Vrste kamnin

Glede na nastanek delimo kamnine v:

- magmatske kamnine
nastale so s kristalizacijo in strjevanjem magme,
- sedimentne kamnine
nastale so s preperevanjem, erozijo in usedanjem na Zemljinem povrju (ali blizu povrja),
- metamorfne kamnine
nastale so s spremembo e formiranih magmatskih, sedimentnih in starejih metamorfnih
kamnin.

Kamninski krog

MAGMA je vroa silikatna talina, ki se zaradi vzgona dviga proti povrju Zemlje. Ko
prodre na povrje, jo imenujemo LAVA.
VISKOZNOST magme doloajo:
temperatura magme,
vsebnost kremenice v magmi in
koliina raztopljenih plinov v magmi.
vija temperatura
nija vsebnost kremenice
veja koliina raztopljenih plinov

MANJ
VISKOZNA

BOLJ TEKOA
MAGMA

PLINI, ki so raztopljeni v magmi, so sestavljeni predvsem iz VODNE PARE.

Le majhen dele tvorijo e:
- CO2
- SO2
- H2S
- HCl.

Izvor magme

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Kristalizacija magme
Zaradi vije temperature je magma specifino laja in se dviguje proti povrini, na poti se
ohlaja in kristali.
e kristalizacija oz. strjevanje magme poteka globoko v Zemljini notranjosti, govorimo o
GLOBONINAH ali INTRUZIVNIH MAGMATSKIH KAMNINAH. Globonine danes
vidimo na povrju Zemlje le tedaj, e so bile tja dvignene in e je erozija uspeno
odstranila krovne kamnine.
e magma kristalizira blizu ali na Zemljinem povrju, govorimo o PREDORNINAH ali
EKSTRUZIVNIH MAGMATSKIH KAMNINAH.

Struktura magmatskih kamnin

Pojem STRUKTURA se nanaa na izgled kamnine in je odvisna od velikosti mineralnih zrn,
njihove oblike in medsebojne razporeditve sestavin v kamnini.
- Prave globonine nastajajo v velikih globinah, ki presegajo nekaj kilometrov. Te kamnine imajo
DEBELOZRNATO STRUKTRO (> 1mm), ki je posledica poasnega ohlajanja in kristalizacije
magme. Dotikajoi se minerali tvorijo mozaiku podoben vzorec in vsako posamezno zrno lahko
identificiramo s prostim oesom.
- Predornine imajo veinoma DROBNOZRNATO (< 1mm) ali STEKLASTO STRUKTURO (npr.
OBSIDIAN je zgrajen iz istega vulkanskega stekla in je ena od redkih kamnin, ki sploh ne
vsebuje mineralov), kar je posledica hitrejega ohlajanja.
- Predornine, ki niso homogeno drobnozrnate, imajo t.i. PORFIRSKO STRUKTURO. Ta je
zgrajena iz velikih kristalov VTRONIKOV, ki se nahajajo v mikrokristalni do steklasti
OSNOVI. Nastanek takne strukture je vezan na DVE STOPNJI KRISTALIZACIJE:
- Med poasnim ohlajanjem, ko je magma e globoko pod povrjem, iz nje kristalijo
minerali z najvijimi T talia in ustvarijo VTRONIKE. Ti plavajo v preostali delno tekoi
magmi.
- Ko je celotna masa nato eruptirana na povrje (v zelo hladno okolje), se vsa
preostala talina zaradi izredno hitre ohladitve strdi v mikrokristalno ali steklasto OSNOVO.

Zrnata struktura
- vsa zrna so priblino enako velika,
- zrna so obiajno nepravilnih oblik, saj so pri rasti omejena s sosednjimi zrni,
- celotna kamnina je izkristaljena; amorfne strukture ni.

0,3 mm

Porfirska struktura
- osnova kamnine je nekristaljena, amorfna oz. lahko zelo drobno kristaljena
- posamezni deli kamnine so izkristaljeni vtroniki,
- velikost in koliina vtronikov ne vpliva na strukturo.

amorfna osnova

0,3 mm

vtroniki

Steklasta struktura

obsidian

Bistveni minerali magmatskih kamnin

1. KREMEN: SiO2
2. GLINENCI
kalijevi glinenci - KAlSi3O8
ortoklaz
mikroklin
sanidin
plagioklazi
albit (Ab) - NaAlSi3O8
oligoklaz
andezin
labradorit
bytownit
anortit (An) CaAl2Si2O8.

0-10 % An
10-30 % An
30-50 % An
50-70 % An
70-90 % An
90-100 % An

Na (kisli) plagioklazi
Na-Ca (srednji) plagioklazi
Ca (bazini) plagioklazi

3. OLIVIN, PIROKSENI, AMFIBOLI (za kamnine peridotitske skupine)

Klasifikacija magmatskih kamnin

glede na nain nastanka
glede na mineralno sestavo

GLOBONINE

PREDORNINE

ILNINE

GRANITSKA SKUPINA
b.m.: kremen, kalijevi glinenci,
kisli plagioklazi, srednji plagioklazi

GRANIT
kremen + K-glinenec + kisli
plagioklazi

RIOLIT
KREMENOV PORFIR
KREMENOV KERATOFIR
vulkanska stekla:
OBSIDIAN, PLOVEC

GRANODIORIT
kremen + sr-plagioklaz + K-gl.

DACIT

SIENIT

TRAHIT
PORFIR
KERATOFIR

DIORIT
TONALIT

ANDEZIT

GABBRO
IZLAKIT

BAZALT
DIABAZ

z.m.: biotit, muskovit, amfiboli, pirokseni

GRANITPORFIR
PEGMATIT
APLIT

SIENITSKA SKUPINA
b.m.: kalijevi glinenci, kisli plagioklazi
z.m.: biotit, muskovit, amfiboli, pirokseni

DIORITSKA SKUPINA
b.m.: srednji plagioklazi
z.m.: amfiboli, pirokseni, biotit

GABBRSKA SKUPINA
b.m.: bazini plagioklazi
z.m.: pirokseni, amfiboli, olivin

PERIDOTITSKA SKUPINA
b.m.: pirokseni, amfiboli, olivin

PERIDOTIT

z.m.: biotit
b.m. - bistveni minerali
z.m. - znailni minerali

kisli plagioklaz = Na plagioklaz

srednji plagioklaz = Na-Ca plagioklaz
bazini plagioklaz = Ca plagioklaz

Klasifikacija magmatskih kamnin POSODOBLJENA

SKUPINA

GLOBONINE PREDORNINE

MINERALI
GRANITSKA
bistveni

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi, srednji plagioklazi

znailni

muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

znailni

< 10% kremen, muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

srednji plagioklazi

GRANIT
GRANODIORIT

RIOLIT
DACIT

SIENIT

TRAHIT

DIORIT
TONALIT

ANDEZIT
DACIT

GABBRO

BAZALT, DIABAZ

SIENITSKA

DIORITSKA
10% kremen, srednji plagioklazi
znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni

bistveni

bazini plagioklazi

znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni, olivin

bistveni

olivin, pirokseni, amfiboli

znailni

magnetit, kromit

GABBRSKA

PERIDOTITSKA
PERIDOTIT

Osnovna delitev magmatskih kamnin glede na

vsebnost SiO2
felzine (kisle) magmatske kamnine
granitska skupina

>65 % SiO2

srednje magmatske kamnine

dioritska skupina

6555 % SiO2

mafine (bazine) magmatske kamnine

gabbrska skupina

5545 % SiO2

ulramafine (ultrabazine) magmatske kamnine

peridotitska skupina

<45 % SiO2

Granitska skupina
SKUPINA

GLOBONINE PREDORNINE

MINERALI
GRANITSKA
bistveni

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi, srednji plagioklazi

znailni

muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

znailni

< 10% kremen, muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

srednji plagioklazi

GRANIT
GRANODIORIT

RIOLIT
DACIT

SIENIT

TRAHIT

DIORIT
TONALIT

ANDEZIT
DACIT

GABBRO

BAZALT, DIABAZ

SIENITSKA

DIORITSKA
10% kremen, srednji plagioklazi
znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni

bistveni

bazini plagioklazi

znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni, olivin

bistveni

olivin, pirokseni, amfiboli

znailni

magnetit, kromit

GABBRSKA

PERIDOTITSKA
PERIDOTIT

GRANIT
kremen + K-glinenec +/- kisli (Na) plagioklaz

K-glinenec

Na-plagioklaz

biotit

kremen

GRANODIORIT
kremen + srednji (Na-Ca) plagioklaz +/- K-glinenec

K-glinenec

plagioklaz

kremen

RIOLIT
kremen + sanidin
biotit

sanidin

kremen

1x1 cm

RIOLIT

KREMENOV PORFIR

kremen + K-glinenec

kremen

K-glinenec

RIOLIT

KREMENOV KERATOFIR

kremen + Na-plagioklaz

amorfna osnova

kremen

Na-plagioklaz

DACIT
kremen + srednji (Na-Ca) plagioklaz +/- K-glinenec

plagioklaz

biotit

kremen

10

Vulkanska stekla
Vulkanska stekla so v celoti amorfne predornine, ki so nastale na Zemljinem povrju z
izredno hitrim ohlajanjem lave.
PLOVEC je kamnina nastala iz bolj viskoznih lav riolitne sestave, kjer je uhajanje plinov
mono oteeno, zato lava pogosto skrepeni v peno". Zaradi tega ima veliko poroznost in
plava na vodi.
OBSIDIAN je gosta steklasta kamnina s koljkastim lomom. Nastaja s strjevanjem lave, ki
vsebuje malo vode.

PLOVEC

OBSIDIAN

PEGMATIT

11

APLIT

Sienitska skupina
Sienitske kamnine (alkalne kamnine) imajo nekoliko posebno sestavo.
Vsebujejo preteno alkalne (K) glinence, ki tem kamninam dajejo znailno ronato barvo, Naplagioklaze.
Feromagnezijevi minerali se, tako kot v granitski skupini, pojavljajo v omejenih koliinah.
SKUPINA

GLOBONINE PREDORNINE

MINERALI
GRANITSKA
bistveni

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi, srednji plagioklazi

znailni

muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

znailni

< 10% kremen, muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

srednji plagioklazi

GRANIT
GRANODIORIT

RIOLIT
DACIT

SIENIT

TRAHIT

DIORIT
TONALIT

ANDEZIT
DACIT

GABBRO

BAZALT, DIABAZ

SIENITSKA

DIORITSKA
10% kremen, srednji plagioklazi
znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni

bistveni

bazini plagioklazi

znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni, olivin

bistveni

olivin, pirokseni, amfiboli

znailni

magnetit, kromit

GABBRSKA

PERIDOTITSKA
PERIDOTIT

12

SIENIT

TRAHIT

vtronik sanidina

13

TRAHIT

PORFIR

vtronik K-glinenca

TRAHIT
KERATOFIR

vtronik Na-plagioklaza

14

Dioritska skupina
SKUPINA

GLOBONINE PREDORNINE

MINERALI
GRANITSKA
bistveni

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi, srednji plagioklazi

znailni

muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

znailni

< 10% kremen, muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

srednji plagioklazi

GRANIT
GRANODIORIT

RIOLIT
DACIT

SIENIT

TRAHIT

DIORIT
TONALIT

ANDEZIT
DACIT

GABBRO

BAZALT, DIABAZ

SIENITSKA

DIORITSKA
10% kremen, srednji plagioklazi
znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni

bistveni

bazini plagioklazi

znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni, olivin

bistveni

olivin, pirokseni, amfiboli

znailni

magnetit, kromit

GABBRSKA

PERIDOTITSKA
PERIDOTIT

DIORIT

15

TONALIT

kremen

rogovaa

srednji plagioklaz

ANDEZIT

rogovaa

plagioklaz

16

Gabbrska skupina

GABBRO

17

IZLAKIT
Je razliek gabbra oz. diorita iz kamnolomov pri Cezlaku na Pohorju. Ima
nekoliko specifino mineralno sestavo: rogovaa (temno zelena), piroksen diopsid (svetlo zelen), plagioklazi.

BAZALT

vtronik plagioklaza

18

DIABAZ
Za diabaz je znailna ofitska struktura, ki se odraa v igliasto razvitih
vtronikih.

ofitska struktura

Peridotitska skupina
SKUPINA

GLOBONINE PREDORNINE

MINERALI
GRANITSKA
bistveni

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

kremen, K-glinenci in/ali kisli plagioklazi, srednji plagioklazi

znailni

muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

K-glinenci in/ali kisli plagioklazi

znailni

< 10% kremen, muskovit, biotit, amfiboli, (pirokseni)

bistveni

srednji plagioklazi

GRANIT
GRANODIORIT

RIOLIT
DACIT

SIENIT

TRAHIT

DIORIT
TONALIT

ANDEZIT
DACIT

GABBRO

BAZALT, DIABAZ

SIENITSKA

DIORITSKA
10% kremen, srednji plagioklazi
znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni

bistveni

bazini plagioklazi

znailni

< 10% kremen, biotit, amfiboli, pirokseni, olivin

bistveni

olivin, pirokseni, amfiboli

znailni

magnetit, kromit

GABBRSKA

PERIDOTITSKA
PERIDOTIT

19

PERIDOTIT

Razirjenost magmatskih kamnin v Sloveniji

V Sloveniji so magmatske kamnine razirjene na Pohorju, v Karavankah in v ozkem pasu

osrednje Sloveniji od Idrije, severno od Ljubljane, proti Celju, na Kozjanskem in Bohorju ter
v okolici Grada na Gorikem.
Osrednji del Pohorja tvori veliki granodioritni batolit, ki se je vtisnil v pohorski metamorfni
masiv. V okolici Cezlaka na Pohorju nastopa e globonina gabbrske sestave izlakit.
Granodioritni masiv se proti severozahodu nadaljuje v predornino dacit. Omenjene
kamnine sekajo tevilne pegmatitne in aplitne kamnine. Vse kamnine so oligocenske do
spodnjemiocenske starosti (2017 milijonov let).
V Karavankah najdemo granite, granitporfirje in sienogranite, v katerih so tevilni
vkljuki mafinih kamnin (gabbro) ter tonalit. Vse kamninske razlike sekajo tevilne
pegmatitne in aplitne kamnine. Graniti in sieniti so triasne starosti (~244216 milijonov
let) in tonaliti oligocenske starosti (2423 milijonov let).
V pasu osrednje Slovenije nastopajo v glavnem srednjetriasne (~200 milijonov let)
predornine.
V okolici Grada na Gorikem so manja telesa pliocenskih (~4 milijone let) vulkanitov in
peridotitne nodule.

20

Poenostavljena petrografska karta Slovenije

Mur s ka Sobo ta

Maribor

Ljubljana

pi rok lastine ka mnin e

globonine

pred ornin e

metamorfne kamn ine

drobnoz rnate kl astin e kamnine

(peen jak i, mu ljevci)

apnenci in d olomiti

fl i

kvart arni aluvialni sedimenti

(pr od , kon glomerat)

LITERATURA
Bermanec, V. 1999: Sistematska mineralogija mineralogija nesilikata. Targa, Zagreb.
Klein, C. & Hurlbut, C. S. 1999: Manual of Mineralogy. J. Wiley & Sons.
McGeary, D. & Plummer, C. C. 1994: Physical Geology. Earth Revealed. W.C.Brown
Publishers.
Prothero, D. R. & Dott, R. H. 2004: Evolution of the Earth. McGraw Hill.
Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastinih sedimentnih kamnin. I.
del: Predlog granulometrijske klasifikacije in nomenklature. RMZ, 27, 2146.
Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastinih sedimentnih kamnin. II.
del: Predlog klasifikacije po sestavi. RMZ, 27, 205233.
Skinner, B. J. & Porter, S. C. 1992: The dynamic Earth. An introduction to physical geology.
J. Wiley & Sons.
Slovenec, D. & Bermanec, V. 2006: Sistematska mineralogija mineralogija silikata.
Denona.
Strunz, H. & Nickel, E.H. 2001: Strunz Mineralogical Tables. Chemical-Structural Mineral
Classification System. 9th ed. E. Schweizerbartsche Verlagsbuchhandlung.
Tucker, M. E. 2001: Sedimentary petrology. Blackwell Sci Publ.
Vidrih, R. & Miku, V. 1995: Minerali na Slovenskem. Tehnika zaloba Slovenije.
Wenk, H. R. & Bulakh, A. 2004: Minerals: Their Constitution and Origin. Cambridge
University Press.

21