SEMINARSKA NALOGA

CDI Univerzum Groljeva .4 Ljubljana

GORIKA BRDA

2012/2013

Janiijevi Alen

NAMEN:
Gorika Brda sem si izbral isto po nakljuju. Sprva nisem priakoval, da bo delo zelo zanimivo, a se je izkazalo tonotako. Ob delu sem izvedel veliko novega,stvari, ki jih drugae ne bi nikoli. Opisal sem lego,povrje,podnebje,vodne razmere,rastlinstvo, ivalstvo,prsti,rabo tal in gospodarstvo.Upam, da Vam bom moja seminarska naloga ve.

UVOD: LEGA POKRAJINE:

Na skrajnem zahodu Slovenije se na 72 km2 razprostira udovita, zanimiva in opojna deelica Brda. Razteza pa se tudi preko dravne meje od smaragdne reke Soe na jugovzhodu do reke Idrije na severozahodu. Gorika Brda so obmejna grievnata, prometno odmaknjena in e vedno predvsem kmetijska pokrajina na skrajnem zahodu Slovenije. So najbolj sredozemski del naega Posoja in e od nekdaj veljajo za tipino grievnato pokrajino s trno usmerjenima vinogradnitvom in sadjarstvom

Slika 1: Pokrajina Gorikih Brd1

Povrje:
Oblika: Je hribovita in strma ter izpopolnjena z terasami (terase so reliefne stopniaste oblike v nagnjenem reliefu, ki jih je lovek izoblikoval z namenom, da bi pridobil ravno kmetijsko povrino, prepreil erozijo prsti in ohranil talno vlanost na terasah). Nastanek: Fli je pred 55 milioni let nastajal v takratnem morju z ve globinskimi stopinjami.Po njihovih pobojih je drsel in tenostno odlagal na njihovem vznoju.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Goriska_Brda_PA64.jpg

 Kamninska zgradba: V Gorikih brdih je prevlada mehkega flia (Fli je skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajoih se plasti peska,peenjaka,laporovca,redkeje slojev apnenca in ilovice).V smeri sever-jug so ga v grievje z slemeni razrezali tevilni mali vodotoki.Odporneje i tre karbonatne kamnine se pojavljajo na skrajnem severu in jugovzhodu.Mehkih karbonatnih kamnin je 81 %, trdih pa 11 % preostalih 8% odpade na nevezane peene in prodne kvartarne nanose v razirjenih spodnjih delih dolin vodotokov. Nadmorska viina: Gorika brda se postopoma vzpenjajo od juga proti severu,ele v srednjem delu viina slamen presee nadmorsko viino 300m (Mejnik 321m). Povprena nadmorska viina Gorikih brd je 232,9 m. Mineralni vrelci: Mineralni verlci v Sloveniji so tisti vrelci,katerih je temperatura nija od 20C,oziroma ki vsebujejo najmanj 1000 mg raztopine trdne snovi ali 250 mg naravno raztopljenega CO2 v litru vode.Poleg termalnih izvirata v Sloveniji tudi dva mineralna vrelca: Donat Mg v Zdraviliu Rogaka Slatina in Radenska v Zdraviliu Radenci.

Slika 2: Donat Mg2

Slika 3: Radenska3

Toplice: Terme 3000 / Moravske Toplice Terme ate Terme Dolenjske Toplice Terme Olimpija Terme Radenci Terme marjeke Toplice Terme & Wellness LifeClass Thermana Lako

Moravske Toplice ate ob Savi Dolenjske Toplice Podetrtek Radenci marjeke Toplice Portoro Lako

Prekmurje Dolenjska Dolenjska tajerska tajerska Dolenjska Primorska tajerska

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/9/90/Donat_Mg_(logo).jpg

https://encryptedtbn1.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcShJpHuGhPXUYlJe28I9x1MDSkz8FwIs5Kv7PZCKUOERr_20fQvA

 Plazovitost Najveji vzrok za plazazenje so obilne padavine oziroma intenzivne padavine.Prav tako pomemben vzrok za plazenje je razgiban relief s strmimi poboji.

Podnebje:
Razporeditev in koliine padavin: Z naraajem nadmorske viine koliina padavin naraa od morja proti notranjosti. Po podatkih Vedrijan letno dobiva 1695mm moe, Nova Gorica pa le 1538mm. Viek padavin je v novembru.Koliina padavin spomladi naraa iz meseca v mesec in je najvija v juliju,kar je zelo pomembna za kmetovanje. tevilo dni s padavinami: 13 / 12 / 20* / 12 tevilo dni s padavinami nad 2 mm: 10 / 9 / 11 / 11 Skupna koliina padavin: 88,4 mm / 86,5 mm / 106,8 mm / 132,8 mm Temperaturne razlike: Srednja letna temperatura je okorg 13 C. Januarska povprena temperatura v Veridijanu je 3,9 C in je celo vija od tiste v Novi Gorici ki je 3.6 C. Najtopleji mesec je julij z 21,1 C,ve kot 20 C je tudi augustovska temperatura. Tudi povprena julijska temperatura je v Vedrijanu vije kod v Novi Gorici. Podatki (dolgoletno povpreje 1971 2000 / Bilje maj 2012 ):

Povprena temperatura na 2m: 15,9C / 16,9C Povprena maksimalna temp. na 2m: 22,1C / 23,2C Absolutna maksimalna temperatura na 2m: 32,3C / 29,3C Povprena minimalna temp. na 2m: 10,0C / 10,5C Absolutna minimalna temp. na 2m: -0,6C / 2,6C

Dolina vegetacijske dobe: Dolina letne rastne dobe predstavlja obdobje med dnem, ko povprena dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 C in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost. Na splono velja, da je temperatura zraka 5 C spodnji temperaturni prag za rast rastlin in obdobje, ko je povprena temperatura zraka vija od temperaturnega praga predstavlja dolino letnega vegetacijskega obdobja. Tako doloen temperaturni prag slui tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekolokih con. Poplave: V dokaj kratkem asu lahko prizadene neko obmoje nenavadno veliko tevilo deevnih neviht. V tem primeru so struge rek in potokov, ki vodo vodijo do oceanov, preplavljene. V zimskem asu, na primer, je lahko ozraje nad oceanom topleje od zraka nad kopnim, kar povzroi, da se zrani tok premika iz kopnega na morje. Toda poleti se zrak nad kopnim segreje in postane topleji od ozraja nad oceanom. To povzroi, da se zrani tok obrne, tako da se iz morja dvigne ve vode, ki se prenese na kopno. Ta sistem monsunskega vetra lahko povzroi obdobje intenzivnega deja.

Slika 4: Poplave

Na nekaterih podrojih, se lahko ta poplavljanja poslabajo z preobilnim taljenjem snega Toe Pridelek sadja v Brdih ne ogroa le huda sua,ampak tudi toa je tista ki najraje klesti po osrednjih Brdih izpostavljena pa su tudi spodnja Brda.Spomnimo se da so Gorika Brda 1.maja 2011 doivela toonosno nevihto,ki je nastala nad Trnovsko i Banjko planoto od koder so prila poroila o 2cm debele toe.V Gorikih Brdih je takrat padlo 20 mm deja.

Slika 5: Toa

http://www.delo.si/assets/media/picture/20121108/480x290_PB060309.JPG?rev=2 http://images.24ur.com/media/images/600xX/Jul2011/60715856.jpg?d41d

 Onesneevanje zraka: Onesnaenje zraka, sprostitev keminih substanc ali delcev v ozraje. Primeri, kot so ogljikov monoksid, veplov dioksid, klorofluoroogljikovodiki in duikov oksid, kreirani s strani industrij,tovarni ter predvsem motornih vozil.. Vodne razmere: Vodovje na podroju Gorikih Brd je kar obilno. Temu dejstvu najve pripomoreta ravno fli in pa obilno padavin, ki padejo na Brdih. Tri glavne reke so reka Reka , reka Koren in reka Idrija, ki delita Slovenijo od Italije. Poleg teh treh rek pa tee e manja reka, Imenjaica in nekaj potokov, to so: Vedrijanek, ebe, Kozbanjek, Belski potok.

Rastlinstvo,ivalstvo in prsti:
Rrastlinstvo: Prvotna rastlinska odeja je bil po vsej verjetnosti kraki gozd. V vzhodnih, pred vetrom bolje zaitenih predelih, se v vejem obsegu pojavlja cipresa, znailna sredozemska prvina. Poleg graine v Vipol`ah raseta najmogoneji cipresi pri nas. ivalstvo: Ker v Gorikih Brdih 40% povrja obsega gozd, to pomeni, da imamo tam gozdne ivali, npr. srne, zajci itd. Potem pa so tu tudi vinogradi in sadovnjaki, ki jih je veliko v Gorikih Brdih. V vinogradih in sadovnjakih je veliko kodljivcev, ki uniujejo debla. V sadovnjakih so to zajci in srnjad, kjer debla zavarujejo z mreo, da jih ne obgrizejo. V vinogradih pa so to korci, ki jih odganjajo s klopotci in mreami. V sadovnjakih so seveda tudi ebele, ki opraujejo cvetje, drugae ne bi bilo pridelka. ker kmetij ni ravno veliko, ni tudi veliko goveda, ovc in praiev. So le na kaknih posameznih kmetijah. Prsti: Lastnosti prsti so odvisne od kamninske podlage in podnebnih razmer. Prevladuje flino povrje. Fli hitro prepereva in se spreminja v rodovitno prst, ki je zaradi peene primesi, zelo primerna za rast vinske trte.V Goriki Brdi loimo pet zvrsti prsti: Rjave prsti na fliu ( primerne za vinograde, sadovnjake & travnike) Rjave prsti na nekarbonatnem fliu & apnencu ( sadovnjaki, njive, vinogradi,travniki) Parapodzoli na polonejih pobojih in na vznoju griev ( travniki, njive, sadovnjaki) Aluvialne prsti ( njive) Rendzine na skeletni apneniki podlagi ( slabi travniki, paniki, gozdovi).

Raba tal in gospodarstvo:

Kmetijstvo: Glavna panoga v kmetijstvu je vinogradnitvo, pokriva 70% vseh kmetijskih povrin. Dopolnilna panoga je sadjarstvo.

Med sadnimi vrstami je najbolj zastopana breskev in nektarina, ki rasteta na ve kot polovici sadjarskih povrin. enja zavzema tretjino povrin, ostalo so marelica, kakiji, hruke, aktinidije. Struktura sadjarstva se glede na trenje spreminja. Zmanjujejo se nasadi breskev. V zadnjem asu s ponovim sajenjem oljk na primerne lege se bogati pestrost pokrajine in iritev ponudbe Brd, ter monost dodatnega dohodka na kmetiji.ivinoreja (govedoreja) se je ohranila v severnem delu Gorikih Brd, v zadnjem asu se razvija kozjereja in ovjereja, ki bo z mlenimi izdelki popestrila ponudbo Brd. Gozdrastvo: Gozdarstvo na tem podroju ni razvito, saj predstavljajo razna sadja najveji dele rastja na Brdih. Vzgornjih Brdih je bil gozd neizkoricen povsod,ker je bilo zemljie premalo kakovostno za obdelavo.Glavnina naravnega gozda pripada zdrubam Ostryo-Quercetum pubescentis in Seslerio autumanalis Fagetum. Ostryo-Quercetum pubescentis: Primorski gozd grmie hrasta puhovca in rnega gabra. Seslerio autumanalis Fagetum: Na severu primorski gozd bukve in jesenske vilovine s primesmi hrasta gradana.Pomembni sestavni del gozda so e hrast,gaber in zlasti leska.Bukev se pojavi na skrajnem severu na prehodu v juna poboja.Borovih gozdov je malo in so umetno zasajena. Ob potokih v dolini prevladuje rna jela in rni topol.Poglavitvena prvina Ilirskega gozda je kostanj,ki v spodnjih Brdih slabe uspeva zaradi megle in vlage,prizadela ga je pa tudi rja. Povrina gozda v Brdih je 3% (70ha)

Slika 6: Gozd

Industija Na Gorikih Brdih industrija ni razvita razlog temu je slaba prometna povezava med Brdi in ostalo Slovenijo. V asu po drugi svetovni vojni, ko je bila doloena meja med Slovenijo in Italijo..
6

http://cdn1.siol.net/sn/img/09/341/633957879807062821_gozd.jpg

Turizem Kmeki turizem je pomembno gospodarsko podroje domainov v Gorikih Brdih.. Poleg naravnih danosti, lepot, ki jih je na tem obmoju obilo, so se mnoge kmetije odloile tudi za to dodatno dejavnost.Kmeki turizem je tu dejaven skozi vse leto. Pozimi okuamo izbrano briko kulinariko in odlina brika vina, pomlad ovije Gorika Brda v v barvi roza in belo, ker cveti sadno drevje, poleti obudujemo zelene vinograde, okuamo sono sadje, jesen pa nam prinese trgatev in kmalu sledi Martinovo s pokuino novega vina.

Prometna povezanost:
Prometna povezava po Gorikih Brdih je urejena, vendar ni bilo zmeraj tako.Zdaj pa so ceste urejene in narejena je bila tudi nova cesta, ki delno poteka po italijanskem ozemlju. Pa vendar Gorika Brda e vseeno veljajo kot prometno odmaknjena pokrajina.

Prebivalstvo in naselja:

Obina Brda je del gorike statistine regije. Meri 72 km2. Po povrini se med slovenskimi obinami uvra na 98 mesto.Sredi leta 2010 je imela obina priblino 5.750 prebivalcev (priblino 2.850 mokih in 2.900 ensk). Po tevilu prebivalcev se je med slovenskimi obinami uvrstila na 89 mesto. Na kvadratnem kilometru povrine obine je ivelo povpreno 80 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manja kot v celotni dravi (101 prebivalec na km2).Tukaj ivi priblino 6000 prebivalcev. Skupno sestavlja 45 naselij, ki so praviloma majhna.

Slika 7: Naselje v Gorikih Brdih

Podatki za leto 2010 Povrina km2 tevilo prebivalcev tevilo mokih tevilo ensk

Obina 72 5.757 2.854 2.903

Slovenija 20.273 2.049.261 1.014.716 1.034.545

https://encryptedtbn1.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRKEcuIVfUB0bCi73pdO05eKAmx vLQox5HSWgRSICjBJpNWgxXrTA

Naravne in kulturne znamenitossti v pokrajini:

V Gorjaah stoji 23 metrov visok razgledni stolp, ki je osrednja toka Gorikih Brd.

Pod stolpom je postavljen spomenik v spomin na rtve iz druge svetovne vojne. Na Dobrovem pa si lahko ogledamo renesanni grad iz 17. stoletja. Ena najlepih vasi je martno, ki je zgrajena na ostankih starega rimskega oporia.

Slika 8: Razgledni stolp

Slika 9: Renesanni grad iz 17.stoletja Dobovo

https://encryptedtbn3.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcRmNpaW91UV7u8ruwKlmYF6uDl MslE_mt0fKtkx05O_Y599_U8c
9

http://kraji.eu/PICTURES/jugovzhodna/brezice_z_okolico/brezice/staro_mestno_jedro/grad_ brezice/zunanji_del/IMG_8210_grad_brezice_zahodna_stran_big.jpg

VIRI:
1.http://www.alpinespace.org/uploads/media/ALPTER_Terasirana_pokrajina_Brd_SLO.
pdf 2. www.sl.wikipedia.org