KAZALO VSEBINE

Kazalo vsebine....................................................................................................................................1
Kazalo slik...........................................................................................................................................2
1 Povzetek...................................................................................................................................3
2 Uvod.........................................................................................................................................3
3............................................................................................................................Splošno o mineralih
..............................................................................................................................................................3
3.1 Zgradba kristalov............................................................................................................3
3.2 Nastanek kristala............................................................................................................4
4 Glavne skupine mineralov.....................................................................................................5
4.1 Dragi kamni.....................................................................................................................5
4.2 Brus.................................................................................................................................6
4.3 Diamanti.........................................................................................................................7
5 Zaključek.................................................................................................................................7
6 Viri:..........................................................................................................................................8

Kazalo vsebine
Vnesite naslov poglavja (raven 1).....................................................................................................1
Vnesite naslov poglavja (raven 2)..................................................................................................2
Vnesite naslov poglavja (raven 3) 3
Vnesite naslov poglavja (raven 1).....................................................................................................4
Vnesite naslov poglavja (raven 2)..................................................................................................5
Vnesite naslov poglavja (raven 3) 6
KAZALO SLIK

Slika 1: Kositer / Majda Brezković......................................................................................................4

Slika 2: Diamant / Franci Novak..........................................................................................................7
1 POVZETEK

Naloga govori o mineralih in njihovih lastnostih. V splošnem delu sem predstavila geometrijo
kristalov. Sledi razvrščanje mineralov v razrede. Opisala sem poglavitne fizikalne lastnosti
mineralov in predstavila tudi nastajanje kristalov. V drugem delu sem pisala o dragih kamnih.
Poleg vrste in kakovosti kamnov je za njihovo vrednost zelo pomemben tudi način brušenja, zato
sem opisala tudi najpogostejše vrste rezov. Predstavila sem tri vrste najbolj zaželenih draguljev:
diamante, korunde in berile. Pri vsakem sem opisala njihove osnovne fizikalne lastnosti, jih
razvrstila v razrede in zapisala nekaj zanimivosti o teh dragih kamnih. Da bi bila naloga bolj
nazorna, sem besedilo dopolnila s slikami.

2 UVOD

Obstala sem pred izložbo in se zazrla v notranjost. Na vseh policah sami kamni. A ne navadni.
Pravilnih oblik, tudi tisti, ki očitno niso bili brušeni. Prosojni. Svetloba se je igrala med njihovimi
stenami, iskrili so se. Ni čudno, da v pravljicah beremo:
”...prežlahtni kamen je svetil ko tri sonca v prostoru brez oken in brez luči.”. (Miličinski 1979,
str.153)
Kamni so povsod okoli nas, skloniš se in ga pobereš, da z njegovo pomočjo razbiješ lešnik, narediš
z njim žabico na vodni gladini, ali pa zgolj zato, da si ga pobliže ogledaš, ker je zanimive oblike,
barve...
Prvo orodje, ki si ga je človek naredil, je bilo iz kamna. Že takrat je spoznal, da se kamni
razlikujejo tudi po trdoti, ne le po barvi in obliki.
Danes o “kamnu” oziroma kamninah vemo zelo veliko. Iz njih ugotavljajo, kako se je razvijal naš
planet.
Kamnina nastaja: rodi se, živi in umre. (slika - cikel.jpg ) Sestavljena je iz zrn ene ali več rudnin
(lat. mineralov). Mineral pa, ki je homogena snov z bolj ali manj stalno kemično sestavo, dobi , če
ima možnost, da svobodno raste, lepo kristalno obliko.
Dragi kamni so kristali z izjemnimi lastnostmi. Že tisočletja so veljali za privilegij bogatašev.
Pripisujejo jim različne nadnaravne lastnosti in vpliv na človeka. Obstaja spisek kamnov po
nebesnih znamenjih, ki naj bi ljudem, rojenim v tem znamenju, prinašali srečo. Nekoč so vprašali
znamenitega fizika - ta je med drugim postavil tudi model atoma, ki je zelo blizu današnjim
razlagam - , ali verjame v učinek kamna, ki ga nosi. Odgovoril je:
“Ne, vendar so mi zagotovili, da mi bo kamen pomagal, čeprav v to ne bom verjel.”

3 SPLOŠNO O MINERALIH

3.1 Zgradba kristalov

Beseda kristal izvira iz grške besede krystallos - led. Stoletja so ljudje mislili, da je kamena strela
(kremen) tako močno zmrznjen led, da ga ni več mogoče odtajati.
Kristal je trdna snov s pravilno notranjo zgradbo. Zaradi pravilnega razporeda atomov tvori gladke
zunanje površine, ki jim pravimo ploskve.
Tabela 1: Trdota mineralov (vir)

Mineral Trdota

lojevec 1

sadra 2

kalcit 3

flurit 4

apatit 5

ortoklaz 6

kremen 7

topaz 8

korund 9

diamant 10

Pri prepoznavanju kristala si pomagamo z zakonitostjo, da je kot med ploskvama neke določene
rudnine vedno enak. Strokovnjaki ga določajo s kotomerom ali goniometrom.

3.2 Nastanek kristala

Kristalna jedra - kristali, ki so manjši od 0,1m, nastajajo sami od sebe v prenasičenih raztopinah,
preohlajenih talinah, prenasičenih hlapih in deformiranih agregatih (kovin). Hitrost rasti kristalov je
odvisna od temperature in je največja pri temperaturi preohlajene taline. Jedra rastejo z
asimiliranjem še ne kristalizirane snovi ali z zraščanjem. Kristal raste z zraščanjem, če so jedra zelo
majhna. Če pustimo kristal nemoteno rasti, udarjajo atomi (ioni) ob njegovo površino in se utrdijo
na mestih, kjer je privlačna sila največja.
Na svetu ni niti dveh popolnoma enakih kristalov, njihova oblika je namreč odvisna od razmer, v
katerih nastajajo. Razvijejo se samo, če imajo na razpolago dovolj prostora, sicer nastanejo spački.
V naravi kristali rastejo v skupinah. Kadar dva ali več kristalov raste v simetričnih oblikah, takim
kristalom pravimo dvojčki. Kristali so lahko zraščeni, lahko pa se preraščajo in tako tvorijo prav
zanimive oblike.
Velikost kristalov je zelo različna, od mikroskopsko majhnih do več metrov velikih kristalov.
Vsaka snov kristalizira pri drugačnih pogojih.

Slika 1: Kositer / Majda Brezković

4 GLAVNE SKUPINE MINERALOV

Minerale delimo po kristalokemičnem sistemu mineralov na VIII razredov. Po kemični sestavi se

delijo minerali na prvine, sulfide, haloide in spojine s kisikom. Prvine, sulfidi in haloidi tvorijo vsak
svoj razred, spojine s kisikom pa tvorijo, razdeljene po kristalokemijskem principu, IV, V, VI, VII,
in VIII razred.
Razred Minerali
I prvine (samorodne kovine in nekovine)
II sulfidi
III halidi
IV oksidi in hidroksidi
V nitrati, karbonati in borati
VI sulfati
VII fosfati, arzenati in vanadati
VIII silikati

4.1 Dragi kamni

Vsaka rudnina - mineral, ki naj velja za dragi kamen, mora imeti po Mohsovi trdotni lestvici trdoto
najmanj 7. Mehkejši kamni se lahko s prašnimi delci, med katerimi prevladuje kremen s trdoto 7,
razijo in s tem izgubijo svojo imenitnost. Obdelani izgubijo svoj sijaj in s tem svojo vrednost. Dragi
kamni imajo določene optične lastnosti. Pomembno je, da so čimbolj prozorni. Imeti morajo visok
sijaj in visok lomni količnik. To je osnova za njihov izgled po primernem brusu. V naravi dragi
kamni ne smejo nastopati v preveliki množini, biti morajo redki.
Kamne, ki jih uporabljamo za okras, vdelane v nakitu ali pa kot samostojen okrasni predmet, delimo
na drage kamne in okrasne kamne. Tudi okrasni kamni so lahko obdelani in na pogled zelo lepi, a
ne ustrezajo vsem kriterijem, ki veljajo za drage kamne. Že od nekdaj pa so ljudje zaradi visoke
cene dragih kamnov uporabljali ponaredke, pridobivajo pa tudi umetne kamne. Ponaredke se hitro
loči od pristnega kamna. Umetni kamni pa imajo enako zgradbo in enake lastnosti kot naravni
kamni, a so manj vredni.
Dragi kamni niso samo lepi, ampak so zaradi svojih izjemnih lastnosti tudi uporabni v industriji.
Diamante in korunde zaradi njihove trdote uporabljajo pri rezanju in brušenju, v urarstvu
uporabljajo rubine za ležaje, rubine uporabljajo tudi kot podlago za polprevodnike, kremen pa
uravnava hitrost nihanja v digitalnih urah. V teh primerih jih lahko nadomestijo ceneni umetni
kamni.
V draguljarstvu uporabljajo diamante, korunde, berile, turmaline, cirkone , spinele, topaze, kremen,
opale pa še množico drugih. Daleč najbolj cenjeni in znani so diamanti, korundi in berili, prav tako
tudi opali. Za najbolj cenjen črni opal velja, da dosega višjo ceno po karatu kot diamanti.
Vrednost dragega kamna določa: njegova velikost, ki se meri v karatih (1 karat = 0,2 g), kakovost,
brus - obdelava, njegova redkost in seveda trenutno povpraševanje.
Pri prozornih brezbarvnih kamnih je posebno pomembna čistost, ki jo določimo pod lupo. Lupno
čist kamen pri desetkratni povečavi nima ne napak ne vključkov.
Vrednost obarvanih kamnih pa določa jakost in odtenek njihove barve.
4.2 Brus
Najstarejša oblika okraševanja dragih kamnov je bilo vrezovanje figur, simbolov in črk vanje. Prve
obdelane dragulje so odkrili v Indiji. Približno do leta 1400 so pri prosojnih kamnih loščili le
naravne kristalne površine ali površine, ki so jih dobili z razlomom. Tako so obdelani kamni dobili
večji sijaj, in so postali bolj prosojni. Neprosojne kamne - največ ahat - pa so že pred tem s trdim
peščenjakom rezali in loščili ali v ploščice ali v zaobljene oblike - kabošon.
Fasetni rez se je razvil približno v 15. stoletju. Dolgo časa je ta tehnika veljala za skrivnost. V
moderni dobi sta Antwerpen in Amsterdam postala svetovni središči brušenja diamantov. Idar-
Oberstein je postal center za oblikovanje ahata in barvnih draguljev že v 16. stoletju. Danes
obstaja veliko centrov za obdelavo draguljev, nekatere države so celo prepovedale izvoz
neobdelanih kamnov.
Amuleti in pečati so bili prvi izrezani izdelki iz kamna. Narejeni so bili v starodavnih kraljestvih
Sumeriji, Babiloniji in Asiriji. V starem Egiptu pa so naredili najstarejše figurice iz kamna -
skarabeje.
Gravure v kamen so izdelovali v stari Grčiji in starem Rimu.
Obdelava dragih kamnov se deli na obdelavo ahata, obdelavo barvnih kamnov in obdelavo
diamantov.
Ahate najprej razrežejo z diamantnimi žagami, ki so primerno hlajene, glede na strukturo kamna.
Potem jih na brusu iz silicijevega karbida (to je umeten kamen, ki je po trdoti blizu diamantu)
zbrusijo v grobo obliko, nato pa na brusu iz peščenjaka v končno obliko, lahko tudi v kabošon. Brus
hladijo z vodo. Končni proces je loščenje, po katerem kamen dobi želeni sijaj. To dosežejo s
pomočjo počasi se vrtečega valja iz klobučevine, svinca, bukovine, kositra ali usnja in s pomočjo
paste za loščenje (npr. kromovega oksida). Pri loščenju ne uporabljajo hlajenja, zato je ta faza
obdelave zelo kočljiva, saj se ahat zaradi pregrevanja lahko poškoduje.
V proizvodnji draguljev se izraz barvni kamen nanaša na vse dragulje razen diamanta. Obdelovalci
kamnov se navadno specializirajo za določeno vrsto kamnov. Kamne najprej razrežejo v želeno
velikost s pomočjo krožne žage, ki ima namesto zob na robove nanešen diamantni prah. Hladijo jo z
milnico, oljem ali parafinom. Končno obliko kamen dobi pri brušenju na grobo zrnatem pokončnem
brusu iz silicijevega karbida, ki je hlajen z vodo.
Če je kamen neprozoren, ga v tej fazi obdelave zbrusijo v kabošon.
Prozornim kamnom pa po tem zbrusijo ravne površine - fasete. Kamen pritrdijo (“zacementirjo”)
na posebno stojalo - od tega je odvisen kot ploskve. Od vrste kamna, ki ga obdelujejo, je odvisno s
katero snovjo se dela rez (svinec, bron, baker, kositer, itd.), kateri tip loščilnega prahu se uporablja
(silicijev karbid, diamant, titanov karbid...), in kolikšna je hitrost vrtenja kolesa. Hladilo je voda. Na
koncu kamen še zloščijo, podobno kot ahat.
Velike diamante so v začetku najprej razlomili s pomočjo rezila, ki so ga nastavili na kamen in
lahno udarjali po njem. Pri tej fazi je kamen zaradi notranjih napetosti velikokrat razpadel. Zato
danes diamante raje razžagajo. Disk diamantne žage ima robove, impregnirane z diamantnim
prahom, debel je približno 1/20 mm in se vrti s 5000 vrtljaji na minuto. Obdelava dolgotrajna.
Enokaraten diamant, ki ima v premeru 6 mm obdelujejo 5 do 8 ur. V naslednji fazi pri oblikovanju
sodelujeta dva diamanta. Eden je pritrjen, drugega drži v roki draguljar. Diamant loščijo z železnim
kolesom, na katerem sta diamantni prah in olje. Vrti se s 1800 do 3000 vrtljaji na minuto. Kote
vseh faset določi obdelovalec na oko s pomočjo lupe. Izguba pri brušenju diamantov znaša od 50%
do 60%. Pri največjem znanem diamantu, imenovanem Cullian, je znašala 65%.
Pravila, kako naj se kamni brusijo, ni. Reze pa vendarle lahko delimo v tri skupine:
fasetni rez, ravni rez in mešani rez.
Polni briljantni rez ima 32 brušenih površin in glavno površino na zgornji strani in 24 površin na
spodnji strani. Drugi rezi imajo manj površin.

4.3 Diamanti

Slika 2: Diamant / Franci Novak

(IZ GRŠKE BESEDE ADAMAS - NEPREMAGLJIV)

Diamant je kristal ogljika. Spada v prvi razred mineralov, in sicer v ogljikovo skupino. Vsak ogljik
s sosedi tvori štiri kovalentne vezi. Ogljik kristalizira v diamant pri 1200 C, pri 50 000 atmosferah
pritisk to je v globini 25 km. Njegova trdota je 10, gostota pa 3,52, ima visok lomni količnik (za
rdečo svetlobo 2,407) in visoko disperzivnost, zato tudi visok sijaj. Kristalizira kubično,
oktaedersko ali pa kockasto. Je krhek, razlomen je po oktaedru.
Njegove optične lastnosti segajo lahko od popolne prozornosti do motnosti in neprozornosti. Lahko
je brezbarven, lahko pa je obarvan rumeno in modrikasto, rjavo, sivo, črno, zelenkasto, rdečkasto.
Najbolj redki so intenzivno rdeči in modri diamanti.
Topi ga le K2Cr2 O7 + H2SO4.
Gori le kisikovem plamenu.
V električnem obloku prehaja v grafit, ne da bi se pri tem talil.
Največ so vredni brezbarvni ali modrikasti diamanti brez napak.
Največji doslej znani diamant, Cullinan, je tehtal 3106 karatov (621,2 g). Pri obdelavi so ga
razlomili na devet velikih diamantov (največji med njimi brušen tehta 530,20 karatov, hranijo ga v
londonskem Towru, poznan pa je pod imenom Zvezda Afrike), in 96 majhnih diamantov (v
Amsterdamu, leta1908).
Glavna nahajališča diamantov so v Južni Afriki, zelo znani tamkajšnji diamantni rudnik je
Kimberly. Od leta 1871 do leta 1908 so v tem rudniku kopali na roko. Tako je bila narejena
“največja ročno skopana luknja”, v premeru meri 460 m, globoka pa je 1070 m. V tem času so
izkopali 14,5 milijona karatov diamantov. Danes je ta luknja do polovice zalita z vodo, diamante pa
kopljejo pod zemljo.

5 ZAKLJUČEK

Prijetno mi je bilo pisati o mineralih in hladni lepoti kristalov. Naučila sem se marsikaj novega,
česar brez te naloge verjetno ne bi nikoli izvedela. Upam, da bodo tudi dijaki, ki bodo izdelovali
svojo projektno nalogo pri predmetu informatika, imeli tako srečo z izbrano temo. Tako obsežno
nalogo je namreč težko izdelati, če te vsebina ne zanima. Prav tako upam, da vam oblikovanje te
naloge ne dela težav in vam slike, ki jih vstavljate, vzbujajo prijetne občutke, kot so jih meni, ko
sem jih pripravljala...
6 VIRI:

Schumann, W.:Gemstones of the World. New York: Sterling Publising Co. Inc and Colchester,
Essex:N.A.G. Press Ltd, 1977.