvezuva svoi proizvodi na zapad, no isto taka i na istok (vo Izrael, Iran i drugi zemji).
Slovene~kata politika koja e orientirana na zapad i kon {to pobrzo vklu~uvawe na
Slovenija vo NATO Alijansata vodi kon toa slovene~kata vojska da bide opremuvana spored
standardite na NATO.

Zaklu~ok
Slovenija iako e mala dr`ava, sepak so svojata raznovidnost i nejzinata polo`ba na
Panonskiot, Dinarskiot i Mediteranskiot prostor so Alpite ima mnogu dobri voenogeografski i
geostrategiski karakteristiki. Isto taka so izlezot na more Slovenija dobiva u{te podobri
karakteristiki so toa {to go razviva Pomorskiot soobra}aj i Voenata mornarica.
Slovenija isto taka ima zna~ajna polo`ba koja i koristi na politikata na NATO za
dejstvuvawe i za pro{iruvawe na NATO vo Ju`na Evropa i taa e edna od glavnite kandidati za
~lenstvo vo NATO.

6
 Koristena literatura
1)Geografija 2-Branislav Rogi~

2)Voenata politika vo Slovenija-Igor Mekina

7
 Sodr`ina
Voved _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2
Osnovni geostrategiski odliki _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3
Voenogeografski i voenopoliti~ki karakteristiki _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 4
Zaklu~ok _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 7
Koristena literatura _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 8
Sodr`ina _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 9