Paleontologija

Škorpijoni so najstarejši red pajkov, najstarejše znane najdbe segajo v silur[6][7]. Opisanih je bilo 131
vrst fosilnih škorpijonov, od tega več kot 60 v karbonskih skladih. Permske najdbe škorpijonov so zelo
redke, edini dobro ohranjeni primerek je bil najden v bližini nemškega mesta Chemnitz[8]. Kljub zunanji
podobnosti paleozojski škorpijoni (Eurypteridae) niso sestrska skupina škorpijonov. Vprašanje, ali je bil
vodni način življenja primaren za prednike škorpijonov, ostaja nerešeno[1].

Struktura

Telo

Telo škorpijona je sestavljeno iz majhnega glavoprsja ali prosoma in dolgega trebuha ali opisthosoma, v
katerem ločimo dva dela: širši sprednji del, ki tesno meji na glavoprsje in z njim tvori celoto (telo
škorpijona), praeabdomen ali mesosoma, in zadnji del, ozek, petčlenski postabdomen (lat. postabdomen
ali metasoma), ki je ostro ločen od preabdomena in ima repu podobno strukturo. Zadnjemu členu
postabdomena se pridruži še en hruškast člen (telson), ki se konča z navzgor upognjeno iglo, na vrhu
katere sta dve luknjici strupenih žlez.

Celotno telo škorpijona je prekrito s hitinozno lupino, ki je produkt spodaj ležeče podkožne plasti.
Razlikujemo glavoprsni scutum, ki pokriva hrbtno stran prsnega koša, nato v predelu preabdomen glede
na število segmentov 7 hrbtni in trebušni scutum, ki sta povezana z mehko membrano, in nazadnje v
predelu postabdomen 5 zaprtih gostih hitinskih obročkov, povezanih s tanko kožo.

Okončine

Šest parov okončin je pritrjenih na prsni koš na trebušni strani telesa, od katerih imata dva sprednja para
vlogo čeljusti, medtem ko se drugi štirje pari uporabljajo za gibanje. Prvi par okončin, chelicerae, se
nahaja nad ustno odprtino in po položaju ustreza prvemu paru anten drugih členonožcev, po fiziološki
funkciji pa želodcem. Chelicerae so v obliki majhnih tričlanskih parov klešč in se uporabljajo za sekljanje
hrane. Okončine drugega para, pedipalpi, imajo šest členov. Zadnja dva tvorita velike klešče, ki
škorpijonu omogočajo prijemanje plena.

Prebavni sistem

Črevesje je sestavljeno iz treh delov: sprednjega, srednjega in zadnjega črevesa. Ustna odprtina je na
ventralni strani in vodi do mišičastega žrela, ki preide v požiralnik, ki je sprva zelo ozek, pozneje pa se
razširi, da sprejme izhodne kanale dveh velikih žlez slinavk. Prebavila vstopijo v srednje črevo, v katerega
se na predelu preabdomena odpre pet parov izstopnih kanalov velikih večlobanjskih jeter, ki zapolnijo
vse vrzeli med drugimi organi. Srednje črevo postopoma preide v najkrajše zadnje debelo črevo, ki se
odpre z anusom na ventralni strani zadnjega segmenta.

Živčni sistem

Živčni sistem sestavljajo supraglotični ganglij, okolog