Šolski center Novo mesto

Srednja elektro šola in tehniška gimnazija

Šegova ulica 112
8000 Novo mesto

CERKVENOUPRAVNA PODOBA SREDNJEVEŠKEGA

SLOVENSKEGA PROSTORA
(Seminarska naloga)

Predmet: Zgodovina

Avtor: Laura Matoh

Mentorica: Rosa Mohar, prof.

Novo mesto, december 2020

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
Prehodnost slovenskega prostora so v 6. stoletju izkoristili Slovani, ki so se iz dveh smeri začeli
naseljevati v Vzhodnih Alpah. To poleg številnih raziskav in arheoloških najdb (kot je na primer
pismo papeža Gregorja iz leta 600, ki opozarja na Slovane) potrjujejo tudi poznoantične škofije,
katerih večina slovanskega naseljevanja ni preživela. Njihovo naseljevanje so namreč preživele
le tri, Škofija Tergeste (Trst), Capris (Koper) in Lauriacum. Posledica naseljevanja pa je tudi
nastanek prvih slovanskih državnih tvorb – Karantanije in Karniole, ki so nekaj časa
samostojno, potem pa pod popolno oblastjo Frankov upravljale slovenski prostor.

Kljub temu pa so na slovenskem ozemlju do 16. stoletja nastale nove škofije, nekatere delujoče
še danes. Poleg škofij pa je bilo zgrajenih tudi ogromno cerkva iz različnih umetnostnih dob –
predromanske, romanske in gotske, med katerimi prevladujejo predvsem romanske in gotske
cerkve. Nastala je tudi vrsta moških in ženskih samostanov, ki so s samostanskimi knjižnicami,
rokopisi in šolskim sistemom ohranjali, širili in razvijali znanje, s trdnim obzidjem,
spodbujanjem, oporo v težkih časih, s pomočjo pri kmetovanju itn. nudili varstvo tudi okoliškim
prebivalcem.

Ob koncu je predstavljena tudi najstarejša srednjeveška cerkev v občini Brežice, zgrajena v 16.
stoletju, ki deluje še danes.

Ključne besede: škofije, cerkev, srednji vek, samostan

 Kazalo vsebine
1 Uvod .................................................................................................................................... 1
2 Poznoantične škofije in njihov propad ................................................................................ 1
2.1 Naseljevanje Slovanov ................................................................................................ 1
2.2 Poznoantične škofije med naseltvijo Slovanov ........................................................... 2
3 Slovenski prostor po naselitvi Slovanov ............................................................................. 3
3.1 Karantanija................................................................................................................... 3
3.2 Karniola ....................................................................................................................... 3
4 Nove škofije do 16. stoletja ................................................................................................ 3
4.1 Pod zavetjem Salzburga............................................................................................... 4
4.2 Oglejski patriarhat ....................................................................................................... 4
4.3 Ljubljana sedež škofije ................................................................................................ 4
5 Gradnja cerkva .................................................................................................................... 4
5.1 Predromanski slog ....................................................................................................... 5
5.2 Romanski slog ............................................................................................................. 6
5.3 Gotski slog ................................................................................................................... 6
6 Samostani na Slovenskem................................................................................................... 7
6.1 Moški samostani (zgrajeni do 16. stol.) ....................................................................... 7
6.2 Ženski samostani (zgrajeni do 16. stol.) ...................................................................... 7
6.3 danes delujoči samostani ............................................................................................. 8
6.4 Samostani v srednjem veku ......................................................................................... 9
6.4.1 Kulturno delovanje samostanov na Slovenskem .................................................. 9
6.4.2 Gospodarske in politične naloge samostanov .................................................... 10
7 Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Krški vasi .................................................................. 10
8 Zaključek........................................................................................................................... 11
9 Bibliografija ...................................................................................................................... 12
Kazalo slik
Slika 1: zemljevid škofij med naseljevanjem Slovanov (vir: Laura Matoh) .............................. 2
Slika 2: predromanski ciborij (vir: Laura Matoh) ...................................................................... 5
Slika 3: osmerokotni cerkveni stolp (vir: Laura Matoh) ............................................................ 6
Slika 4: veliko okno pod koničastim rebrastim lokom (vir: Laura Matoh) ................................ 6
Slika 5: Zemljevid danes delujočih samostanov (vir: Laura Matoh) ......................................... 8
Slika 6: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (vir: Laura Matoh, december 2020) ....................... 11
Slika 7: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata (vir: Laura Matoh, december 2020) ....................... 11

Kazalo tabel
Tabela 1: Moški samostani (vir: Wikipedia) .............................................................................. 7
Tabela 2: Ženski samostani (vir: Wikipedia) ............................................................................. 7

Stvarno kazalo
cerkev ..................................................................................................................... 3, 1, 3, 4, 5, 6
Samostan .................................................................................................................................... 6
srednjem veku ................................................................................................................ 5, 1, 4, 8
škofije ......................................................................................................................... 3, 5, 1, 2, 3
Cerkvenoupravna podoba Laura Matoh
srednjeveškega slovenskega prostora

1 UVOD
Namen te seminarske naloge je spoznati zgodovino cerkvenoupravne podobe slovenskega
prostora v srednjem veku. V nalogi si zastavljam vprašanja kot so kako je naseljevanje
Slovanov vplivalo na delujoče poznoantične škofije, kdo in kako je gradil srednjeveške cerkve,
kakšno vlogo so pri družbenem, političnem in gospodarskem razvoju imeli samostani itd., na
kratko pa bom predstavila tudi najstarejšo cerkev iz moje občine. Da dobim vse te informacije
bom uporabila več različnih virov, kot so knjige, učbeniki in spletne strani, v nalogo pa bom za
lažjo interpretacijo vključila tudi slike, zemljevide in tabele, kjer bo to potrebno.

2 POZNOANTIČNE ŠKOFIJE IN NJIHOV PROPAD

2.1 NASELJEVANJE SLOVANOV
Slovani so se začeli naseljevati v vzhodnoalpski prostor sredi 6. stoletja, vrhunec dosegli v
zadnjih dveh desetletjih 6. stoletja, zaključili pa do 9. stoletja. Njihovo naseljevanje je potekalo
v dveh smereh:

a) S severa: potekalo je okoli leta 550, iz današnje Moravske prek Donave in po dolinah
alpskih rek do Karavank in po reki Dravi proti jugovzhodu.
b) Z jugovzhoda: poteka do okrog leta 590, pod avarsko nadoblastjo iz Panonske nižine,
ob Savi in Dravi navzgor v predalpski prostor (v ta prostor so se naseljevali pod oblastjo
Avarov).

Naselitve Slovanov v te prostore, poleg sprememb poselitve, materialnih kultur in uveljavitve

novega slovanskega jezika, potrjujejo tudi propadi poznoantičnih škofij. (Frantar, in drugi,
2019)

1
 Laura Matoh Cerkvenoupravna podoba srednjeveškega
slovenskega prostora

2.2 POZNOANTIČNE ŠKOFIJE MED NASELTVIJO SLOVANOV

Slovansko naselitev so močno začutile poznoantične škofije, saj so slovanska politeistična
verovanja izpodrinila krščanstvo in večina škofij je propadla. Njihovo naseljevanje so preživele
le tri in sicer: Škofija Tergeste (Trst), Capris (Koper) in Lauriacum.

Slika 1: zemljevid škofij med naseljevanjem Slovanov (vir: Laura Matoh)

2
Cerkvenoupravna podoba Laura Matoh
srednjeveškega slovenskega prostora

3 SLOVENSKI PROSTOR PO NASELITVI SLOVANOV

Že ob naselitvi v Vzhodne Alpe so bili Slovani podrejeni Avarom, dokler se niso Alpski Slovani
l. 623 pridružili uspešnemu uporu pod Samovim (trgovec frankovskega izvora) vodstvom proti
Avarom. Samo je tako l. 626 postal voditelj prve znane slovanske državne tvorbe. Po njegovi
smrti pa je plemenska zveza razpadla, a alpski Slovani Vinedi (pod vodstvom kneza Valuka)
so kljub zopet nevarnim Avarom obdržali samostojnost. Zanje se je uveljavilo ime Karantanci.

3.1 KARANTANIJA
Po koncu avarske oblasti se je na koroškem prostoru oblikovala Karantanija, s sedežem na
Krnskem gradu. Jedro Karantanije je bilo v porečju Drave in Mure na današnjem avstrijskem
Koroškem in deloma Štajerskem. Njeno središče je bilo Gosposvetsko polje s Krnskim gradom
v bližini današnjega Celovca. (Frantar, in drugi, 2019)

Okoli leta 743 so Karantance spet napadli Avari, zato so za vojaško pomoč prosili Bavarce, to
pa je pomenilo izgubo notranje samostojnosti – priznati so morali nadoblast Bavarcev in s tem
frankovskih kraljev.

Karantanska država je obstajala do okoli l. 828, po neuspešnem uporu Ljudevita Posavskega,

ko so Franki odstavili karantanskega kneza in na njegovo mesto postavili frankovskega grofa.

3.2 KARNIOLA
Uporu Ljudevita Posavskega so se poleg dela Karantancev pridružili tudi Karniolci. Imenovali
so se po pokrajini Karniola ob zgornjem toku reke Save. Njeno središče je bilj Karnij (današnji
Kranj). Predvideva se, da je na njenem čelu, kot v Karantaniji, stal knez. Do avarskih vojn Karla
Velikega konec 8. stoletja je Karniola spadala pod avarsko nadoblast, potem pa je prišla pod
frankovsko nadoblast. Kneza je tako kot v Karantaniji leta 828 zamenjal frankovski grof.
(Frantar, in drugi, 2019)

4 NOVE ŠKOFIJE DO 16. STOLETJA

Podreditev pod Franke je pomenila kulturni, gospodarski, družbeni in politični vnos
frankovskega Zahoda. Karantanci so bili prvo slovansko pokristjanjeno ljudstvo, Cerkev je
prvič v svoji zgodovini širila krščansko vero v slovanskem jeziku, kar pa je pomenilo tudi
ustanavljanje novih škofij.

3
 Laura Matoh Cerkvenoupravna podoba srednjeveškega
slovenskega prostora

4.1 POD ZAVETJEM SALZBURGA

Do konca 12. stoletja se je krščanstvo med Slovenci severno od Drave že tako razširilo, da je
bilo potrebno misliti na ustanovitve škofij. Že leta 1070 je bila ustanovljena majhna škofija s
sedežem v Krki na Koroškem. V začetku 13. stoletja pa je salzburški nadškof Eberhard II.
ustanovil kar tri škofije: Chiemsee na Bavarskem (1216), Seckau (1218) in Št. Andraž (1228).
Pri odločitvi so mu pomagale nekatere politične okoliščine. Ker je avstrijski in štajerski vojvoda
Leopold VI. želel ustanoviti škofijo za lastna ozemlja, ga je salzburški nadškof prehitel, da bi s
tem preprečil ustanovitev močne in neodvisne škofije. Nadškof je leta 1228 ustanovil novo
škofijo še v Lavantinski dolini, popolnoma odvisno od Salzburga, in s tem zaprl vrata tako
koroškemu kot štajerskemu vojvodu. (Družina, 2006)

4.2 OGLEJSKI PATRIARHAT

Krščanstvo se je v slovenski prostor južno od reke Drave širilo iz Ogleja. Oglejski patriarh
Bertold II. je že leta 1237 načrtoval prenos škofijskega sedeža iz Pična v Istri v Gornji Grad,
kjer bi tako zaživelo škofijski središče za ozemlje med Savo in Dravo. Zaradi pomanjkanja
sredstev je načrt propadel. Preteklo je več stoletij, ko noben patriarh ni obiskal svojih vernikov,
ki so domovali med Jadranom in Dravo, zato na tem območju ni nastalo nič novih škofij.
(Družina, 2006)

4.3 LJUBLJANA SEDEŽ ŠKOFIJE

V dogovoru s papežem Pijem II., ki je poznal slovenske razmere in je že kot kardinal predlagal
ustanovitev škofije, je 6. decembra 1461 cesar Friderik III. izdal ustanovno listino o ustanovitvi
ljubljanske škofije, 6. septembra 1462 pa je papež ustanovitev potrdil. Škofija je bila
ustanovljena proti patriarhovi volji, zato tudi ni imela zaokroženega ozemlja, temveč je segala
kar v tri slovenske pokrajine (Koroško, Štajersko in Kranjsko), to je na ozemlja, ki jih je škofiji
lahko prepustil cesar ali so pred tem pripadala samostanu v Gornjem Gradu, ki je postal
gospodarska osnova za delovanje nove škofije. (Družina, 2006)

5 GRADNJA CERKVA
Vera je imela pomembno vlogo v vsakdanjem življenju vaščanov, zato je imela skoraj vsaka
vas svojo cerkev. Velikost, bogastvo in arhitekturna kompleksnost cerkve je bila odvisna od
velikosti vasi in premoženjskega stanja njihovih prebivalcev. Veliko cerkva je v srednjem veku
postavilo plemstvo. Poleg tega, da so služile kot prostor za bogoslužje, so bile za skupnost
prostor, kjer so se pogosto zbirali, gostili prireditve cehov, bankete, igrali igre in prirejali sejme.
Cerkvena zemljišča in zgradbe so bili uporabljeni tudi za mletje in skladiščenje žita.

4
Cerkvenoupravna podoba Laura Matoh
srednjeveškega slovenskega prostora

5.1 PREDROMANSKI SLOG

Predromanski slog gradnje cerkva je značilen za obdobje v poznem 8. stoletju do začetka
romanskega obdobja v 11. stoletju. Glavna tema v tem obdobju je uvedba in absorpcija
klasičnih sredozemskih in zgodnjekrščanskih oblik z germanskimi, kar je spodbudilo
inovativne nove oblike. Severnoevropski kralji
so prvič promovirali klasične mediteranske
rimske umetniške oblike, hkrati pa so ustvarjali
inovativne nove oblike, kot so naturalistične
risbe, ki so imele trajni vpliv. Karolinške cerkve
so običajno bazilikalne, kot so
zgodnjekrščanske cerkve v Rimu in običajno
vključene v zahodna dela, kar je nedvomno
precedens za zahodne fasade kasnejših
srednjeveških stolnic. (Znanje sveta,
Predromanska umetnost, 2015)

ZANIMIVOST: Leta 1993 ob gradbenih delih

v Cerkvi sv. Jurija na Legnu naleteli na ostanke
ruševin in na grobišče. Raziskave so pokazale,
da gre za ruševine predromanske cerkve in
zgodnjeslovansko skeletno grobišče s konca 9.
Slika 2: predromanski ciborij (vir: Laura Matoh)
stoletja. Je edina v celotnem tlorisu ohranjena
predromanska cerkve na Slovenskem.

Primeri cerkva v Sloveniji: Hotavlje – cerkev Sv. Lovrenca, Šmarje – cerkev Brezmadežne
Matere božje, Šentvid pri Grobelnem - cerkev sv. Vida, Slivnica pri Mariboru - cerkev sv.
Marije, Laško - cerkev sv. Martina

5
 Laura Matoh Cerkvenoupravna podoba srednjeveškega
slovenskega prostora

5.2 ROMANSKI SLOG

Romanski slog gradnje je priljubljen med letoma 1000 in 1200 po celotni Evropi. Zanj so
značilne velike in prostorne stavbe, ki jih običajno
sestavljajo preproste, kompaktne, redko okrašene
geometrijske strukture. Značilnosti romanske
cerkve so polkrožni loki, okrogli ali osmerokotni
stolpi in preprosti blazinasti kapiteli na stebrih ali
slopih. V zgodnjem obdobju je bilo modno
kasetiranje stropov, kasneje pa je obok pridobival na
priljubljenosti. Notranjost se je razširila in motivi
skulptur prevzeli bolj epske lastnosti in teme.
(Znanje sveta, Romanska arhitektura, 2015)

Primeri cerkva v Sloveniji: Brestanica – Bazilika

Lurške Marije, Ljubljana – Stolnica (cerkev Sv.
Nikolaja), Šempeter pri Gorici – cerkev Sv. Petra

Slika 3: osmerokotni cerkveni stolp (vir: Laura Matoh)

5.3 GOTSKI SLOG

Gotski slog se je pojavil okoli leta 1140 v Franciji in se nato razširil po Evropi, traja do približno
16. stoletja. Gotske cerkve so izgubile kompaktne
lastnosti, okras je pogosto vseboval simbolične in
alegorične značilnosti. Pojavljati so se začeli prvi
koničasti loki, rebrasti oboki in oporniki, ki so
zmanjšali potrebo po velikih, togih stenah za
zagotavljanje stabilnosti konstrukcije. Posledica so bila
velika okna in s tem svetlejša notranjost. Tudi ladje so
se povišale in stebri podaljšali. Zaradi pretiravanja v
višino se je več stolpov in streh obokov podrlo.
Nekatere najbolj znane gotske cerkve so stoletja ostale
nedokončane, potem ko gotski slog ni bil več
popularen. (Znanje sveta - Gotska arhitektura, 2015)
Slika 4: veliko okno pod koničastim rebrastim
lokom (vir: Laura Matoh)

6
Cerkvenoupravna podoba Laura Matoh
srednjeveškega slovenskega prostora

Primeri cerkva v Sloveniji: cerkev Sv. Hieronima, Kojsko – cerkev Sv. Križa, Muljava - cerkev
Marijinega vnebovzetja, Štanjel – cerkev Sv. Danijela

6 SAMOSTANI NA SLOVENSKEM
6.1 MOŠKI SAMOSTANI (ZGRAJENI DO 16. STOL.)
SAMOSTAN ZGRAJEN
Ankarin 1070
Gornji Grad 1140
Stična 1135
Kostanjevica na Krki 1234
Novi Klošter 1453
Kamnik 1493
Koper 1264
Novo mesto 1469
Ljubljana (Vodnikob trg) 1233
Portorož 1452
Pleterje 1403
Bistra 1255
Žiče 1164
Piran 1301
Ptuj 1239 Tabela 1: Moški samostani (vir: Wikipedia)

6.2 ŽENSKI SAMOSTANI (ZGRAJENI DO 16. STOL.)

SAMOSTAN ZGRAJEN
Izola 1389
Marenberg (Radlje ob Dravi) 1251
Studenice 1245
Velesovo 1238
Celje 1300
Koper 1301
Mekinje 1300
Škofja Loka 1358
Tabela 2: Ženski samostani (vir: Wikipedia)

7
 Laura Matoh Cerkvenoupravna podoba srednjeveškega
slovenskega prostora

6.3 DANES DELUJOČI SAMOSTANI

V Sloveniji danes deluje 42 samostanov, na zemljevidu pa so prikazani še danes delujoči
samostani, (zgoraj označeni z debelim tiskom), ki so bili zgrajeni do 16. stoletja. Samostanke
stavbe so bile grajene v romanskem in gotskem slogu. Pri tem izstopajo samostanske cerkve
oz. kapele ter križni hodniki.

Slika 5: Zemljevid danes delujočih samostanov (vir: Laura Matoh)

LEGENDA:
Samostani zgrajeni v gotskem slogu
Samostani zgrajeni v romanskem slogu

8
Cerkvenoupravna podoba Laura Matoh
srednjeveškega slovenskega prostora

6.4 SAMOSTANI V SREDNJEM VEKU

V današnji moderni družbi sta pomen samostana in njegova vloga veliko drugačna kot v
srednjem veku, ko so samostani predstavljali gospodarsko, kulturno in izobraževalno versko
središče širše družbene okolice. Samostani so delovali, poleg župnijske organizacije, kot
cerkvena struktura, prek inkorporiranih župnij pa v sami župnijski organizaciji. Samostan je bil
pogosto sedež dekanije, prošti in opatje pa so prevzemali vlogo arhidiakonov. Glavni nalogi
samostanov sta bili oznanjanje krščanstva in pomoč revnim, a so bili do visokega srednjega
veka tudi središča znanosti in umetnosti; v njih so bili stavbeniki, zdravniki, obdelovalci kovin
in predvsem kmetovalci. Menihi so zelo izboljšali poljedelsko orodje in metode poljedelstva.

6.4.1 KULTURNO DELOVANJE SAMOSTANOV NA SLOVENSKEM

Vse do novega veka so si samostani prisvajali posebno pravico do kulturnega in
izobraževalnega poslanstva. Že v zgodnjem srednjem ceku so kot skupnosti učenih in delovnih
ljudi skrbeli za razvoj znanja in umetnosti. Samostanske šole so širile znanja pisanja, branja,
latinščine, zvezdoznanstva, zeliščarstva. Glavni učni predmet in tudi jezik je bila latinščina.

Menihi so prepisovali in krasili knjige. Tako so nastajale samostanske knjižnice s številnimi

rokopisi, ki so pozneje služili za pripravo tiskanih izdaj. Poleg verskih besedil so bila shranjena
tudi besedila znanstvene narave. Prevladujejo knjige s pravno, astronomsko, astrološko,
filozofsko in medicinsko vsebino. Rokopisi so bili pisani predvsem v latinščini, v tem obdobju
pa dobimo tudi prve zametke slovenskega jezika (Brižinski spomeniki in Celovški ali Rateški
rokopis, ki je nastal v samostanu Stična na Dolenskem). Nobena redkost niso jezikovna
besedila, slovarji in tudi zgodovinska dela. Ker v srednjem veku veliko ljudi ni znalo pisati in
brati so samostani podpirali prepisovanje kakovostnih del in cenili literarno ustvarjalnost.
(Frantar, in drugi, 2019)

9
 Laura Matoh Cerkvenoupravna podoba srednjeveškega
slovenskega prostora

6.4.2 GOSPODARSKE IN POLITIČNE NALOGE SAMOSTANOV

Samostani so skrbeli tudi za socialo, ki se je razprostirala vse od zdravstvene oskrbe do šolstva
in duhovniškega naraščaja. Prav tako so tvorili pomemben politični stan, ki je skupaj s
posvetnimi stanovi predstavljal »državo« na lokalni, deželni in državni ravni. V času vojn pa
so služili tudi kot oporišča. Držijo se predpisanega redovnega pravila, ki je v vsakem samostanu
malo drugačen, njegovo bistvo pa je, da ohranja ustaljeni ritem življenja v redovni skupnosti.
Nekatere redovne skupnosti se preživljajo le z delom svojih rok, zato so vrtnarske in druge
dejavnosti del njihovega vsakdanjega življenja. (Flisar, 2014)

Srednjeveški samostani so bili gospodarska središča, ki so radodarno podpirala obrt in

umetnost. Nalog ni manjkalo: poskrbeli so za bolne, od svojih pridelkov so dajali lačnim,
premožne so spodbujali, da so pomislili na revne itd. Skrbeli so za ljudi na posestvih in jih
spodbujali, da so živeli pošteno in v skladu s krščanskim naukom, dajali so jim oporo v težkih
časih in trenutkih, s trdnimi obzidji so nudili varstvo okoliškim prebivalcem, vselej so dajali
zavetje popotnikom… (Frantar, in drugi, 2019)

7 CERKEV SV. MOHORJA IN FORTUNATA V KRŠKI VASI

Stavba stoji na manjši vzpetini, gomili, sredi naselja Krška vas in je pravilno orientirana proti
vzhodu. V virih se prvič omenja leta 1581 in velja za najstarejšo cerkev v brežiški občini. Gre
za enotno zidano cerkev iz začetka 16. stoletja, ko so jo tudi slikarsko okrasili. Cerkev
predstavlja enega redkih prič gotskega stavbarstva na tem območju, istočasno pa enega najbolj
vzhodnih primerov vplivov osrednjeslovenske gotske arhitekture.

»Stavbo sestavljajo kratek enopolni prezbiterij z zvezdasto-rombasto obočno shemo,

ravnostropana ladja in zahodni sklop z zvonikom in pevsko emporo. Zunanjščino zaznamujejo
zlasti prezbiterij s tremi šilastimi okni, od katerih sta stranska ohranila še prvotna krogovičja.
Členitev ladijskega dela je nekoliko bolj izrazita le na zahodni strani, kjer štirje naslikani pilastri
členijo preprosto steno, ki se zgoraj nadaljuje v zvonik, vključenim v zahodni sklop. V
prezbiteriju obočna rebra slonijo na geometričnih konzolah (dve s ščitkom), sklepnike pa
krasijo sklepniki v obliki rozet, ščitnikov, na temenu pa v obliki zavetnikov cerkve. Na enem
ščitku opazimo mojstrski znak graditelja. Prezbiterij in ladjo ločuje šilast slavolok. Ladjo, krito
z lesenim in ometanim stropom, osvetljujejo štiri sekundarno predelana okna.« (Glasilo uradni
list RS, 2011)

10
Cerkvenoupravna podoba Laura Matoh
srednjeveškega slovenskega prostora

Slika 7: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata Slika 6: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
(vir: Laura Matoh, december 2020) (vir: Laura Matoh, december 2020)

Gre za delo t. i. Mojstra šentruperškega ladijskega oboka, ki je pri oblikovanju cerkvenega

prostora oziroma posameznih stavbnih členov izhajal iz tradicije dvoranskih cerkva na
Gorenjskem in njenega nasledstva.

8 ZAKLJUČEK
S pisanjem te seminarske naloge sem se dokaj podrobno seznanila z zgodovino
cerkvenoupravne podobe slovenskega prostora v srednjem veku. Mislim, da sem dosegla
večino zastavljenih ciljev, torej zdaj vem kako je vplivala poselitev Slovanov, kdo je gradil
cerkve, velika informacij pa sem izvedela tudi o samostanih, kar se mi je zdelo še posebej
zanimivo. Ker pa sem bila nekoliko omejena z viri in literaturo je povsem verjetno, da je na
današnjem slovenskem ozemlju obstajala še kakšna škofija, cerkev, samostan katerih nisem
omenila v seminarski nalogi.

11
 Laura Matoh Cerkvenoupravna podoba srednjeveškega
slovenskega prostora

9 BIBLIOGRAFIJA
Družina. 2006. Družina. Cerkvena središča na Slovenskem. [Elektronski] 26. februar 2006.
[Navedeno: 6. december 2020.] https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-9-
Aktualno-1.
Flisar, Urška. 2014. Posvečeno življenje. Samostan. [Elektronski] 2014. [Navedeno: 28. 11
2020.] https://posveceno-zivljenje.weebly.com/samostan.html.
Frantar, Špela, in drugi. 2019. ZGODOVINA 2: srednji in novi vek. Ljubljana : Mladinska
knjiga Založba, 2019. ISBN 978-961-01-5357-3.
Glasilo uradni list RS. 2011. Uradni list. 912. Odlok o razglasitvi Cerkve sv. Mohorja in
Fortunata v Krški vasi za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 2871. [Elektronski] 11.
februar 2011. [Navedeno: 6. 12 2020.] https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-
rs/vsebina/2011-01-0912/odlok-o-razglasitvi-cerkve-sv--mohorja-in-fortunata-v-krski-vasi-
za-kulturni-spomenik-lokalnega-pomena/#3..
Höfler, Janez. 2016. O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. Ljubljana : Viharnik, 2016.
ISBN 978-961-7004-00-7.
Znanje sveta - Gotska arhitektura. 2015. Gotska arhitektura. [Elektronski] 2015. [Navedeno:
21. november 2020.] https://www.znanjesveta.com/o/Gotska_arhitektura.
Znanje sveta, Predromanska umetnost. 2015. Znanje sveta. Predromanska umetnost.
[Elektronski] 2015. [Navedeno: 21. november 2020.]
https://www.znanjesveta.com/o/Predromanska_umetnost.
Znanje sveta, Romanska arhitektura. 2015. Znanje sveta, Romanska arhitektura. Romanska
arhitektura. [Elektronski] 2015. https://www.znanjesveta.com/o/Romanska_arhitektura.

12