EVOLUCIJA

EVOLUCIJSKA ZGODOVINA IVLJENJA NA ZEMLJI

Vse je se je zaelo v predkambriju. Zemlja je nastala priblino 4,6 milijarde let nazaj in bilo prvih nekaj sto milijonov area
krogla. Zemljina skorja se je oblikovala 4,5 milijarde nazaj in je bila pod stalnim vplivom bombandranja skal, ledenih kosov in
pranih delcev. Vsa voda je zaradi vroine nemudoma izhlapela. Atmosfera je vsebovala veinoma vodik ter veplo, amoniak,
duik

KEMOEVOLUCIJA= nastajanje kompleksnih molekul iz preprostih

Millerjev & Ureijev eksperiment je simulacijski poskus, saj stimulira energetske razmere. V meanici
plinov ni bilo kisika pa so vseeno ustvarili 13 aminokislin, kar je lahko dokaz, da se je ivljenje razvilo na dnu oceanov

Ta poskus je dokazal nastanek prvih organskih spojin, ki so nastale z izbruhi vulkanov v atmosferi in z dejem padle vvodne
kotanje, ki niso izhlapele na delno ohlajeni zemljini povrini. Organske snovi so prile na Zemljo tudi z kometi, asteroidi in
meteoriti.

Z raznimi energetskimi spremembami in povezovanjem oz. polimerizacije le teh, so nastale kompleksne molekule. Hiter nastanek
novih organskih molekul, je povezan tudi z odsotnostjo kisika, ki je moen oksidant, pri katerem bi organske spojine razpadle.
Prav tako ni bilo ivih bitij, ki bi jih razgrajevale in tako so se lahko poasi kopiile na dnu novonastalih oceanov, ki so bili zaradi
eleza rjave barve.
BIOEVOLUCIJA= nastanek in razvoj ivih bitij

1) razvoj prvih celic

Prve celice so nastale, ko je prilo do sinteze majhnih organskih molekul v neivi naravi, ki so se povezale v veje polmere. Te so
se zbrali v kapljice, obdane z membrano. Tako so imele svojo notranjost loeno od zunanjega sveta in imele so sposobnost
podvojevanja.

ivljenje temelji na dveh skupinah molekul

- beljakovine, ki so gradniki organskih katalizatorjev encimov, ki pospeujejo presnovo oz. metabolizem
- nukleinske kisline, ki prenaajo navodila za sintezo proteinov v obliki genskega koda

V odkrivanju prvih celic so mnogi naredili modele prvih struktur, kar pa ni celica, saj ni iva in v njej ne poteka sinteza lastnih
encimov. Tako je ruski znanstvenik Oparin zasnoval skupek beljakovin v tekoini obkroen z delno prepustno membrano in jo
imenoval koacervat. Sledil mu je ameriki znanstvenik Fox, ki je predstavil mikrosfero, ki je e kazala znake rasti, presnove in
celo cepitve.

Razvoj nadaljnih struktur je pospeilo prilagajanje (spremenljivost, protovariabilnost) in boj za obstanek (naravni izbor)

2) prokarionti

Prvi organizmi na Zemlji so bili heterotrofni anaerobni prokarionti e pred 3,9 milijarde let, najstareji fosili pa segajo v as
pred 3,5 milijarde let na dnu oceanov. Prehranjevali so se z snovmi, ki so se kopiile na dnu oceanov, energijo pa so pridobivale z
vrenjem. Celice prvotnih prokariontov so e imele membrano, beljakovine in DNA.

Ko je zaelo zmanjkovati hrane je nastopil boj za obstanek. Ker so se prokarionti mnoili z cepitvijo (kloni) je ena sama mutacija
lahko zelo poveala monost preivetja. Veji organizmi so zaeli izkoriati tudi svetlobo in tako so se razvili avtotrofni
organizmi.

Predniki dananjih cianobakterij (modro-zelenih) so prvi opravljali fotosintezo in tako se je v oceane postopoma zael iriti tudi
kisik, ki pa se je po veini vezal z elezom v rdee usedline elezovih oksidov. ele ko je eleza zmanjkalo, je kisik prvi v
zgodovini lovetva priel e v ozraje. Iz teh modro-zelenih alg so nastali stromatoliti (danes fosilizirani). To so enoceline
cepljivke, ki so vrile fotosintezo in v ozraje spustile toliko kisika, da se je lahko zael oblikovati ozon (80% duik, 20% kisik). S
tem pa so tudi razpadli anaerobni organizmi (delimo na obligatne za ketere je kisik toksien in fakultativne, ki ga ne izkoristijo),
tisti fakultativni pa so se adaptirali z celinim dihanjem, kar jim je prineslo ATP energijo.

3) evkarionti

Pred 2.1 milijarde let pa so Zemljo okupirali e evkarionti. Njihove celice so v primerjavi s prokariontsko imele e ve notranjih
membranskih struktur: jedrno ovojnico, endoplazemski retikel, golgijev aparat in mitohondrij. Celice alg in rastlin pa so imele tudi
kloroplast.

Evkariontska celica je nastala s postopnim razvojem iz prokariontske celice. Membrana se je uvihala in nastala sta Golgijev aparat
in endoplazemski retikel. Del ovojnice je zaobjel DNA in nastalo je jedro. Nastanek mitohondrija in kloroplasta pa razlaga
endosimbiontska teorija, ki pravi, da sta organela prila v celico kot 2 prosto ivei bakteriji, ki sta bili z gostiteljsko celico v
simbiotskem odnosu. Celica z mitohondrijem je prednica vseh evkariontov, celica z kloroplastom pa je prednica dananjih
cianobakterij.

Prvi vecelini evkarionti so bile alge, ki so ivele pred 1,2 milijarde let. v. Razvili bi se naj postopoma iz kolonij enocelinih
celic, ki so postajale vedno bolj specializirane in odvisne druga od druge. Veina veceliarjev pa je nastalo med 365 do 535
milijoni let, v asu kambrijske eksplozije ivljenja. Pod vodo se je namre razvil edinstven ekosistem.
4) prehod na kopno

a) rastline
Pred priblino 500 milijoni let pa se je ivljenje premaknilo iz vode tudi na kopno. Tedaj se je ele razvila ozonska plast, ki je pred
prepuala UV arke, zaradi esar je bilo kopno neposeljena puava. Voda pa dobro absorbira UV-sevanje zaradi esar je bilo
ivljenje pod vodo v tem asu e zelo pestro. Med prehodom na kopno so se morali organizmi s postopnimi evolucijskimi
prilagoditvami reiti ve problemov (izsuevanje, dodatna opora in sprejemanja kisika v plinastem stanju)

- prvo se je razvil ksilem (ko gre voda po rastlini navzgor), ki gradi 2 tipa celic: traheje in trahije
- primarno oporno tkivo: kolenhim, ki je imel debele celine stene (alge imajo tenke celine stene, ker jih voda dri pokonci
- pore so se razvile na spodnji strani listov. Na povrhnjici listov se je razvila katikula, voskasta snov, ki predstavlja mehansko
zaito. Prav tako poskrbi za drugaen lom svetlobe, kar zmanjuje uinke sevanja (vroina dehidrira beljakovine, delo encimov
se upoasni)
- nato se je razvil e floem za transport organskih snovi (snovi gredo v vse smeri)
- gradnik: celuloza
- transportni sladkor: saharoza

Rastline so poselile kopno pred 465 milijoni let in so bile potomke sladkovodnih alg. Prvo so zemljo naselili mahovi, saj za rast ne
potrebujejo prsti, saj jim rizoide omogoajo pritrjevanje kamorkoli. Pred 420 milijoni let so nekatere e zrasle do 10 cm in do
danes imamo zelo razvit rastlinski svet. Za praprotnicami so sledile e golosemenke in na zadnje e kritosemenke.

b) ivali
Za rastlinami so prile na vrsto e ivali. V karbonu in permu (pred 416 milijoni) je prilo do prve eksplozije uelk. Tu naletimo
tudi na primer koevolucije, ko so uelke prenaale okrog pelod golosemenk. Bile so veliko veje kot danes, saj je bilo v ozraju
veliko ve kisika in je pri celinem dihanju nastalo veliko ve ATP. uelke so imele zaradi zunanjega ogrodja, letanja in
hranjenja z pelodom, mediino velike prednosti. V kredi pred 90 milijoni je sledila e druga eksplozija uelk. Postopoma so na
kopno prihajale tudi ribe, ki so zdaj razvile 4 okonine in nastali so plazilci, dvoivke, ptice in sesalci

IVLJENSKI PROCESI

1) ko v ozraju e ni bilo kisika so organizmi pridobivali ATP energijo z preprostimi VRENJI

2) veja koncentracija CO2 v ozraju pripelje do fiksacije CO2 . Nastopi HETEROTROFNA ASIMILACIJA (''izgradnja'') CO 2..
Pride do sinteze aminokislin, sladkorjev, saj potrebujejo ogljik) CALVINOV CIKEL
3) anaerobno celino dihanje KEMOSINTEZA
4) FOSFORILIRANJE ciklino fosforiliranje , kasneje neciklino (donor elektronov sprva H 2S, pozneje H2O, ki so jo zaele
izkoriati cianobakterija kakor vir vodika)
5) pride do sproanja kisika in aerobnega celinega dihanja FOTOSINTEZA = Calvinov cikel + fotosfoliranje

RAZVOJ LOVEKA
loveka uvramo pod rod lovek - Homo, pod druino lovenjakov - Hominidas, red primatov oz. prvakov- Primates, razred
sesalcov Mammalia, deblo strunarjev Chordata in v kraljestvo ivali Animalia.

Na nastanek loveka so bistveno vplivale narave in geografske spremembe na zemlji, ki se jim je lovek prilagajal. Pred 4 milijoni
let je v Afriki nastal ogromen tektonski jarek, zraven pa so se dvignila gorovja, ki so ekvatorialno podnebje nekje spremenila v
savanskega. Deevni gozd je tako zael izginjati v savano, opice oz. lovenjaki, ki so bili prej na tropskih drevesih so se pa
morali prilagoditi savanskim razmeram. V ostalih delih Afrike so lovenjaki ostali in danes jim pravimo opice.

Mogoe nam bolj znan primer je Ramapitek najden v Keniji in Indiji. Ime je dobil po Indijskem boanstvu Rama. ivel je pred 14
milljoni let in je nastareji lan druine lovenjakov. Gre za skupnega prednika opic in ljudi. loveka vrsta je izla iz
lovenjakov ali hominidov.
Tako so lovenjaki 1. stopili na tla. in da bi pravoasno opazili plenilce so se postavili na zadnje noge. S tem so se jim sprostile
roke in celo glasilke, da so lahko proizvajali glasove. Ustni del obraza se je zmanjal, saj ga niso ve potrebovali za oprijemanje.
Tako prvo hodee lovenjake imenujemo avstrolopitki. Spomnimo se avstrolopitkinje Lucy in pa Taunga. Avtrolopitek pomeni
juna loveku podobna opica. iveli so v manjih skupinicah, preivljali pa so se z nabiralnitvom in lovom na manje ivali. Med
prve prave lovenjake jih uvramo, ker so imeli prisotnost gena, za razvoj moganov.
Njihovi mogani so bili veliki 35% dananjih lovekih. Visoki so bili od 80 cm do 1,30 metra in kosmati po celem telesu, ne glede
na spol. Samci so bili 50% viji od samic. Tea je znaala od 25 do 35 kg.
Klimatske spremembe so povzroile selekcijo zgodnjih lovenjakov in tako so avstrolopitki izumrli pred 2 milijonoma let.

Takrat se je zgodilo tako imenovano uloveenje. Pred priblino 2,4 do 1,6 milijona let se je iz lovenjakov v vzhodni Afriki
razvil homo habilis ali spretni lovek. Tega e uvramo med prave ljudi. Hoja je pri njem postala vzravnana. Imel je obutno
manjo eljust in zobe.. Poleg rastlintva je jedel tudi meso, ki ga je lovil sam, kar je omogoilo hitreji razvoj moganov. Od tega
so se najbolj zveali trije centri: center za govor, za socialne stike in za sprejemanje odloitev. Izdeloval je prva preprosta orodja.
Najbolj znan je pestnjak. Sporazumevali so se s kretnjami in preprostimi glasovi. iveli so e v povezanih skupinah ali hordah.

Iz njega se je ez as razvil delavni lovek ali Homo Ergaster. ivel je od 1,9 milijona let in do 1,5 milijona. Imel je dolge noge,
ki so omogoile dolgo prehojene razdalje.

Iz njega se je razvil pokonni lovek ali Homo Erectus, ki se je iz Afrike naselil v Azijo in Evropo. ivel je do pred 200k leti.
Zaradi vroine, mu je dlaka zaela odpadati, ker so jo nadomestile pore. Odkril je tudi ogenj in zael je izdelovati prva prava
bivalia. Bil je visok kakor dananji lovek.

Neandertalec se je razvil pred 200.000 leti. Prilagodil se je hladnemu podnebju, saj je ta vrsta v celoti ivela v obdobju zadnje
poledenitve. Mogani so bili enako veliki, kakor jih imamo danes. Zanimivo je bilo, da se pojavi prva umetnost. Poslikave v
jamah, verske predstave o posmrtnem ivljenju in celo primitivni pogrebi kaejo oris dananjih ljudi. Lovili so mamute, jamske
medvede . Prilo je do delitve dela. Moki so lovili, enske pa rojevale in skrbele za otroke. Druine so se povezovale v rodove.
Izumrli so zaradi zadnje ledene dobe in Homo sapiensa.

Vzporedno z njim se je na isti celini, v Evropi, razvijal e en lovenjak. Homo sapiens ali mislei lovek, ki je izrinil
neandertalca. V Evropo je priel iz Etiopije. ivel je od 195k let nazaj in do pred 40k let, ko ga je izrinil dananji lovek ali homo
sapiens sapiens.
HIPOTEZE O NASTANKU IVLJENJA:
1) trajnostna: trdi, da ivljenje na Zemlji obstaja e od nekdaj

2) stvariteljska: ivljenje je ustvaril Bog

3) kozmina (pangemijska): ivljenje prilo na Zemljo iz vesolja (meteoriti)

4) hipoteza o spontanem nastanku: ivljenje nastalo iz ni, naenkrat = ABIOGENEZA

Ali je ivljenje nastalo spontano se je vpraal v 17 stoletju tudi Francesco Redi, ko je naredil poskus. En kos mesa je poloil v
odprt kozarec, kjer so se tudi razvile liinke muh, drugega pa je dal v zaprto posodo in ga tako izoliral od okolice. Iz tega mesa se
ni razvilo ni ivega, zato je ovrgel hipotezo da ivo nastane iz neivega

V 19. Stoletju je Louis Pasteur dokazal BIOGENEZO. V buko z ukrivljenim vratom je natoil juho v kateri bi se naj razvilo
ivljenje, ampak se ni, saj so vse bakterije ostale v zavoju bukinega vratu. Ko je umaknil vrat, so bakterije lahko prile do juhe,
kjer so se razvili mikroorganizmi. Uporabljal je postopek pasteriacije (dolgotrajna 65C 30min, kratkotrajna 76C 45s, trenutna
85C 15s)

5) EVOLUCIJSKA ali BIOKEMIJSKA TEORIJA: vse oblike ivljenja nastale iz skupnega prednika na temelju
dedovanja lastnosti s postopnim spreminjanjem, in da je mehanizem, ki to povzroa je naravni izbor

- osebki iste vrste se med seboj razlikujejo

- organizmi imajo ve potomcev, kot starev. Temu se ree ezmerno potomstvo ali hiperprodukcija
- mnogi osebki ne preivijo zaradi omejenosti naravnih virov, kar spodbudi boj za obstanek. Najmnoneji se imajo monost
naprej razmoevati. Lahko reemo, da bo okolje izbiralo kateri fenotipi bodo preiveli in prenaali svoje gene. Tako se vrste
postopoma spreminjajo, izumirajo in nastjajo. Temu pa reemo naravni izbor, ki vpliva na fenotip osebka Monost adaptiranja
okolju povea monosti za obstanek.

-dokazi: fosil, obmoja razirjenosti vrst, zgradba organizmov, razvoj zarodkov, zgradba genov,beljakovin in drugih molekul,
opazovanje laboratorijskih sprememb v laboratorijskih poskusih in v naravi in umetni izbor gojenih rastlin ter ivali

Jean Baptiste Lamar uvede idejo o nesprejemljivosti vrst in uvede pojem TRANSFORMIZEM, kar pomeni poasno
spreminjanje vrst na podlagi mone volje posameznika. Trdil je tudi, da ival z prilagajanjem dobi nove lastnosti, ki se dedujejo
naprej in da so se vije vrste ivali razvile iz nijih.
Raziskoval je irafe, ki so po njegovem mnenju sprva imele normalen vrat. Potem so se vstrajno stegovale po listih na vedno vejih
vejah zaradi esar se jim je vrat podaljal. Isto je trdil za kae, ki so se hotele splaziti skozi ozke luknje, a so jih ovirale noge.
Poasi so jim zakrnele.

Georges Cuvier uvede teorijo zaporednih katastrof, ki pravi, da po vsaki katastrofi izumre ogromno tevilo vrst, kar omogoi
novim vrstam nastanek

Charles Darwin je tako imenovani ''oe evolucije''

1) boj za obstanek
- organizmi imajo ve potomcev kakor je to potrebno
- koliina hrane je v okolju omejena
- v daljem asovnem obdobju se tevilnost nobene populacije bistveno ne povea
- genske informacije lahko izmenjajo osebki, ki so zmagali v boju za hrano, vodo in prostor
2) variabilnost
- bitja rojevajo razline potomce, klonov v naravi ni
- koristne lastnosti se bolj dedujejo

3) naravni izbor
- nekatere razlike vplivajo na sposobnost preivetja (zgled)
- koristne spremembe vodijo v obstoj, slabe pa v propad
- preiveli dobre lastnosti lahko prenesejo naprej

4) prilagojenost

POPULACIJA osnovna enote evolucije

= skupina organizmov iste vrste, ki ivijo ob istem asu v istem prostoru in se med seboj tudi dejansko razmnoujejo in imajo
plodne potomce (Brkati ser iz Himalaje je jastreb, tako kot tudi Egipanski jastreb. Oba sta pripadnika iste vrste a se med sabo ne
moreta razmoevati, za to vsak zase predstavlja populacijo ) Populacija je najmanja enota, ki se lahko spreminja z evolucijskim
razvojem. Na doloeno populacijo vplivajo enaki dejavniki okolja

FENOTIP = vse lastnosti nekega organizma na katere vpliva okolje (potemnjena koa-sonce) ter genotip (krvna skupina)
GENOTIP = vse dedne informacije nekega organizma, ki se dedujejo naprej

HOMOLOGINE LASTNOSTI= podobnost zaradi skupnega izvora

DIVERGENTNI RAZVOJ = razvoj pri katerem se iz istoizvornih oziroma homolognih organov razvijejo strukture, ki se med
seboj razlikujejo (listi semenovk, okonine vretenarjev)

ANALOGNE LASTNOSTI = lastnosti, ki so nastale pri konvergentnem razvoju

KONVERGENTNI RAZVOJ = evolucijsko in genetsko nesorodni organizmi, ki so si podobni zaradi prilagajanja na isto okolje
(delfin, riba, pingvin)

razvoj organizmov poteka PROGRESIVNO, kar pomeni od bolj preprostih do bolj kompleksnih oblik. Lahko pa poteka ravno
obratno, torej REGRESIVNO (trakulja, ko postane zajedalec, slepa loveka ribica)

KOEVOLUCIJA = medsebojno prilagajanje razlinih vrst, pri emer evolucijska sprememba ene vrste vpliva na evolucijo druge
vrste (zaradi spremembe zajedavca povea njegova monost vstopa v gostitelja, bo ta sasoma razvil nov nain obrambe

DEDNA RAZNOLIKOST

1) mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzroajo kemini (vplivi spojin), fizikalni (sevanja) in bioloki (virusi)
Najvekrat se pojavijo zaradi napanega podvojevanja DNA. Za osebek so lahko koristne ali pa nekoristne. Tako nastane nova
razliica gena (alel) za neko lastnost.

2) kombiniranje alelov med spolnim razmnoevanjem: vsak diploiden organizem in v vsaki celici dva kompleta kromosomov
(enega od matere, drugega pa od oeta) Odseku na kromosomu za eno lastnost (barva telesa) imenujemo alel. En alel je vedno
dominanten (velike rke) , drug pa recesiven (male rke). Pogostost alelov v neki populaciji se lahko spreminja zaradi naravnega
izbora.

Pri populaciji, ki se evolucijsko razvija, se spreminja pogostost alelov v genskem skladu ( nabor alelov vsake populacije). Nanj ne
vpliva spolno razmnoevanje ampak naravni izbor.

Dedno raznolikost povzroa spolno razmnoevanje. Le ta omogoa mutacije in kombiniranje alelov, ki poveajo raznolikost
populacije in jo laje pripravijo na spremembe v okolju. e populacija, ki se nespolno razmnouje, v okolju naleti na neko
spremembo, ne morejo razviti novih lastnosti, ki bi jim omogoale preivetje.
* z umetnim izoborom so ustvarja tudi lovek, ki sam izbira katere lastnosti eli obdrati (pasme psov)
SPECIACIJA = nastanek novih vrst

Kaj je vrsta?
- Po biolokem konceptu vrste je vrsta populacije ali skupina populacij, katere pripadniki imajo sposobnost, da se lahko
medsebojno razmnoujejo in imajo plodne potomce. To ne velja za prokarionte in tiste, ki se nespolno razmnoujejo. Prav tako
nismo sigurni e to dri tudi za tiste, ki se spolno razmnoujejo, saj nimamo dokazov
- Morfonoloki koncept vrste pravi, da imajo pripadniki iste vrste podobne e ne enako fenotipske lastnosti, ampak se ne morejo
zediniti , katere lastnosti naj upotevajo
- Po ekolokem konceptu vrste se vrste med seboj razlikujejo po svojih ekolokih niah in vlogi, ki jo imajo v ekosistemu (2 na
las podobna inkavca nista iste vrste, saj se ne prehranjujeta z isto hrano)
- Evolucijski oz. filogenetski koncept vrste pravi, da je vrsta skupina organizmov s posebno genetsko zgodovino
Linne: Vrsta je najnija, osnovna, sistematina kategorija, katere predstavniki kaejo skupne morfoloke in fizioloke znailnosti.

Vsaka vrsta ima podoben genski sklad zato je reproduktivno loena od genskega sklada druge vrste.

Na skupni prednik se je pred 3,6 milijarde cepil na 2 veji in tako naprej in vse do danes ko imamo ogromno razlinih vrst.
Nastanek novih vrst pa omogoajo izolacije oz. razmnoevalne pregrade

1) PREDZIGOTINA IZOLACIJA onemogoa razlinim vrstam, da bi se med seboj razmnoevali in preprei oploditev
- asovna: ko dve vrsti ne ivita v istem asovnem obdobju, geoloki dobi ali pa se ena vrsta razmnouje samo pozimi npr
- ekoloka: razlikujeta se njuna hapitata
- vedenjska: morfoloke in anatomne razlike v njunih spolnih organih, privabljanju samice
- gametna: molekulska in kemijska razlikami med gametani razlinih vrst, beljakovine spolnih celic se ne prepoznajo med sabo

2) POSTZIGOTINA IZOLACIJA nastopi po oploditvi, ko e nastane zigota

- e krianci ne splavijo imajo normalen razvoj gamet med zoritvijo v spolnih lezah in med mejozo
- krianci imajo manj monosti za preivetje in lahko propadejo v asu zarodka ali pred spolno zrelostjo. e krianec preivi je naj
verjetneje neploden, e pa ni bodo pa tudi njegovi potomci umrli
- kobila (2n=64) + osel (2n+62) = mula (2n=63) to ni vrsta, saj ne more proizvajati spolnih celic

3) GENETSKA-SIMPATRINA IZOLACIJA je bolj pogosta pri rastlinah, ko nastane nova vrsta znotraj neke regije. To ji
omogoa poliploidija ( spontano podvajanje 2n kromosomov)
- 2n = 6; n=3
2n= 4; n=2 2n=5 2n=10 poliploid/aloploid, nova vrsta

4) ALOPATRINA IZOLACIJA se zgodi kadar se ena vrsta razdeli zaradi nanadnih razmer v okolju. Nastaneta 2 vrsti, saj se
vsaka adaptira na drugano okolje. Tako najpogosteje nastanejo vrste
Na nekem obmoju je pred 400 milijoni ivela vrsta pajka. Nato se je celina prelomila, zaradi premikanja plo Afrike in June
Amerike. Ista vrsta pajka je bila zdaj fizino loena z Tihim oceana.

V zgodovini Zemlje je bilo veliko geolokih katastrof: kreda (meteor ubije 76% vrst), trias (loevanje kontinentov ubije 76% vrst),
perm (nastanek Pangee ubije 96% vrst), perm (meteor in otoplitev ubijeta 82% vrst), ordovicij (padec gladine morja ubija 86%
vrst)
Po vsaki geoloki katastrofi pride do adaptivne radiacije, kar pomeni hitro evolucijsko nastajanje vrst in evolucijsko skupnega
prednika (pojav sesalcev iz enega skupnega prednika, ki je preivel meteor, ki je ubil vse dinozavre)

Evolucijska novost se je naprimer zgodila, ko so se plazilcem razvila krila in so dobili monost obiskanja mnogih ekolokih ni,
ki jih prej niso (gore, obala, razlina hrana, razlini plenilci) in se zanejo nove vrste hitro pojavljati
 SISTEMATIKA ORGANIZMOV

- hierarhino urejanje organizmov v skupine glede na neke njihove skupne lastnosti imenujemo sistem

- Carl Linne je uvedel dvodelno poimenovanje vrst v latinskem jezku

ime rodu piemo na prvem mestu vedno z veliko zaetniku, v drugi del pa napiemo vrsto z malo zaetnico

DOMENA KRALJESTVO DEBLO RAZRED RED DRUINA ROD VRST

evkarionti - ivali - strunarji sesalci - zveri make maka - divja maka

- veja podobnost med organizmi odraa njihovo vejo evolucjsko sorodnost. Bolj sorodni organizmi imajo bolj blinjega
skupnega prednika

- drevo ivljenja se deli na 3 domene: arheje in bakterije (prokarionti) in evkarionti. Njihov zadnji skupni prednik je LUCA.
Evkarionti se e naprej delijo na protiste, rastline, glive in ivali

Arheje so v nekaterih pogledih celo polj podobne evkariontom ( DNA ovito okrog beljakovin, histonov). Od bakterij se razlkujejo
po zgradbi membrane in organiziranosti DNA, poleg tega lahko ivijo v ekstremih. V revesju imamo arheje, ki izloajo metan in
zato prdimo.