Nastanek metamorfnih kamnin

Metamorfne kamnine lahko nastanejo z metamorfozo magmatskih, sedimentnih ali e

obstojeih metamorfnih kamnin.
Proces metamorfoze obsega tevilne fizikalno-kemine spremembe e obstojeih kamnin, ki
so posledica:
- poviane temperature,
- povianega tlaka,
- prisotnosti vode in drugih fluidov in/ali
- tektonskih procesov.
Posledice metamorfoze so spremembe prvotnih mineralov, molekularno pregrupiranje in
nastajanje novih, pri danih pogojih obstojnejih mineralnih paragenez. Pri tem pride do delne
ali popolne rekristalizacije prvotnih kamnin z nastajanjem novih struktur in novih mineralov.
Pride lahko do:
- spremembe strukture kamnine: mineralna sestava se ne spremeni,
- delne spremembe mineralne sestave: prehod nekaterih mineralov v obstojneje oblike,
- popolne spremembe mineralne sestave: kemina sestava ostane nespremenjena,
- spremembe kemine sestave: e v reakcije vstopijo prisotni fluidi.
Procesi metamorfoze potekajo v trdnem agregatnem stanju.

Metamorfni faciesi
Metamorfoza je zvezen proces, ki poteka v
irokem obmoju temperature in tlaka.
Pri doloenih tlakih in temperaturah so
stabilne tono doloene mineralne
parageneze.
Polje stabilnosti takne parageneze in
njihovega znailnega minerala nam oznauje
metamorfni facies.
Na osnovi mineralne sestave neke kamnine
lahko napovemo, pri kaknih tlakih in
temperaturah je kamnina nastala.
Viji kot so tlaki in temperature, bolj visoko
metamorfozirane so kamnine.
Proces je asovno reverzibilen: e pridejo
visoko metamorfozirane kamnine v pogoje
nijih tlakov in temperatur, dobimo
retrogradno nije metamorf. faciese.
(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Metamorfni faciesi in tektonika plo

Nastanek metamorfnih faciesov v

naravi lahko razloimo s teorijo o
tektoniki plo.
Do metamorfoze prihaja ob stikih
litosferskih plo.
Na osnovi metamorfnih faciesov
lahko napovemo, kje in kako so
potekali procesi metamorfoze.
V posameznih profilih (A, B, C)
bomo dobili razlina zaporedja
faciesov, kar je seveda pogojeno s
temperaturami in/ali tlaki oz.
poloajem v litosferski ploi.

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Regionalna metamorfoza:
- velika obmoja
- veje globine: >5 km
- visok tlak in temperatura
- obiajno jo spremljajo deformacije in nastanek gorstev

Kontaktna metamorfoza:
- visoka temperatura in (obiajno) niji tlak
- na globinah < 10 km
- v povezavi z intruzijo (lokalni izvor toplote)

Skrilavost metamorfnih kamnin

e na kamnine deluje usmerjeni pritisk,

se bodo ploati minerali (sljude) usmerili
pravokotno na smer najveje napetosti
oz. pri strinih napetostih vzporedno z
njimi.
Kamnina se po teh ravninah zlahka
razkolje.
Tej lastnosti pravimo skrilavost.
e je tlak v vseh smereh priblino enak,
se mineralna zrna ne usmerijo in ne pride
do pojava skrilavosti. Takne metamorfne
kamnine so masivne.

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Klasifikacija metamorfnih kamnin

Metamorfne kamnine glede na strukturo delimo v 2 skupini:
- SKRILAVE so tiste, ki so nastale zaradi usmerjenih pritiskov in imajo jasno
izraeno skrilavost,
- MASIVNE so tiste, ki nimajo izraene skrilavosti.
Skrilave metamorfne kamnine delimo glede na mineralno sestavo in stopnjo
metamorfoze.
Masivne metamorfne kamnine delimo glede na bistveni(e) mineral(e).

METAMORFNE KAMNINE
SKRILAVE
FILIT
BLESTNIK
GNAJS

MASIVNE
MARMOR
KVARCIT

AMFIBOLIT
EKLOGIT
SERPENTINIT

Skrilavec - skrilava metamorfna kamnina; obiajno pridevnik po prevladujoem mineralu

(kloritov, lojevev...) ali po metamorfnem faciesu (zeleni, modri...).

Skrilave metamorfne kamnine

Delimo jih glede na mineralno sestavo in stopnjo kristalininosti :

- manja zrna
FILIT
- veja zrna
BLESTNIK

- glinenci + sljude + kremen + znailni minerali

GNAJS

naraajoa stopnja metamorfoze

- sljude + kremen + znailni minerali (kloriti, pirokseni.....)

FILIT
- sljude, kremen, znailni minerali

ploskve skrilavosti

- drobnozrnat, zrn ne vidimo s prostim oesom

1x1 cm

BLESTNIK
- sljude, kremen, znailni minerali
- srednje do debelozrnat

muskovit

kremen

GNAJS
- K in Na glinenci, kremen, sljude, znailni minerali

glinenci

kremen

Masivne metamorfne kamnine

Delimo jih na osnovi bistvenih mineralov, ki jih kamnina vsebuje. V splonem loimo dve
podskupini masivnih metamorfnih kamnin:

- svetle (sestavljajo jih svetli minerali):

MARMOR - bistveni mineral je kalcit ali dolomit.
KVARCIT - bistveni mineral je kremen.

- temne (sestavljajo jih temni minerali):

AMFIBOLIT - bistveni minerali so amfiboli in Ca-plagioklazi.
EKLOGIT - bistvena minerala sta granat in omfacit (piroksen).
SERPENTINIT - bistveni minerali so minerali serpentinove skupine.

MARMOR
- kalcit ali dolomit

KVARCIT
- kremen

AMFIBOLIT
- amfiboli + Ca-plagioklazi

EKLOGIT
- granat (rde) + piroksen (zelen)

SERPENTINIT
- minerali serpentinove skupine

Kakno vrsto metamorfne kamnine dobimo, zavisi od kemine sestave prvotnih kamnin.
Tako lahko iz razlinih kamnin dobimo enake metamorfne kamnine, saj imajo doloene
sedimentne in magmatske kamnine podobno kemino sestavo.
Metamorfne kamnine, ki so nastale iz magmatskih kamnin, imajo predpono ORTO- (npr.
ortoamfibolit, ortognajs).
Metamorfne kamnine, ki so nastale iz sedimentih kamnin, imajo predpono PARA- (npr.
paraamfibolit, paragnajs).

prvotna kamnina

naraajoa stopnja metamorfoze

apnenec, dolomit

marmor

mafine magmatske kamnine, laporovec

skrilavec amfibolit eklogit

glinavec

filit blestnik gnajs

felzine magmatske kamnine

gnajs

muljevec

gnajs

kremenov peenjak

kvarcit

ultramafine magmatske kamnine

serpentinit

Razirjenost metamorfnih kamnin v

Sloveniji
V Sloveniji najdemo metamorfne kamnine na Pohorju in na Korokem.
V pasu severno od Drave nastopajo v glavnem nizkometamorfne kamnine
talenskogorske serije (filiti, blestniki). Gre za metamorfozirane sedimentne kamnine
mlajepaleozojske starosti. Metamorfoza naj bi potekala v asu zgornje krede.
Na Pohorju nastopajo metamorfne kamnine: prevladujejo blestniki in gnajsi, v
katerih najdemo lee marmorja, kvarcita, amfibolita, eklogita in serpentinita.

Poenostavljena petrografska karta Slovenije

Mur s ka Sobo ta

Maribor

Ljubljana

pi rok lastine ka mnin e

globonine

pred ornin e

metamorfne kamn ine

drobnoz rnate kl astin e kamnine

(peen jak i, mu ljevci)

apnenci in d olomiti

fl i

kvart arni aluvialni sedimenti

(pr od , kon glomerat)

LITERATURA
Bermanec, V. 1999: Sistematska mineralogija mineralogija nesilikata. Targa, Zagreb.
Klein, C. & Hurlbut, C. S. 1999: Manual of Mineralogy. J. Wiley & Sons.
McGeary, D. & Plummer, C. C. 1994: Physical Geology. Earth Revealed. W.C.Brown
Publishers.
Prothero, D. R. & Dott, R. H. 2004: Evolution of the Earth. McGraw Hill.
Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastinih sedimentnih kamnin. I.
del: Predlog granulometrijske klasifikacije in nomenklature. RMZ, 27, 2146.
Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastinih sedimentnih kamnin. II.
del: Predlog klasifikacije po sestavi. RMZ, 27, 205233.
Skinner, B. J. & Porter, S. C. 1992: The dynamic Earth. An introduction to physical geology.
J. Wiley & Sons.
Slovenec, D. & Bermanec, V. 2006: Sistematska mineralogija mineralogija silikata.
Denona.
Strunz, H. & Nickel, E.H. 2001: Strunz Mineralogical Tables. Chemical-Structural Mineral
Classification System. 9th ed. E. Schweizerbartsche Verlagsbuchhandlung.
Tucker, M. E. 2001: Sedimentary petrology. Blackwell Sci Publ.
Vidrih, R. & Miku, V. 1995: Minerali na Slovenskem. Tehnika zaloba Slovenije.
Wenk, H. R. & Bulakh, A. 2004: Minerals: Their Constitution and Origin. Cambridge
University Press.

10