Geografija

Nižina- razmeroma raven svet na nizki nadmorski višini (do 200

metrov)
-nižine ob reki Muri in Dravi
-naselje: dolge obcestne vasi
-dejavnost: kmetijstvo
Ravnina- izrazito raven svet(nižine ob reki Muri in Dravi)
Kotlina- globel v hribovitem ali goratem svetu, ki je z vseh strani
obdana z vzpetinami( Ljubljanska kotlina, Dravska dolina)
-naselja: gručasto naselje
-dejavnost: poljedelstvo in živinoreja
Dolina- vsaj na eni strani odprta globel
Planota- raven svet ki ga najdemo tudi na višjih nadmorskih višinah
Gričevje – vzpetine, ki se dvigajo nekaj sto metrov nad nižinami.
Ločimo prisojna in osojna pobočja.( do 500m, Panonska nižina)
-naselja: razložena naselja, hiše niso skupaj
-dejavnost: vinogradništvo, sadjarstvo, gozdarstvo
Hribovje- visoke vzpetine na prerodu iz panonskega v alpski svet.
( Pohorje, Posavsko hribovje)(do 1500m)
Naselja: samotne kmetije
Dejavnost: živinoreja in gozdarstvo
Gorovje višja reliefna enota kot hribovje. (Julijske Alpe, Karavanke,
Kamniško Savinjske Alpe več kot 1500 m)
Dejavnost: turizem
Nadmorska višina je navpična oddaljenost neke točke na Zemlji od
gladine morja.
Tej razdalji rečemo absolutna višina.
Relativna višina- navpična razdalja med poljubnima dvema točkama
Oceansko dno je raznoliko kot Zemljino površje. Najglobji so oceanski
jarki, najvišji pa gorski grebeni, ki ponekod kot otoki štrlijo iz vode.
Za opisovanje globine morja uporabljamo izraz podmorska globina.
Med vsemi celinami je najbolj razčlenjena Evropa, saj številna morja
in zalivi segajo globoko v notranjost celine.
Med vsemi celinami je najmanj razčlenjena Afrika
Najvišje gorovje na Zemlji – Himalaja.

Zakaj so morske obale privlačne?

Ob morju so se najprej naseljevala pomorska ljudstva starega sveta.
Kasneje so v Evropi nastala številna pristanišča, od koder so odhajale
ladje na odkrivanje novih dežel.
Morje omogoča povezanost s svetom in predstavlja pomemben vir
hrane.
Ribištvo je bilo vseskozi pomembna gospodarska dejavnost.
Postopoma se je v pristaniščih razvila tudi industrija in mesta so rasla
in se širila. Eden od dejavnikov za naselitev ob morju je tudi blažilni
vpliv morja na podnebje
Visoke civilizacije razvile ob rekah. Reke so s poplavljanjem in
odlaganjem blata nudile rodovitno prst, dovolj pitne vode in vode za
namakanje ter možnost ribištva.
Reke so iz skoraj enakih razlogov življenjskega pomena tudi danes.
Jezera predstavljajo ogromne zaloge sladke vode in omogočajo
ribištvo in nastanek naselij.
Gorati svet je še posebej redko poseljen, saj so naravne možnosti za
življenje zaradi hladnega podnebja in strmih pobočij slabe
Obalni pas v Sloveniji je izjemno kratek, a je zelo gosto poseljen.
Največ prebivalstva živi v kotlinah, nižinah in širših rečnih dolinah
Globus je okrogel pomanjšan model Zemlje.
Kako lahko prikažemo Zemljo?
Na voljo imamo globuse, zemljevide, reliefe, panoramske slike in
risbe ter v zadnjem času tudi letalske in satelitske posnetke.

Zemljevid je pomanjšana in poenostavljena upodobitev Zemljinega

površja na ravni ploskvi.
Zbirka zemljevidov se imenuje atlas.

Relief je pomanjšan model izoblikovanosti Zemljinega površja.

Panoramska fotografija in risba prikazujeta pogled na pokrajino z
neke točke.
Vzporednike si lahko predstavljamo kot vzporedne krožnice, ki
objemajo Zemljo med obema tečajema. Najdaljši med njimi je
ekvator, ki objema Zemljo tam, kjer je najširša. Nad ekvatorjem leži
severna polobla, pod njim pa južna polobla.
Vsi ostali vzporedniki ležijo severno ali južno od ekvatorja in so z njim
vzporedni. Označujemo jih s stopinjami, ki povedo njihovo
oddaljenost od ekvatorja. Ekvator je kot začetni vzporednik označen z
0°, severni in južni tečaj pa z 90°.
Poldnevniki so polkrogi, ki povezujejo severni in Južni tečaj.
Greenwiški (izg. Grinviški) ali začetni poldnevnik in nosi oznako 0°.
Označujemo jih s stopinjami, ki povedo, koliko so oddaljeni od
začetnega poldnevnika.
Geografsko lego posamezne točke na Zemlji določamo s pomočjo
stopinjske mreže, ki jo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki.
Določimo jim geografsko širino, ki nam pove, za koliko stopinj smo
oddaljeni od ekvatorja. Točke lahko ležijo severno ali južno od
ekvatorja.
S pomočjo poldnevnikov določimo geografsko dolžino.
Geografska dolžina je oddaljenost neke točke na Zemljinem površju
od začetnega poldnevnika v stopinjah, ta je glede na lego začetnega
poldnevnika lahko vzhodna ali zahodna.
Slovenija leži približno na 14. vzhodnem poldnevniku in 46. severnem
vzporedniku.

Kako nastane zemljevid?

Danes kartografi izdelujejo zemljevide s pomočjo računalnikov, pri
čemer jim zelo koristijo letalski in satelitski posnetki.
Lego območja na večini zemljevidov prikazuje stopinjska mreža
Legenda je seznam znakov, ki so uporabljeni na zemljevidu.
Znake, ki so uporabljeni na zemljevidu, imenujemo kartografski
znaki.
Na zemljevidu je zapisano tudi merilo, ki pove, kolikšni razdalji v
naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu.

Merilo je lahko: številčno, grafično ali opisno.

Orientacija pomeni ugotavljanje položaja določene točke in določitev
smeri glede na strani neba.
Glavne strani neba so sever, jug, vzhod in zahod.
Mednarodne kratice za strani neba so angleške kratice.
Sever= North = N
Jug = South = S
Vzhod= East = E
Zahod=West = W