predavanje: Dr. Anja Plemenitaš, dr. med.

Kako prehrana in prehranska dopolnila vplivajo na duševno zdravje

Prehrana je najbolj pogosta tema, ko govorimo o zdravju človeka, zdravem načinu življenja,
preprečevanju bolezni in zdravljenju po obolenju. Ljudje še nikoli v zgodovini človeštva
nismo bili tako ozaveščeni o prehrani in zdravem načinu življenja, medtem ko na drugi strani
še nikoli ni bilo na trgu tolike nezdrave in predelane hrane, kot je danes.

Predavateljica zagovarja raznolikost pri prehranjevanju tudi z raznimi prekrški, brez slabe
vesti. Dietni režimi zahtevajo visoko angažiranost in doslednost pri posamezniku, kar ni za
uporabo pri splošni populaciji. V kolikor je dieta prestroga glede na poželenja, smo zaradi
tega v stresu ali pa dieto opustimo. Princip zdrave prehrane pa je, da stremimo k trajno bolj
zdravemu prehranjevanju.

Predavateljica svetuje jesti čim več lokalne, sveže zelenjave in sadja ter ribe vsaj trikrat
tedensko. Ker pa povprečno zaužijemo premalo rib kot bi morali, zaradi cene, dostopnosti ali
premalo časa, se svetuje prehransko dopolnilo omega-3. Če nimamo priložnosti uživanja
sveže zelenjave in sadja, pa so primerni dodatki vitaminov B, C ter D.

Ni potrebno posegati po antioksidantih ali probiotikih, če uživamo npr. fermentirano hrano.

Vlaganje sadja in zelenjave s fermentacijo je starodavna praksa shranjevanja živil. To lahko
nadomesti probiotični jogurt ali probiotiki v kapsuli.

Z ustrezno prehrano se da pomagati pri premagovanju duševnih motenj. Zaenkrat je največ

podatkov za depresijo in kognitivni upad. Kognitivni upad se lahko stopnjuje v demenco, in
tam se je pokazala kot učinkovita, tradicionalna mediteranska dieta.

Mediteranska dieta sestoji iz hranil, ki vsebujejo visoko uporabo olivnega olja, stročnic in
oreščkov, polnozrnatih žit, sadja in zelenjave; zmerno do visoko uporabo rib, zmerno
uporabo belega mesa, omejeno uporabo mlečnih izdelkov, rdečega mesa, ob tem pa ne
omejuje zaužitih kalorij. Poleg prehranskih nasvetov, se tudi svetuje redno fizično aktivnost,
pitje zadostnih količin vode, dovoljeno je uživanje (rdečega) vina 1-2 decilitra na dan.
Duševne bolezni imajo kompleksne vzroke in slaba skrb za telesno počutje, vključno s
slabšo prehrano, je lahko ena od njih. To je posledica duševnih bolezni, ki nam dodatno
poslabša potek telesnega počutja. Z ustrezno prehrano vplivamo preventivno, da se do
duševne motnje sploh ne pride. Ko pa imamo duševno mero, pa lahko v določeni meri
kurativno zmanjšamo simptome.

Tista hranila, ki jih naše telo najbolj potrebuje so aminokisline, maščobe, vitamini in minerali
ter elementi v sledovih, saj so naši možgani odvisni od njih.

Tako potrebujemo zdrave maščobe in eno od redkih prehranskih dopolnil, ki ga priporoča

prehranska psihiatrija so omega-3 maščobne kisline. Omega-3 maščobne kisline imajo tako
potencial pri zdravljenju depresije, psihoze, bi bolnikih z osebnostno motnjo ali bolnikih z
motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD). Lahko pa se samo priporoča prehrana bogata s
to maščobo kot so npr. ribe in oreški.

Od elementov se raziskuje vpliv cinka na depresijo, a zaenkrat še ni trdnih priporočil za

nadomeščanja tega elementa.

Pomanjkanje vitamina D v odrasli dobi pa je lahko povezan z depresijo, kognitivnim upadom

in demenco. A pregled raziskav ni pokazal povezave med dodajanjem vitamina D in boljšega
izida zdravljenja depresije, v kolikor ne gre za njegovo pomanjkanje, tako da ga ni v
strokovnih priporočilih za zdravljenje duševnih motenj z vitaminom D.

Predavateljica je na koncu še enkrat poudarila pomemnost:

● Zdrave, lokalne sezonske pridelane hrane,

● sadje, zelenjava, tudi meso je lahko prisotno tu in tam,
● in da se ob tem gibamo.