Sedimentne kamnine

Sedimentne kamnine so skozi celotno geoloko zgodovino nastajale v vseh naravnih okoljih
kot jih poznamo danes.
Sedimentne kamnine nastajajo s pomojo fizikalnih, keminih in biolokih procesov, ki
potekajo na Zemljinem povrju. V odvisnosti od tega, kakna skupina procesov prevladuje
tekom nastanka sedimentnih kamnin, le-te delimo v klastine, biokemine in kemine.
Nastanek klastinih sedimentnih kamnin je pogojen s petimi osnovnimi geolokimi procesi:
- preperevanjem,
- erozijo,
- transportom,
- usedanjem in
- litifikacijo.
Biokemine sedimentne kamnine (apnenec) nastanejo z litifikacijo akumuliranih karbonatnih
drobcev (skeleti organizmov) oz. e s cementacijo izloenih skeletov (koralni apnenec).

Preperevanje
Kamnine so na Zemljinem povrju neprenehoma izpostavljene delovanju vode, zraka, spremembi
temperature in drugim dejavnikom okolja. Preperevanje je skupek destruktivnih procesov, ki s asom
spreminja fizikalno, kemino in mineralno sestavo kamnin na ali blizu Zemljinega povrja.
Preperevanje povzroa razpad in fragmentacijo starejih, e formiranih kamnin bodisi na mestu, bodisi
med transportom.
V splonem loimo tri vrste preperavanja:
- mehansko,
- kemino,
- bioloko.

Erozija
S pojmom erozija oznaujemo premaknitev preperelih kamnin in mineralov iz mesta njihovega nastanka.
Erozija poteka s transportom.

Transport
Transport poteka z razlinimi mediji. Koliina materiala zavisi od jakosti medija. Med transportom se
zaradi medsebojnega trka delcev in trka delcev ob podlago nadaljuje proces preperevanja.
Transport in erozija preperelih kamnin ter mineralov poteka s tekoimi vodami (reke, potoki, hudourniki),
v morjih, z vetrom in ledeniki.

Usedanje, Sedimetacija, Kompakcija, Litifikacija

na celotni dolini transporta poteka hkrati tudi usedanje ali sedimentacija preperelih
delcev kamnin iz transportnega medija,
koliino sedimentiranega materiala narekuje transportna mo medija,
tako nastalim kamninam pravimo usedline ali sedimenti,
sedimentacija poteka v asovno omejenih intervalih, zato je znailnost sedimentov, da
nastopajo v plasteh,
tako odloeni material ima veliko poroznost in debelino, ki se sasoma zaradi tee novo
odloenih sedimentov manja temu procesu pravimo kompakcija,
s asoma iz pornih raztopin (raztopin, ki so zaradi poroznosti ujete v prostorih med zrni)
kristali vezivo (cement), ki prej sipke sedimente povee v trdno kamnino,
gre za ve procesov, ki jih skupno imenujemo litifikacija,
posledica litifikacije je nastanek sedimentnih kamnin.

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Razdelitev sedimentnih kamnin

Mehanske ali klastine sedimentne kamnine so kamnine, ki jih sestavljajo preperela
zrna starejih kamnin, ki izvirajo dale od mesta usedanja in so produkt (obiajno)
daljega transporta. Delimo jih izkljuno na osnovi velikosti sedimentnih zrn. Klastine
sedimentne kamnine so v glavnem terigenega nastanka.

Biokemine in kemine sedimentne kamnine so kamnine, ki so nastale (relativno) blizu

mesta akumulacije (usedanja). Veina materiala je biogenega izvora. Biokemine
sedimentne kamnine delimo na osnovi bistvenega minerala, ki sestavlja kamnino.
Biokemine in kemine kamnine nastajajo v glavnem v zaprtih sedimentacijskih bazenih
kot so: jezera, morja in oceani.

MEHANSKE ali KLASTINE

sediment

GRU, PROD
2 mm

velikost zrn
sedimentna

BREA

kamnina

KONGLOMERAT

PESEK

MELJ

GLINA

0,063 mm
PEENJAK

0,002 mm
MELJEVEC

GLINAVEC
MULJEVEC

LAPOROVEC

KEMINE in
BIOKEMINE
APNENEC
DOLOMIT
KREDA
LEHNJAK
ROENEC

Klastine ali mehanske sedimentne kamnine

Klastine sedimentne kamnine delimo glede na velikost zrn v 4 osnovne razrede:
zrna veja od 2 mm uvramo v razred grua in proda,
zrna med 2 mm in 0,063 mm uvramo v razred peska,
zrna med 0,063 mm in 0,002 mm uvramo v razred melja in
zrna manja od 0,002 mm uvramo v razred gline.
V vsakem razredu, razen v najdebeleje zrnatem, loimo nevezano kamnino (sediment ali
usedlina) in vezano kamnino (sedimentna kamnina).
V razredu > 2 mm loimo kamnine glede na zaobljenost zrn:
e so zrna oglata in slabo zaobljena, govorimo o gruu oz. brei,
e so zrna zaobljena govorimo, o produ oz. konglomeratu.
V nekaterih klasifikacijah tudi za debelozrnate klastine kamnine uporabljajo enotno oznako.
Razred veji od 2 mm, ne glede na zaobljenost klastov, poimenujejo gramoz oz. gramozovec. V
geologiji se termin gramoz ne uporablja, saj je zaobljenost zrn pomemben podatek pri opisovanju
klastinih sedimentnih kamnin.

Poimenovanje klastinih sedimentnih kamnin

Klastine kamnine so le redko sestavljene iz enega samega osnovnega razreda zrn; v
veini primerov so zmesi dveh ali treh osnovnih razredov. Zato mora klasifikacija in
poimenovanje agregatov glede na koliino posameznih osnovnih razredov temeljiti na
kvantitativnih osnovah oziroma na doloitvi kvantitativnih meja med posameznimi
agregati.

Princip poimenovanja je tak, da je kamnina poimenovana po razredu, ki ga je v agregatu

najve, ostale komponente pa dobijo opisni pridevniki znaaj. Na prvem mestu je vedno
razred, ki ga je v agregatu najmanj.
Pravila poimenovanja:
- kamnina dobi ime po razredu, ki ga je v sistemu koliinsko najve
- frakcija, ki je je v sistemu koliinsko najmanj, je na prvem mestu
Primer:
sediment sestavljen iz 25 % peska, 40 % gline in 35 % melja, bomo oznaili kot peenomeljasta glina oz. peeno-meljasti glinavec.

GRU, BREA

Brea je debelozrnata klastina sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo nezaobljena zrna

veja od 2 mm.
Bree kaejo na kratek transport in se obiajno nakopiijo kot posledica mehanskega
preperevanja na dnu strmih poboij.

PROD, KONGLOMERAT

Konglomerat je debelozrnata klastina sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo zaobljena

zrna veja od 2 mm.
Od bree se razlikuje po zaobljenosti zrn.
Najveja nahajalia proda in konglomerata lahko opazujemo v renih dolinah ob
dananjih rekah, kjer so reke tekom deglaciacije v pleistocenu in holocenu odloile velike
koliine materiala.

PESEK, PEENJAK

Peenjak je klastina sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo zrna velika med 2 mm in

0,063 mm.

1 cm

MULJ, MULJEVEC; MELJ, MELJEVEC; GLINA, GLINAVEC

Drobnozrate klastine sedimentne kamnine razredov meljglina makroskopsko zelo teko loimo
med sabo.
Zato so v nekaterih sedimentolokih klasifikacijah za drobnozrnate kamnine vpeljali enoten
razred, ki ga imenujemo mulj (muljevec).
Razred mulja je tako definiran kot klastina sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo zrna manja od
0,063 mm ali povedano drugae:
MULJ = MELJ + GLINA
MULJEVEC = MELJEVEC + GLINAVEC
Meljevec je drobnozrnata klastina kamnina, ki jo sestavljajo zrna velika med 0,063 in 0,002
mm. Zrn s prostim oesom ve ne opazimo.
Barva drobnozrnatih klastinih kamnin zavisi od mineralne in kemine sestave.
Barvo je odvisna od vsebnosti organske snovi, koliine pirita in valentnega stanja Fe...
Glinavec je drobnozrnata klastina sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo zrna manja od 0,002
mm.
Glinavci so sestavljeni preteno iz glinenih mineralov. Glineni minerali so hidroksilni alumosilikati
in lahko veejo vodo. Ker so tudi nae roke vedno vlane, so kamnine, ki vsebujejo ve gline, na
otip bolj mastne in gnetljive od meljevcev.
Vezana voda povzroa nabrekanje, poveanje volumna in poruitev strukture (teenje, plazenje).

meljevec

glinavec
1x1 cm

LAPOR, LAPOROVEC

Laporovec je drobnozrnata klastina

sedimentna kamnina velikostnega
razreda mulja, ki razen glinenih
mineralov vsebuje tudi kalcit ali dolomit.
Tipini muljevci vsebujejo manj kot 10 %
kalcita, medtem ko je za laporovce
obiajna koliina kalcita (dolomita) med
30 in 70 %.
Zaradi prisotnosti kalcita laporovce
loimo od muljevcev po reakciji z
razredeno HCl:
- laporovci bodo reagirali,
- muljevci ne bodo reagirali.

FLI
Negeologi velikokrat govorijo o fliu kot o kamnini. Fli ni kamnina, temve facies. Zato je
sestavljen iz ve vrst kamnin, ki so nastale kot produkt istega procesa. Fli je nastal s
sedimentacijo iz podvodnih plazov oziroma, pravilneje, turbiditnih tokov. Za kamnine flia je
znailna postopna zrnavost, kjer v spodnjem delu natopajo debelozrnate kamnine, ki
navzgor postajajo vse bolj drobnozrnate. V bazi tako nastopajo bree in/ali konglomerati,
sledijo peenjaki in na vrhu laporovci oz. muljevci. Omenjeni paket kamnin predstavlja
osnovno flino sekvenco, ki se ciklino ponavlja in lahko dosega velike debeline (nekaj 100
m).
Preprosto bi fli lahko opisali kot ciklino ponavljanje razlino zrnatih klastinih kamnin.

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Nastanek biokeminih sedimentnih kamnin

Biokemine in kemine sedimentne kamnine so kamnine, ki so nastale blizu mesta

akumulacije (usedanja) znotraj sedimentacijskega bazena, ali na mestu biogenega
izloanja (npr. koralni apnenec).
Pri nastanku biokeminih sedimentnih kamnin imajo bioloki in biokemini procesi vodilno
vlogo, zato je veina materiala, ki sestavlja biokemine sedimentne kamnine, biogenega
izvora.
Organizmi sodelujejo pri nastanku kamnin z nakopienjem skeletov.
Skeleti so mineralizirani deli organizmov. Pri veini morskih nevretenarjev je skelet zgrajen
iz karbonatnih mineralov, redkeje iz opala ali fosfatov.
Ostankom organizmov, ki se ohranijo v kamninah, pravimo fosili.
Podrejeno pri nastanku sodeluje tudi kemino izloanje mineralov iz morske in/ali jezerske
vode.
Biokemine in kemine kamnine nastajajo v glavnem v zaprtih sedimentacijskih bazenih kot
so: jezera, morja in oceani.

Klasifikacija biokeminih sedimentnih kamnin

Biokemine sedimentne kamnine delimo na osnovi bistvenega minerala, ki sestavlja

kamnino.
Bistveni minerali biokeminih sedimentnih kamnin so:
- KALCIT (CaCO3),
- DOLOMIT (CaMg(CO3)2),
- KREMENICA (amorfen SiO2), OPAL (SiO2 x nH2O).

APNENEC
Najbolj razirjena biokemina kamnina v naravi
je apnenec.
Apnenec sestavlja mineral kalcit - CaCO3.
Skeleti organizmov so sestavni deli apnencev,
saj so lahko apnenci sestavljeni v celoti iz
nakopienja skeletnih delov organizmov.
Zaradi tega apnenci lahko vsebujejo fosile.
Apnenci so po strukturi in barvi zelo raznoliki.
Barva je posledica primesi, struktura pa
razlinega naina nastanka.
Barva je odvisna od vsebnosti organske snovi,
koliine pirita in valentnega stanja Fe...

DOLOMIT

Dolomit je podobna kamnina kot apnenec.

Bistveni mineral kamnine dolomit je mineral
dolomit - (CaMg(CO3)2).
Dolomiti v naravi obiajno ne nastajajo
primarno, ampak so produkt diageneze
apnencev.
Od apnenca dolomit najlaje loimo s
preizkusom z razredeno HCl:
e potee burna reakcija, je
kamnina apnenec
e reakcije ni oz. je zelo ibka, je
kamnina dolomit

KREDA
Kreda je mehka drobnozranata bela do sivkasta porozna
sedimentna kamnina morskega nastanka.
Kredo skoraj v celoti sestavlja kalcit biogenega izvora (>99%):
foraminifere (Protozoa, Foraminiferida),
apnenev nanoplankton (Protophyta, Cooccolithophyceae).
Bistven mineral je kalcit.

JEZERSKA KREDA
Z imenom jezerska kreda obiajno oznaujejo svetle laminirane
karbonatne sedimente, ki nastajajo v toplejih obdobjih v alpskih
jezerih. Ime kreda se je uveljavilo zaradi visoke vsebnosti kalcita,
poroznosti in svetle barve. Ime je uporabljeno napano, saj je
kreda definirana kot morski pelagini sediment biogenega
nastanka. Kalcit v jezerski kredi ni biogenega temve keminega
izvora, kar ne opraviuje uporabe imena kreda. Dejansko je to
klastini sediment z visoko vsebnostjo karbonata, ki po granulaciji
ustreza meljasti glini.

LEHNJAK
Lehnjak nastaja s keminim izloanjem iz nasienih toplih
raztopin ali z bioloko induciranim keminim obarjanjem
iz tekoih vod.
Rastline, ki ivijo v vodi (mahovi, liaji...), za procese
fotosinteze uporabijo v vodi raztopljen CO2. Posledica
tega je, da v vodi topen bikarbonatni ion preide v
karbonatnega, ki v vodi ni topen.
Zaradi tega se odloi v obliki inkrustracij.
Za lehnjake je zato znailna velika poroznost.
Bistveni mineral je kalcit.

ROENEC
Za razliko od vseh do sedaj omenjenih sedimentnih kamnin je roenec sestavljen iz kremenice.
Zaradi mineralne sestave roence zlahka loimo od ostalih biokeminih sedimentih kamnin:
po trdoti: trdota kremena je veliko veja kot trdota karbonatnih mineralov, zato bodo roenci
razili steklo, ostale biokemine sedimentne kamnine pa ne,
imajo znailen koljkasti lom, z gladkimi, ostrimi robovi,
roenci so obiajno marogasti in pisanih barv (rdekasti, sivkasti, rni, rjavkasti, zelenkasti),
kjer se v enem kosu prelivajo odtenki posameznih barv.
Kremenica v roencih je biogenega izvora, ki izvira iz nakopienja skletov mreevcev
(Radiolaria) in diatomej (Bacillariophyta) ali iglic (spikul) kremeninih spuev, ali pa je
abiogenega (hidrotermalnega) izvora.
V naravi roenci obiajno nastopajo kot tanke plasti ali gomolji med apnenci. Zaradi veje
trdote so odporneji na preperevanje in tvorijo v apnencih pozitivni relief.

10

Piroklastine kamnine
Piroklastine kamnine predstavljajo neprave
sedimentne kamnine, ker pri nastanku niso bile
podvrene vsem geolokim procesom
znailnim za sedimentne kamnine. Manjkata
procesa preperevanja in erozije.
Piroklastine kamnine so po izvoru
magmatske, po nastanku pa sedimentne.
Nastanejo ob vukanskih izbruhih.
e vsebuje lava majhno koliino lahkohlapne
komponente, se razlije skozi vulkansko relo v
obliki tokov lave in nastanejo predornine.
e vsebujejo lave veliko koliino lahkohlapnih
komponent, bo vulkanizem eksplozivnega tipa.
Eksplozija bo ejektirala na hitro ohlajene
kapljice lave in kose vulkanskega stoca v
atmosfero.
V atmosfero izvren material zajamejo zrani
tokovi, ki ga transportirajo od vulkana.
Transport je lahko dolg tudi ve 1000 km.
Poasi se iz zraka vulkanski delci usedajo in
nastanejo piroklastine kamnine.

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Klasifikacija piroklastinih kamnin

Ker genetsko nastajajo piroklastine kamnine s procesom usedanja, je njihova
klasifikacija podobna klasifikaciji klastinih sedimentih kamnin.
Piroklastine kamnine delimo na osnovi velikosti zrn.

PIROKLASTINE KAMNINE
nevezan material

VULKANSKE BOMBE

kamnina

VULKANSKI PEPEL
2 mm

velikost zrn
TUFSKA BREA

TUF

TUFSKI KONGLOMERAT

11

TUF
Tuf je piroklastina kamnina, ki jo sestavljajo
zrna manja od 2 mm.

glinenci

Za razliko od klastitov vsebujejo piroklastine

kamnine zrna glinencev, ki so v pravih
klastinih kamninah redki, saj niso obstojni in
preperijo v glinene minerale.

TUFSKA BREA
Je piroklastina kamnina, ki jo gradijo zrna
veja od 2 mm.
Veji kosi predstavlajo obiajno kose
starejih predornin, iz katerih je bil zgrajen
vulkanski stoec.
Vezivo predstavlja vulkanski pepel.

Razirjenost sedimentnih kamnin v Sloveniji

Izmed vseh skupin kamnin so sedimentne kamnine v Sloveniji dale najbolj razirjene.
V vzhodni in osrednji Sloveniji prevladujejo drobnozrnate klastine sedimentne kamnine
(razni peenjaki, laporovci in muljevci) neogenske starosti in ob rekah kvartarni fluvilani
sedimenti (prod, gru). Biokemine kamnine so koliinsko podrejene.
Zahodno Slovenijo pa v glavnem gradijo mezozojske in paleocenske karbonatne kamnine
(apnenci in dolomiti) in na podroju Istre ter Gorikega paleogenske fline kamnine.
Piroklastine kamnine najdemo v iri okolici Smrekovca. Tufi in ostali piroklastini razliki
so oligocenske starosti (~24 milijonov let). Tufske kamnine so znailne tudi za obdobje
srednjega triasa (ladinij), ko je pri nas potekala intenzivna vulkanska aktivnost.

12

Poenostavljena petrografska karta Slovenije

Mur s ka Sobo ta

Maribor

Ljubljana

pi rok lastine ka mnin e

globonine

pred ornin e

metamorfne kamn ine

drobnoz rnate kl astin e kamnine

(peen jak i, mu ljevci)

apnenci in d olomiti

fl i

kvart arni aluvialni sedimenti

(pr od , kon glomerat)

LITERATURA
Bermanec, V. 1999: Sistematska mineralogija mineralogija nesilikata. Targa, Zagreb.
Klein, C. & Hurlbut, C. S. 1999: Manual of Mineralogy. J. Wiley & Sons.
McGeary, D. & Plummer, C. C. 1994: Physical Geology. Earth Revealed. W.C.Brown
Publishers.
Prothero, D. R. & Dott, R. H. 2004: Evolution of the Earth. McGraw Hill.
Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastinih sedimentnih kamnin. I.
del: Predlog granulometrijske klasifikacije in nomenklature. RMZ, 27, 2146.
Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastinih sedimentnih kamnin. II.
del: Predlog klasifikacije po sestavi. RMZ, 27, 205233.
Skinner, B. J. & Porter, S. C. 1992: The dynamic Earth. An introduction to physical geology.
J. Wiley & Sons.
Slovenec, D. & Bermanec, V. 2006: Sistematska mineralogija mineralogija silikata.
Denona.
Strunz, H. & Nickel, E.H. 2001: Strunz Mineralogical Tables. Chemical-Structural Mineral
Classification System. 9th ed. E. Schweizerbartsche Verlagsbuchhandlung.
Tucker, M. E. 2001: Sedimentary petrology. Blackwell Sci Publ.
Vidrih, R. & Miku, V. 1995: Minerali na Slovenskem. Tehnika zaloba Slovenije.
Wenk, H. R. & Bulakh, A. 2004: Minerals: Their Constitution and Origin. Cambridge
University Press.

13