2.

NEKOI OSNOVNI PRETSTAVI ZA PO^VITE

2 . 1 F o rmi r a w e n a p o ~ v i te
2.2 Podelba na po~vite s p o re d m e s to to na n i v n o to
f o rm i r a w e
2 . 3 So s t a v n i e l e me n ti n a p o ~ v i te
2 . 3 .1 . Mi n e ra ln i ~ es ti~ ki
2 . 3 .2 . Vo da
2 . 3 .3 . G a so v a fa za
2 . 4 Vn a t re { n i v r s k i v o p o ~ v i t e
2 . 5 G l i n e s t o - v o de n i o d n o s i
2 . 6 St ru k tu r a n a p o ~ v i te
2 . 7 T e k s tu r a n a p o ~ v i te

1
21 Formirawe na po~vite
Vulkanskite aktivnosti koi se javuvaat i vo dene{no vreme, ni davaat
direkni podatoci deka del od vnatre{nosta na zemjinata topka se javuva vo
v`arena sostojba. Ovoj fakt zaedno so drugite pojavi na zemjinata kora ja
potkrepuvaat hipotezata po koja bazi~nata cvrsta zemjina kora e formirana so
oladuvawe i ocvrsnuvawe na v`e{tenata magma. So ogled na golemata starost
na zemjata i transformaciite koi gi trpela zemjinata kora, karpestata masa vo
sega{nata sostojba ne mo`e da se identifikuva deka se nao|a vo svojata
originalna sostojba. Me|utoa postojat i karpi formirani mnogu podocna so
ladewe i ocvrsnuvawe na v`e{tenata magma, koi ne pretrpele zna~ajni promeni
vo nivnite originalni kompozicii i se javuvaat vo dene{no vreme vo svojata
originalna forma. Karpite od ovoj tip se vikaat primarni ili bazi~ni karpi.
Nivnata tekstura mo`e da varira vo zavisnost od brzinata na ladewe na
magmata pri formiraweto na karpite. Dokolku ladeweto na v`arenata magma
bilo sporo vo podolnite sloevi na zemjinata kora, se obezbedile uslovi za za
bavna i ramnomerna kristalizacija na mineralite sozdavajki ja grubozrnata
struktura na karpite kako {to se granitot, sienitot dioritot i gabroto.
Pobrzoto ladewe na magmata doprinelo za sozdavawe na finozrnata (gusta)
struktura na karpite. Prestavnici so vakva struktura na karpi se : bazalt,
riolit i drugi. Karpi so struktura koja se nao|a me|u gornite dve grupi se
porfirnite karpi. Nivnata struktura se karakterizira so golemi kristali i
zbiena masa. Dokolku ladeweto na magmata se izvr{ilo ekstremno brzo toga{
doa|a do formirawe na staklesta ili penesta struktura.
Raznite procesi koi se odvivale i seu{te se odvivaat vr{at promeni vo
karpestata masa preobrazuvajki gi istite vo drugi firmi sosema razli~ni od
originalnata karpa. Po~vite koi se sozdavaat na zemjinata kora se formirani
so raspa|awe na cvrstite karpesti masi. Razdrobuvaweto i ponatamo{noto
raspa|awe na karpestite masi se vr{i pod vlijanie na mehani~koto dejstvo na
vodata, veterot, ledot, temperaturnite promeni ili vrz baza na hemiskite
procesi koi vr{at transformacija ili rastvorawe na mineralite od karpata.
^akalot, pesokot, pra{inata i glinata se rezultat na raspa|awe i
transport na osnovnata karpesta masa pod dejstvo na vodata, veterot, ledot,
temperaturnite promeni i sl. So namaluvaweto na brzinata na transportnoto
sredstvo (veter, voda i sl.) doa|a do talo`ewe na ovie ~estici i toa najprvo
krupnozrnite ~estici na ~akalot i pesokot, a potoa i na ~esticite na pra{ina
i na glina. Op{toto ime na ovie naslagi e sediment. Dokolku se pojavat razli~ni
brzini pri transportot na ~esticite toga{ se formiraat sedimenti ~ija
struktura prestavuva me{avina od razli~ni ~esti~ki so golemini od ~akal do
glina. Isto taka e mo`na i pojava na segregacija na razni ~estici so razli~na
golemina kako rezultat na odvoeno talo`ewe pri razli~ni brzini na
transportnoto sretstvo vo procesot na transport.
Sedimentite formirani na vakov na~in mo`at da bidat podlo`eni na
novi transportirawa i talo`ewa vo tekot na nivnata geolo{ka istorija. Ova e
beskone~en priroden ciklus na sedimentite. Dokolku vo procesot na
sedimentacija se pojavat nekakvi geolo{ki tovari (dodatni opteretuvawa) ili
pak natalo`enite ~estici dojdat vo dopir so nekoi vrzni sretstva toga{ doa|a

2
do pojava na cementacija na sitnite ~estici formirajki cvrsta karpesta masa
so svoja karakteristi~na struktura i tekstura. Tipi~bi pretstavnici na ovie
procesi se dijageniziranite karpesti masi od koi pokarakteristi~ni se
konglomeratite, peso~nicite, laporcite, glincite itn.
Kako glavni faktori na fizi~ko-mehani~koto drobewe na karpestite masi
se javuvaat naglite promeni na temperaturata i razornoto dejstvo na mrazot.
Fizi~kite procesi doprinesuvaat za razru{uvawe na karpestite masi na
oddelni pomali blokovi ne vr{ejki pri toa promena vo minerolo{kiot sostav
na samata karpa. Za vreme na transportiraweto na vakviot materijal istiot
doa|a vo dopir so drugi cvrsti tela kako i samata podloga pri toa uslovuvajќi
negovo ponatamo{no drobewe na positni ~estici. Za vreme na ovoj fizi~ko
mehani~ki proces kako razdrobeniot materijal taka i osnovnata karpa se
podvrgnati i na hemiski vlijanija, voglavno na rastvora~koto dejstvo na vodata
koe mo`e da bida alkalno ili kiselo vo zavisnost od supstancijata na
rastvorot. Bidejki hemiskite procesi se povr{inski reakcii, nivniot vkupen
volumenski efekt na raspa|awe na originalniot materijal e mo{ne mal.
Me|utoa ponatamo{noto razdrobuvawe na osnovnoit materijal doveduva do
namaluvawe na masata na individualnite ~estici taka da vlijanieto na
fizi~ko-mehni~kiot proces na razdrobuvawe na karpata se namaluva, a kako
dominanten dvigatel na procesot na raspa|awe stanuva hemiskoto vlijanie.
Ottuka se doa|a do zaklu~ok deka fizi~ko-mehani~kite procesi na
raspa|awe na karpite se dominantni za ~esticite koi ne se pomali od 0.001 mm,
dodeka ~esticite pomali od 0.001mm nastanale samo od hemiskite procesi na
rastvorawe i kristalizacija. Zatoa ovie ~estici ne ja poseduvaat kristalnata
struktura koja ja ima nivnata mati~na karpa od koja nastanale.
Organskite i biolo{kite faktori isto taka igraat izvesna uloga vo
raspa|aweto na originalnata karpesta masa.
Mnogu malite mineralni ~estici formirani so hemiskite procesi se
kristalesti i se vikaat glini, glinesti koloidi ili po~veni koloidi.
Mineralite koi gi formiraat glinite se po hemiski sostav skoro isti kako tie
{to ja formiraat prvobitnata karpesta masa od ~ii produkti na raspa|awe
nastanala glinata, me|utoa tie imaat razli~na kristalna struktura nastanata
kako posledica na rastvoraweto i prekombinacijata ili kristalizacijata na
originalniot materijal.
Postojat tri glavni grupi na glineni minerali: kaoliniti,
montmoriloniti i iliti. Vidot na glinata {to se formira na odredeno podra~je
zavisi i od faktori koi {to se razli~ni odo{to e hemiskata kompozicija na
prvobitnata karpesta masa bidej}i najpoznatite minerali na karpite kakvi {to
se feldspatite (ortoklas i plageoklas) i hornblendata, a koi se dosta slabi vo
mehani~ki pogled i se razdrobuvaat vo mali fragmenti (~esti~ki), gi sodr`at i
osnovnite materijali na po~venite koloidi : oksidi na aluminium i silicium
zaedno so elementite: kalcium, kalium, natrium, magnezium, `elezo i drugi ~ie
prisustvo vo razli~na golemina go odreduvaat i tipot na formiranata glina.
Mineralot kvarc e mehani~ki jak i dava otpor na faktorite na negovo
razdrobuvawe vo dovolno sitni fragmenti {to vleguvaat vo hemiski reakcii,
iako izvesni rastvorawa postojat vo samata po~vena voda. Mineralite na glina
se vo osnova hidratirani silikati od aluminiumot, magneziumot i `elezoto.
Dokolku vo kisela sredina natriumot, kalciumot, kaliumot, magneziumot i
3
`elezoto se kompletno izla~eni, a voedno i vodorodnite joni se prisutni vo
istiot proces i pri toa odnosot me|u aluminiumot i siliciumot ostane nizok, se
formira kaolinitot. Zatoa toj ne sodr`i kalcium i magnezium vo svojata
kristalna struktura. Me|utoa ako gore navedenite elementi ostanat vo po~vata,
a pri toa odnosot na aluminiumot, siliciumot i alkalnite uslovi preovladaat
toga{ }e dojde do formirawe na montmorilonitot. So ogled na nivnata
golemina, jonite na kalciumot se prilagoduvaat posebno dobro vnatre vo
prostorot pome|u sosednite sloevi na hidratiraniot aluminium silikat i koga
ova prilagoduvawe se javuva pod drugi soodvetni uslovi , formiraniot glinest
mineral se vika ilit. Zamenata na nekoi elementi vo kristalnata re{etka na
glinata so drugi pridonesuvaat da se pojavat najrazli~ni varijacii vo
mineralite na glinata.
Mineralite na glinata: kaolinitot, montmorilonitot i ilitot imaat
plasti~ni karakteristiki. Kako najaktiven se javuva montmorilonitot, a
najmalku aktiven e kaolinitot. Kristalite na grupata na montmorilonitot
poseduvaat takvi svojstva da ja apsorbiraat vodata neposredno vo kristalnata
re{tka {to uslovuva zgolemeno babrewe na montmorilonitovite glini posebno
ako tie imaat dosta natrium. Vo to~ka 2.3 }e se zapoznaeme ne{to podetalno za
minerologijata na glinite.

4
22 Podelba na po~vite spored mestoto na nivnoto formirawe
Krajnite produkti na raspa|awe od karpestite masi ili ostanuvaat na
mestoto na svoeto prvobitno formirawe ili se prenesuvaat so pomo{ na vodata
i veterot na pogolemi ili pomali rastojanija obrazuvajki po~veni naslagi.
Po~vite formirani na samoto mesto na raspa|awe ne trpej}i nikakvi
pomestvawa vo geolo{ki termin se vikaat eluvijalni po~veni naslagi. Ovie
po~vi se odlikuvaat so ostri ivici, golema {uplikavost i raznoobraznost na
fizi~kite svojstva i hemiskite osobini po dlabo~ina na sloevite. Pri~ina za
toa e razli~niot stepen na raspa|aweto od povr{inata nadolu i nemaweto na
pote{ki zemjeni masi koi bi gi zbivale produktite na zemjenite masi. Po svojot
minerolo{ki sostav ovie po~vi se sli~ni so minerolo{kiot sostav na
mati~nata karpa od koja se nastanati. Eluvijalnite po~vi se dosta stislivi pa
zatoa istite se vo grupata po~vi vo koi te{ko se fundira.
Ako raspadnatiot materijal do`iveal nezna~itelni pomestuvawa vdol`
padinite pod dejstvo na slivnite void, takvite po~vi se narekuvaat deluvijalni
po~vi. Ovie po~vi se karakteriziraat so sli~en sostav kako i eluvijalnite
po~vi so toa {to istite imaat golema poroznost i poka`uvaat golemi slegawa
pod dejstvo na tovari.
Nekoi od raspadnatite materijali mo`e da bidat transpotirani na
pogolemi rastojanija od mestoto na raspa|awe. Vaka nastanatite po~vi
poka`uvaat najrazli~ni fizi~ko mehani~ki svojstva koi direkno zavisat od
na~inot i dol`inata na transport na materijalot. Vo ovaa grupa na po~vi
spa|aat :
 Aluvijalni po~veni naslagi, koi se formiraat po pat na talo`ewe na
~esti~kite vo voda koja se javuva kako transportno sredstvo.
Aluvijalnite po~vi se karakteristi~ni po svojata sloevitost koja
zavisi od brzinata na talo`ewe, re`imot na vodata i drugi faktori
na raspa|awe i talo`ewe. Ovie naslagi se sre}avaat po te~enijata na
nekoga{nite i sega{nite reki i re~ni dolini i ~esto imaat mo}nost do
nekolku stotici metri. Vo gornite tekovi na rekite kade brzinata na
vodata e pogolema, doa|a do talo`ewe na pokrupnite ~esti~ki, a so
namaluvaweto na brzinata na vodata se istalo`uvaat i positnite
~esti~ki. Poradi ova postoi i izvesna zakonomernost na pojavata na
ovie po~vi vdol` te~enieto na rekite. Imeno vo pogornite tekovi od
rekite se javuvaat naslagi na pokrupen ~akal, dodeka vo nizvodnite
tekovi se javuvaat naslagi na pesoci i glini. Aluvialnite naslagi
poradi na~inot na nivnoto formirawe prestavuvaat dosta povolni
po~vi za izveduvawe na grade`ni dejnosti brz niv.
 Deltovi naslagi se onie po~vi koi nastanuvale pri vlivot na rekite
vo moriwata i se karakteriziraat so mnogu disperzni i dosta vla`ni
sitnozrni ~esti~ki. Vo pogornite sloevi se javuvaat vo forma na mil
i se dosta nepogodni za izveduvawe na bilo kakvi grade`ni raboti.
 Eolski po~vi nastanale ako razdrobeniot materijal e transportiran
so pomo{ na silata na veterot. Ovie po~vi se sostaveni od siten pesok
i pra{ini. Kako najpoznati prestavnici na ovoj tip po~vi se lesot i
peso~nite dini. Ovie po~vi se karakteriziraat so golema poroznost.

5
 ^esta e pojavata na {uplini vo ovie po~vi kako rezultat na trulewe na
nekoi organski i rastitelni materii koi bile zatrupani na samoto
mestoto na formirawe na ovie po~vi.
 Gle~erski po~vi. Vo vremeto na ledeniot period ogromnite ledeni
masi sozdavale uslovi za razdrobuvawe i transportirawe na nekoi
karpesti masi formiraj}i gi na toj na~in gle~erskite po~vi. Vakvite
po~vi pretrpele golemi pritisoci od ledenite masi pa zatoa tie
naj~esto se dosta zbieni i zdravi. Iako ovie po~vi se relativno
porozni tie sepak trpat pomali slegawa pri tovarewe.

6
2.3. Sostavni elementi na po~vite

Razgleduvajki gi prirodnite po~vi kako disperzni tela od povr{inskiot

del na zemjinata kora, mo`e da se dojde do zaklu~ok deka tie prestavuvaat
slo`eni sistemi na me|usebno dejstvuva~ki ~esti~ki koi se javuvaat vo cvrsta,
te~na i gasovita agregatna sostojba. Kvantitativnite odnosi na sostavnite
elementi na po~vata ne se postojani, tuku tie se menuvaat pod dejstvo na
fizi~kite, hemiskite, geolo{kite i mehani~kite dejstva. Su{testveno vlijanie
ima odnosot pome|u oddelni grupi ~esti~ki, a osobeno koli~estvoto na
najsitnite i sredno sitnite cvrsti ~esti~ki koi se najmnogu aktivni i koi imaat
najgolema povr{ina na sostavot. Site in`enerski svojstva na po~vata kako {to
se zbienosta, strukturnata jakost, otpornosta kon nadvore{nite sili i drugo
zavisat kako od goleminata na zrnata, taka i od minerolo{kiot sostav,
hidrofilnosta, sodr`inata na rastvoreni soli kako i sodr`inata na
organskite materii.
Vo op{t slu~aj po~vata mo`e da se pretstavi kako so~ineta od tri
komponenti: cvrsti mineralni ~esti~ki, koi po pravilo go zavzemaat pogolemiot
del od po~vata, te~na komponenta koja mo`e celosno ili delumno da go zavzeme
prostorot pome|u cvrstite ~esti~ki i gasovita komponenta koja mo`e da go
zavzeme celosno ili delumno prostorot pome|u cvrstite mineralni ~esti~ki.
Svojstvata na ovie komponenti, nivniot koli~inski odnos vo po~vata,
elektromolekularnite, fizi~ko-hemiskite i drugi vzaemni odnosi pome|u
komponentite i nivnite agregati, ja opredeluvaat prirodata na po~vite.

231 Mineralni ~esti~ki

Cvrstite ~esti~ki prestavuvaat sistem na mineralni zrna so golemina od

nekolku santimetri do iljaditi del od milimetarot. Svojstvata na cvrstite
~esti~ki zavisat od goleminata i formata, kako i od svojstvata na sostavnite
minerali. Mineralniot sostav na cvrstite ~esti~ki voglavno zavisi od
sostavot na osnovnata karpa. Ednakvo krupnozrni ~esti~ki i pri razli~ni
genetski tipovi po~va, po op{tite fizi~ki i mehani~ki svojstva malku se
razlikuvaat edni od drugi. Na sitnozrnite ~esti~ki su{testveno vlijanie ima
nivniot minerolo{ki sostav.
Mineralite koi go formiraat skeletot na po~vata se delat na dve grupi:
osnovni, koi gi obrazuvaat karpite i minerali na glinata, koi se obrazuvani po
pat na hemiski reakcii na osnovnite minerali. Vo grupata na osnovni minerali
se vbrojuvaat: kvarcot, feldspadot, hloritot, serpentinot i drugi. Posle
fizi~koto raspa|awe na karpite, ovie minerali vo neporemeten hemiski sostav
go obrazuvaat glavniot del na krupnozrnite nesvrzani po~vi - ~akalot i pesokta.
Svojstvata na ovie minerali se izu~uvaat vo geologijata.
Mineralite na glinata se obrazuvaat so hemisko raspa|awe na karpite. Od
osnovnite minerali, so u~estvo na atmosferskite agensi (vodata i toplinata),
se dobieni novi poslo`eni soedinenija, prete`no vodeno-aluminiumski i
siliciumski koi go sostavuvaat skeletot na fino disperznite glinesti po~vi.
Vo hemiskiot sostav na mineralite na glinata pokraj gore navedenite
7
soedinenija vleguvaat i alkalnite metali: kalcium (Ca) i magnezium (Mg), kako i
slobodnite vodni oksidi na siliciumot (Si), aluminiumot (Al) i `elezoto (Fe).
Isto taka se sre}avaat i nekoi te{ko rastvorlivi soli (CaCO3, FeCO3, MgCO3).
Glavnite minerali na glinata se kaolinitot, montmorilonitot i ilitot. Ovie
minerali imaat razli~ni svojstva {to gi prenesuvaat na glinata koja gi sodr`i.
Poradi ova, fizi~ko-mehani~kite svojstva na glinata zavisat pred sé od
koli~inskiot odnos na pogore spomenatite minerali. Od tuka istra`uvaweto na
kristalnata struktura na mineralite vo glinata e pogodno zaradi otkrivawe na
nekoi od pri~inite za odnesuvawe na glinata, koi se interesni od in`enerski
aspekt.
Iako molekularnite strukturi se komplicirani, minerolo{kite
istra`uvawa na razni minerali od glinata dovele do soznanie deka mineralot
na glinata e konstruiran od dva osnovni bloka: siliciumov tetraedar (SiO2) i
aluminium-hidroksiden oktaedar (Al(OH)3). Siliciumoviot tetraedar sodr`i
centralen atom na silicium opkru`en so ~etiri atoma na kislorod rasporedeni
po vrvovite na ramnostranite triagolnici kako {to e prika`ano na slikata 2-3
(a). Brojni takvi tetraedri mo`e da se kombiniraat za formirawe na lu{pa.
Drugiot strukturen element, aluminiumov hidroksid, ima forma na
oktaedaren kristal, slika 2-3 (b) vo koja atomot na aluminiumot se nao|a vo
centarot na strukturata, a okolu nego se nao|aat joni na vodorod i kislorod.

Slika 2.3. Molekularna gradba na siliciumova i aluminium hidroksidna

lu{pa

Kaolinitot (Al2O3 · 2SiO2 · 2H20) e dobien so hemisko raspa|awe na

feldspadot i drugi aluminiumski karpi. Poradi malite kovalentni sili vo
gornite kislorodni atomi od siliciumovata lu{pa i prostorot pome|u niv,
ovozmo`eno e da lu{pata na aluminiumskiot hidroksid i lu{pata na

8
siliciumot se spojat zaedno i da proizvedat elektri~no neutralen sloj koj mo`e
da formira edine~na lu{pa na glinestiot mineral kaolinit. Makar da
lu{pi~kite na siliciumoviot i aluminiumoviot hidroksid se spojuvaat so
neodredena golemina vo pravec na ramninite, sepak e utvrdeno deka ~esti~kite
na kaolinitot, koi generalno imaat heksagonalna forma, se javuvaat kako plo~ki
~ij dijametar ima golemina od 0.5 do 1 mikron, a so debelina od 0.05 mikroni.
Strukturata na kristalot na kaolinitot koja se sostoi od alternativni sloevi
od silicium i aluminiumski hidroksid e poka`ana na slika 2.4. (a).

a) v)
7 A
Relativno jaka
hidrogenska vrska
Relativno slabi

10 A
vrski od joni na
kalium

0.5-1.0 

Kaolinit
b)
0.5-1.0 

Ilit
9.6 A

Mnogu slabi vrski od

apsorbirani vodeni malekuli
i metalni joni

0.05 

Montmorilonit

Sl 2.4. Struktura na mineralite na glinata

a) kaolinit, b) montmorilonit, v) ilit
Hidrogenskata vrska pome|u baznata povr{ina na siliciumskiot sloj i
aluminiumskiot hidroksid e silna, no mnogu pomalku vo odnos na vrskata koja
postoi kaj gornata strana na siliciumskiot sloj i aluminiumskiot hidroksid.
Vakvata relativno slaba hidrogenska vrska dozvoluva kristalite na
kaolinitot da mo`at da se izdvojuvaat vo tenki plo~ki. Ovie plo~ki nosat
negativno elektri~no polnewe koe privlekuva tenki sloevi na absorbirana
voda, poradi {to se predizvikuva plasti~nost koga kaolinot e pome{an so voda.
Montmorilonitot (Al2O3 · 5SiO2 · 5-7H20) e hidratiran alumo-silikat vo
prika`anite proporcii i kako dodatok obi~no sodr`i kalcium oksid ili
magnezium oksid. Kako i kaj kaolinitot, kristalot i tuka e formiran od silicium
i aluminium hidroksidot. Me|utoa vo montmorilonitot sekoj sloj na aluminium
hidroksidot le`i pome|u dva sloja na siliciumot so odale~eni kontakni
povr{ini pome|u sloevite na siliciumot kako {to e prika`ano na slika 2.4. (b).
Negativno naelektriziranite povr{ini na siliciumot privlekuvaat voda
koja go zavzema prostorot pome|u sloevite na siliciumot. Prostorot pome|u

9
sostavnite osnovni lu{pi na silicium-aluminiumskiot hidroksid zavisi od
koli~estvoto na voda {to e na raspolagawe da go zavzeme prostorot. Poradi ovoj
fakt montmorilonitot ima pro{irena re{etka sprotivno na cvrstata fiksna
re{etka pri kaolinitot, ilitot i drugi vodeni aluminium silikati.
Poradi lo{ite vrski pome|u sosednite sloevi na siliciumot, lu{pite na
montmorilonitot tipi~no se kr{at vo ekstremno mali ~esti~ki od okolu 0.05
mikroni vo dijametar i vo odnos 400 : 1 na dijametarot sprema debelinata. Vo
odredeni uslovi pogolemiot del od vodata koja ja ima montmorilonitot isparuva
mnogu lesno i volumenot se namaluva. So ogled na slabite i nestabilni
vnatre{ni vrski, spoenite vo edna celina oddelni ~esti~ki na
montmorilonitot lesno se raspa|aat i pri najmala pri~ina.
Ilitot e vodeno aluminiumski silikat sli~en na montmorilonitot, osven
{to sosednite sloevi na siliciumot se povrzani so joni na kalium namesto so
voda. Kaliumovite joni poseduvaat pozitivno polnewe koe povrzuva dve
negativni povr{ini na sloevite od silicium. Bidej}i katjonskata vrska od
ilitot e poslaba otkolku hidrogenskata vrska kaj kaolinitot, tendencijata na
ilitot za delewe vo krajno mali plo~ki od aluminisko -hidroksiden sloj, pome|u
dva sloja na siliciumot, e pogolema kaj ilitot otkolku kaj kaolinitot. Obraten
e odnosot za raspa|aweto pome|u ilitot i montmorilonitot. Ilitnite ~esti~ki
imaat tipi~na dmenzija vo dijametar od okolu 0.5 mikroni, a odnosot na
dijametarot prema debelinata e 50 : 1. Strukturata na ilitot e prika`ana na
slika 2.4. (v).
Vo pove}eto minerali, jonite na aluminiumiot od strukturata mo`at da
bidat celosno ili parcijalno zameneti so drugi katjoni so {to se formiraat
izomorfi na materijalot. Eden od mineralite na glinata vo koj ne se javuva
gornata zamena e kaolinitot, verojatno poradi cvrstata vrska me|u sloevite na
siliciumot i aluminskiot hidrioksid. Me|utoa, vo montmorilonitite ~esto
doa|a do delumna zamena na aluminskite joni so magneziumovi katjoni. Ova
sozdava nedostatok vo pozitivnoto polnewe vo osnovnata montmorilonitova
struktura i elektri~niot bilans se vospostavuva samo so absorbcija na
nadvore{ni katjoni. Sposobnosta na glinata da absorbira joni na svojata
povr{ina se vika osnoven kapacitet na promenlivost koj e funkcija od
mineralnata struktura na glinata i goleminata na ~esti~kite.
Osnovnite minerali imaat forma na topka, kocka ili tetraedar koga se
pokrupnozrni, a vo podisperzen vid imaat forma na pra~ki i plo~ki. Ovie
minerali se pojavuvaat samostojno do golemina na zrncata od 0.002 mm, a zaedno
so agregatite (fizi~kite soedinuvawa od nekolku positni ~esti~ki) na
mineralite na glinata i do dijametar od 0.0002 mm.
Se pretpostavuva deka site ~esti~ki vo po~vite koi imaat golemina na
dijametarot pomal od 0.002 mm se sostaveni isklu~ivo od mineralite na glinata.
Ovie minerali imaat forma na lu{pa. Do najgolem stepen na disperznost t.e. do
najsitni ~esti~ki se raspa|a mineralot na glinata - montmorilonit.

10
232 Voda vo po~vata, nejzinata forma i svojstva

Vo prirodnite po~vi sekoga{ e prisutna vo pogolemo ili pomalo koli~estvo

i te~nata komponenta, odnosno vodata. Prisustvoto na voda vo po~vite ima
posebno vlijanie na fizi~ko-hemiskite karakteristiki, osobeno za sitnozrnite
glinesti po~vi. Prvenstveno vodata ima vlijanie vrz jakosnite karakteristiki
na po~vite, a posebno na glinestite, kako i vrz promenite na ovaa jakost i
deformabilnite karakteristiki pri optovaruvaweto na po~vite preku
grade`nite objekti izgradeni vrz niv.
Vo po~vite se razlikuva slobodna i svrzana voda. Slobodnata voda ili
takanare~ena gravitaciona voda, se pot~inuva na zakonite na hidrostatikata.
Ovaa voda mo`e slobodno da navleguva i izleguva od po~vite pod dejstvo na
atmosferskiot pritisok i sopstvenata te`ina, odnosno ne e pod vlijanie na
dejstvoto na molekularnite sili koi se javuvaat po povr{inata na cvrstite
~esti~ki i e prisutna slobodno vo porite na po~vite.
Slobodnata voda vo po~vite se javuva vo trite agregatni sostojbi koga spored
uslovite i temperaturata minuva od edna vo druga sostojba. Naj~esta forma vo
koja se sre}ava vodata vo po~vite e te~nata.
Svrzanata voda mo`e da bide:
 Hemiski svrzana voda
 Povr{inski svrzana voda
 Kapilarno svrzana voda
Hemiski svrzanata voda se javuva vo slednive formi: konstituciona voda,
kristalizaciona voda i ceolitna voda. Hemiski svrzanata voda e naj~esto
vrzana so kristalnata re{etka i mo`e da se odvoi pri visoki temperaturi od
redot n · 100C kade n > 1. Vo toj pogled ceolitnata voda ima najslabi vrski so
mineralite i po~nuva nejzinoto odvojuvawe i na temperatura od okolu 100 0S,
dodeka konstitucionata voda e najsilno svrzana so mineralite.
Konstitucionata i kristalizacionata voda se odvojuvaat pri strogo odredeni
temperaturi za sekoj mineral, pri {to mineralot se razru{uva i se obrazuvaat
novi minerali so drugi svojstva.
Od geomehani~ki aspekt od interes e samo hemiski svrzanata voda koja se
odvojuva na temperatura od 105-107S, do koja temperatura se zagrevaat po~vite
za razni laboratoriski ispituvawa. Pri ovie temperaturi doa|a do
osloboduvawe na ceolitnata voda.
Povr{inski svrzanata voda ili molekularna vodena obvivka e produkt na
molekularnite i elektro molekularnite sili koi predizvikuvaat formirawe
na preoden sloj pome|u cvrstite ~esti~ki i mediumot vo edna suspenzija. So
ogled na mnogupati pogolemiot intenzitet na silovoto pole blizu do cvrstata
~esti~ka nasproti poodale~enite periferni zoni, vodenite molekuli imaat
izvonredno golema gustina vo edinica prostor (volumen) neposredno do
cvrstata ~esti~ka. Kako posledica na ova, vodata se zdobila so svojstva skoro
isti kako na cvrsti tela. So oddale~uvawe od grani~nata povr{ina kon
vnatre{nosta na mediumot (vodata vo porite) intenzitetot na silovoto pole

11
brzo se namaluva, a so toa oslabuva i efektot na privlekuvaweto i gustinata na
vodenite molekuli vo edinica prostor. Ovoj efekt dozvoluva da se razgrani~at
dve zoni vo molekularnata vodena obvivka i toa: zdravo ili cvrsto svrzana
voda i slabo svrzana povr{inska, odnosno molekularna voda. Se smeta deka
samo cvrsto svrzanata voda e apsorbirana vrz povr{inata na ~esti~kite, a
slabo svrzanata voda deka e privlekuvana kon cvrstite ~esti~ki pod vlijanie
na molekularnoto privlekuvawe vo difuzniot sloj.
Debelinata na molekularnite vodeni obvivki ili koli~estvoto na svrzanata
voda vo opredeleno koli~estvo na po~va zavisi od: hidrofilnosta na
mineralite na po~vite, stepenot na disperznost i hemiskiot sostav i
koncentracija na po~venata voda koja ima uloga na rastvor.
Minerali so pogolema hidrofilnost svrzuvaat pove}e voda okolu svoite
~esti~ki. Vo toj odnos stojat na prvo mesto mineralite na glinata:
montmorilonitot, ilitot i kaolinitot kako i nivnite soedinenija.
Kolku eden mineral e posilno disperziran t.e. izdroben na positni
~esti~ki, tolku e pogolemo koli~estvoto na povr{inata na ~esti~kite vo
edinica volumen ili edinica te`ina, a vakvata povr{ina se narekuva
specifi~na povr{ina. Poradi ova, silno disperznite materijali, kakvi {to se
glinite, imaat intenzivni povr{inski pojavi od kade i doa|a pogolemata
koli~ina na svrzana voda.
Slobodnata i pogolemiot del na slabo svrzanata voda se najkarakteristi~ni
i merodavni za glinestite po~vi. Tie im davaat svojstvo na plasti~nost i drugi
svojstva tipi~ni za glinite.
Kapilarnata voda se nao|a i gi ispolnuva celosno ili delumno porite vo
po~vata. Nivoto na kapilarnata voda vo sitno disperznite po~vi e povisoko od
nivoto na slobodnata ili momentalnata voda vo po~vite.
Pojavata na kapilarnoto izdignuvawe na vodata se dol`i na energijata na
hidratizirawe na jonite i molekulite pri navla`nuvaweto i spored toa ima
elektro-hemiska osnova. Nezadr`uvaj}i se na razgleduvaweto na elektro-
hemiskata priroda na kapilarnosta, se potcrtuva deka vo svoeto rezultantno
dejstvo kapilarnite sili mo`at da se razgleduvaat kako sili na povr{insko
zategnuvawe na vodata vo meniskusot koj go dr`i vodeniot stolb.
Vo prirodata, porite na po~vata imaat porazli~ni karakteristiki otkolku
kapilarnite cev~iwa, taka {to tie pretstavuvaat mre`a od kanal~iwa so
nepravilna forma, rasporedeni vo site pravci i so promenlivi otvori, {to na
analiti~koto opredeluvawe na visinata na kapilarnoto ka~uvawe mu dava samo
orientaciono zna~ewe, a prvata vrednost mo`e da se odredi so tolerantna
to~nost samo preku opiti.
Kapilarnata voda vo po~vite, osven po na~inot na nejzinata pojava
(izdignuvawe i zadr`uvawe vo porite) po ni{to drugo ne se razlikuva od
slobodnata t.e. gravitacionata voda. Dva faktora se od zna~ewe vo mehanikata
na po~vite koga se pravi razlika pome|u kapilarnata i gravitacionata
(slobodnata ) voda. Prviot e toa {to samoto izdignuvawe na vodata nad nivoto
na gravitacionata po~vena voda gi navla`uva i onie po~veni sloevi koi bez

12
pojavata na kapilarnosta bi ostanale prirodno vla`ni ili suvi. Vtoro,
kapilarnata voda predizvikuva kapilaren pritisok vrz skeletot na po~vite od
koj pritisok po~vite se slegaat i zbivaat. Poradi toa izu~uvaweto na
kapilarnata pojava vo po~vite ima svoe prakti~no zna~ewe.
Koli~estvoto na voda prisutno vo po~vite vo golema mera gi odreduva i
fizi~ko mehani~kite karakteristiki na po~vite. Pri malo koli~estvo voda vo
po~vite se dobiva samo higroskopnata, cvrsto svrzanata voda absorbirana po
povr{inata na mineralite. Pri pogolemo koli~estvo doa|a do formirawe na
slabo svrzana povr{inska i kapilarna voda koja e nepodvi`na. Pri u{te
pogolemo koli~estvo na voda doa|a do formirawe na kapilarno podvi`na voda,
koja mo`e da bide kapilarno izdignata koga e vo kontakt so nivoto na
gravitacionata i kapilarno vise~kata voda, koga me|u nivoto na gravitacionata
voda i glinestiot sloj vo koj se javuva kapilarnata voda, se nao|a sloj koj go
prekinuva kapilarnoto izdignuvawe (sloj od pesok ili ~akal). Pri zasiteni
po~vi ima pojava na podvi`na voda, koja se pot~inuva potpolno na zakonite na
hidraulikata za dvi`ewe vo porozna sredina t.e. imame sozdavawe na slobodna
gravitaciona voda.
Poznavaweto na realnite odnosi na zaedni~koto dejstvuvawe na cvrstite
mineralni ~esti~ki na po~vata so vodata vo po~vata, dava mo`nost za
utvrduvawe na vnatre{nite vrski na po~vata, koi ja diktiraat strukturata na
po~vite od koja vo mnogu zavisat fizi~ko mehani~kite karakteristiki na istite.

2.3.3 Gasova faza vo po~vite

Pojavata na gasovi vo po~vata su{testveno go menuva priodot kon nea kako

disperzna sredina. Ako po~vata se sostoi samo od mineralni ~esti~ki, a porite
celosno se ispolneti so vozduh, {to e slu~aj so suvite pesoci i ~akali i drugi
suvi po~vi, toga{ imame eden mehani~ki sistem, a ako pak site pori se ispolneti
samo so voda, toga{ vakvata sostojba e sosem drug sistem, ~ie izu~uvawe mora
da se bazira vrz istra`uvaweto na vzaemnite dejstva pome|u cvrstite
mineralni ~esti~ki i vodata. Ako vo po~vata se sodr`ani i vodata i vozduhot,
odnosno gasovi, pokraj mineralnite ~esti~ki se dobiva najslo`en trofazen
sistem, na koj vlijaat site tri komponenti.
Vo po~vite razlikuvame dva osnovni vida gasovi i toa slobodni i rastvoreni
vo po~venata voda.
Gasovite {to se vo dopir so atmosferata, ja primaat temperaturata na
istata i ja predavaat na sosednite ~esti~ki. Pri poka~uvawe na temperaturata
ili pri namaluvawe na atmosferskiot pritisok, kako i pri dejstvo na
optovaruvawe vrz po~vata, vakvite gasovi lesno se izdvojuvaat od po~vata.
Vakov vid na gasova faza se sre}ava kaj pesoklivite po~vi i nema posebno
zna~ewe vo mehanikata na po~vite, bidej}i ne vlijae vrz odnesuvaweto na
po~vite vo bilo koj vid.
Gasovite {to se zatvoreni vo porite na po~vata voglavno se sre}avaat kaj
sitnozrnite glinesti po~vi. Prisustvoto na zatvoreni gasovi sozdava slobodni
povr{ini pome|u ~esti~kite na po~vata, vodata i gasot, kako posledica na {to

13
se javuvaat povr{inski ili kapilarni sili. Postoeweto na vakvi gasovi ja
namaluva vodopropusnosta na po~vata, a pokraj toa ñ dava izvesna elasti~nost
na po~vata, bidej}i pri optovaruvawe na po~vata gasovite pretrpuvaat samo
elasti~ni deformacii.
Gasovite rastvoreni vo voda, vo zavisnost od hemiskiot sostav, mo`at da
imaat vlijanie na minerolo{kiot sostav, bidej}i edni gasovi predizvikuvaat
oksidacija, drugi karbonizacija i t.n.
Odnosite me|u cvrstata, te~nata i gasovitata faza vo po~vata ne ostanuvaat
konstantni, tuku pod vlijanie na nadvore{nite dejstva (pritisoci, temperaturi
i dr.) se menuvaat, pa zatoa e neophodno utvrduvaweto na istite pri ocenuvawe
na fizi~ko mehani~kite karakteristiki na po~vata.

14
24 Vnatre{ni vrski vo po~vite

Osnov za bilo kakva analiza za odnesuvaweto na ~esti~kite vo glinata e

prirodata na vrskite {to gi dr`at vo celina atomite na glinestite minerali.
Postojat dve glavni grupi na vnatre{ni vrski i toa primarni jaki vrski so
golema energija koi gi dr`at atomite zaedno i sekundarni ili slabi vrski koi
gi spojuvaat molekulite.
Primarnite ili Coulomb-ovi, odnosno atomski sili, se rezultat na
neposrednoto vzaemno dejstvuvawe pome|u pozitivno i negativno
naelektrizirani atomi. Ovie sili se namaluvaat so kvadratot na rastojanieto
na odvoenite atomi i se izrazuvaat preku zakonot na Coulomb:

e1e2
F
Dd 2
kade e1 i e2 se elektri~ni polnewa na atomite, D - dielektri~na konstanta, a d
rastojanie pome|u atomite odnosno ~esti~kite. Atomskite vrski gi dr`at zaedno
atomite vo kristalnata re{etka.
Sekundarnite vrski ili molekularnite sili na masite se zna~itelno
poslabi od primarnite - elektrostati~kite vrski. Silite na privlekuvaweto
pome|u neutralnite molekuli se narekuvaat i sili na Van der Waals. Kako
rezultat na dvi`eweto na elektronite vo nivnata orbita vo atomite, sekoja
molekula poseduva zdru`eno elektri~no pole koe me|usebno se spojuva so
poleto na sosednite molekuli so {to se sozdavaat privle~ni sili pome|u
molekulite. Silite na Van der Waals pome|u dve ramni paralelni povr{ini se
menuvaat inverzno so treta stepen od rastojanieto pome|u povr{inite, ako
istite se mnogu bliski edna do druga, odnosno F = f(d-3), a obratno
proporcionalno so ~etvrta stepen ako odale~enosta e pogolema, F = f(d-4),. Ako
~esti~kite ne se paralelni pome|u sebe, toga{ ovie sili zavisat kako od
srednoto rastojanie pome|u niv, taka i od orientacijata na povr{inite pome|u
sebe.
Primarnite vrski gi dr`at atomite zaedno vo kristalnata re{etka,
dodeka sekundarnite vrski se intermolekularni ili inter~esti~ni.

15
25 Glinesto-vodeni odnosi

Glinestite ~esti~ki od po~vata vo prirodni uslovi se sekojpat hidratirani

odnosno opkoleni so sloevi od vodeni molekuli koi se narekuvaat absorpciona
voda. Svojstvata na glinestite minerali se vo golema zavisnost od
koli~estvoto na vodata koja se sre}ava vo po~vata, a so toa i svojstvata na
samite po~vi, kako {to se plasti~nosta, zbivaweto, povrzuvaweto na ~esti~kite
i dvi`eweto na vodata niz po~vata.
Vodenite molekuli se dvopolni, so odvoeni centri na pozitivno i negativno
polnewe. Toa zna~i deka vodenite molekuli mo`at da bidat absorbirani na
povr{inata na negativno naelektriziranite glinesti ~esti~ki. Na vakov na~in
mo`at da bidat absorbirani pove}e od eden sloj vodeni molekuli so toa {to
vrskite so glinestite ~esti~ki slabeat so odale~uvaweto na sloevite od
povr{inata na glinestite ~esti~ki. Na odredeno rastojanie, koga vrskata
sosema }e oslabi, se pojavuva slobodnata voda.
Svojstvata na vodata blizu do povr{inata na glinata se razli~ni od onie na
slobodnata voda. Gustinata na absorbiranata voda e pogolema od onaa na
slobodnata, dodeka pak nejzinata viskoznost mo`e da bide i do sto pati
pogolema. Od druga strana dielektri~nata konstanta blizu do povr{inata mo`e
da bide i deset pati pomala od onaa na slobodnata voda.
Na sl. 2-5 e prika`ana polarizacijata na dvopolnite vodeni molekuli vo
blizina na povr{inata na glinesta ~esti~ka, kako i model na vodena molekula
od kade se gleda deka, poradi nesimetri~niot raspored na vodorodnite joni vo
odnos na kislorodot, doa|a do polarizacija na vodenite molekuli.

a) b)

O
0
110
H H

Sl. 2-5. a) Polarizacija na dvopolnite vodeni molekuli

b) Model na voden molekul
Molekulite na absorbiranata voda imaat sloboda na dvi`ewe vo pravcite
paralelni na povr{inata na glinestite ~esti~ki, me|utoa nivnoto dvi`ewe vo
normalen pravec na ovaa povr{ina e onevozmo`eno.

16
 Ne mo`e da se zboruva za nekoja striktno utvrdena golemina na rastojanieto
od povr{inata na glinestite ~esti~ki do koe se smeta deka vodenite molekuli
se absorbirani, odnosno od koe po~nuva slobodnata voda, me|utoa orientaciono
vo literaturata se sre}ava rastojanieto od okolu 15  (angstremi), (1  = 1 x 10-
7 mm) od povr{inata na glinestata ~esti~ka.

Spored toa disperznite vodozasiteni po~vi mo`at da se pretstavat vo vid

na cvrsti mineralni ~esti~ki opkru`eni so liosfera, odnosno vodeni sloevi,
vo koi, kako i vo zemjenata atmosfera i hidrosfera, se menuvaat pritisocite,
sostavot i svojstvata, vo zavisnost od rastojanieto od povr{inata na cvrstite
~esti~ki.

17
26 Struktura na po~vite

Pod struktura na edna po~va se podrazbira goleminata, formata i

karakterot na povr{inata na ~esti~kite, nivniot vzaemen odnos i raspored,
kako i karakterot na vrskite pome|u oddelnite ~esti~ki. Aran`manot na
po~venite ~esti~ki ima vlijanie na odnesuvaweto na po~vata, t.e. toj e va`en
faktor {to gi odreduva svojstvata na po~vata kako osnova i sredina za
izveduvawe na grade`ni objekti. Strukturata na po~vite vo osnova ja odreduva
jakosta i deformabilnosta na istite pod dejstvo na nadvore{ni optovaruvawa.
Mehanizmot pri koj po~venata struktura se oblikuva, go diktira i
aran`iraweto na ~esti~kite vo taka formiranata po~vena masa. Ova gi
vklu~uva ne samo silite na dvi`eweto (nadvore{ni vlijanija), tuku isto taka i
silite {to nastanuvaat od vzaemnoto dejstvo na po~vata i vodata. Sredinata vo
koja se formiraat (talo`at) ~esti~kite (vozduh ili voda) ima bitno vlijanie
vrz strukturata na formiranite mineralni naslagi. Pri talo`ewe na
mineralnite ~esti~ki vo vodata, kon niv se prisoedinuva zna~ajno koli~estvo
na vodeni molekuli. Kaj mineralnite ~esti~ki so koloidna golemina i golema
aktivnost, ~esto pati volumenot na absorbiranata voda e mnogu pati pogolem od
volumenot na ~esti~kata, {to uslovuva formirawe na mnogu porozni po~vi vo
koi mo`e da ima 90% pori, a samo 10% od volumenot go so~inuvaat cvrstite
~esti~ki.
Bilo da se po~venite ~esti~ki rezultat na fizi~ki ili hemiski procesi na
raspa|aweto ili vo kombinacija na dvata, strukturata na po~vata zavisi od
mestoto, sostavot i vzaemniot odnos na tie ~esti~ki. Vrz osnova na mestoto na
formirawe, po~vite mo`at da se klasificiraat vo dve kategorii: po~vi
formirani na mestoto na raspa|aweto na karpestata masa i transportirani
po~vi (to~ka 2.2). Vo prvata kategorija se vklu~eni site transformacii {to se
pojavuvaat so promenata na okolinata kako {to se navla`uvawe,
preoptovaruvawe, temperaturni promeni i sl., koi uslovuvaat raspa|awe na
karpestata masa i formirawe na disperzna po~vena masa. Vo vtorata kategorija
se vklu~eni sedimentacijata i vzaemnoto dejstvuvawe {to se javuva poradi
razli~nite rastvori vo transportnata te~nost, a isto taka i site drugi
transportni agensi. Potekloto na strukturata na po~vite spored toa e
kompleksen fenomen. Krajniot produkt {to nastanuva vo prirodata proizlegol
od serii na vzaemni dejstvuvawa, od koi najgolem broj se javuvaat istovremeno.

2.6.1. Zrnasta struktura

Zrnca od ~akal, pesok i pra{ini pogolemi od 0,02 mm, se talo`at vo

suspenzija od voda kako individualni zrnca nezavisno od drugite zrnca.
Te`inata na zrnata predizvikuva talo`ewe i pridvi`uvawe do polo`ba na
ramnote`a so drugite zrnca, prakti~no nezavisno od drugite sili. Vakvo
aran`irawe na edini~ni zrna se vika prosta zrnasta struktura.
Slo`uvaweto na zrncata e vo golema mera zavisno od formata na zrncata i
goleminata. Vo in`enerskite problemi koi se odnesuvaat na stabilnosta,

18
sekoga{ se postavuva uslov za optimalna gustina na zrncata sodr`ani vo
po~venata masa. Ovaa bara odreden red vo goleminata na zrncata za
ispolnuvawe na site praznini (pori) vo po~venata masa. Na sl. 2‡6 a) e
prika`ana idealna optimalna slo`ena zrnasta struktura koga me|u ~etirite
golemi zaobleni zrna prazninata e ispolneta so pomali zrna so {to se dobiva
idealiziran slu~aj, koj bara idealna raspredelba na zrnata po golemina. Na sl.
2‡6 b) e prika`ana prirodna prosta zrnasta struktura vo koja postojat otvori
(pori) bez ispolna od sitni zrnca.

Sl. 2‡6. Zrnasta struktura:

a) Idealna zrnasta struktura;
b) prosta zrnasta struktura.
Vo prirodata ne posoi idealna sostojba na zrncata vo op{ti uslovi, tuku se
prisutni zrnca so razli~na golemina vo razli~ni odnosi koi mo`at da se
raspredeluvaat najrazli~no vo zavisnost od uslovite na talo`eweto i
nadvore{nite vlijanija posle istalo`uvawata. Ako me|utoa imame zrnca so ist
dijametar, mo`at da nastanat pokraj drugoto i dva krajni slu~ai na zrnasta
struktura i toa zrnasta struktura so maksimalna rastresenost i zrnasta
struktura so maksimalna zbienost. Maksimalnata rastresenost (maksimalna
poroznost) se dobiva so takanare~enata kubna struktura koga zrncata le`at
edni vrz drugi, a maksimalna zbienost (minimalna poroznost) so taka
nare~enata rombi~na struktura koga zrncata od gorniot red le`at me|u zrncata
od dolniot red. Ovie dve strukturi se prika`ani na sl. 2‡7.

retko gusto

n=0.26 n<0.26
(a) (b) (s)
Sl. 2.7. Idealno slo`uvawe na zrncata vo prostor:
a) Rastresito (kubi~no); b) Zbieno (rombi~no); v) So razli~ni zrnca

19
 Vo problemite na grade`noto in`enerstvo, a osobeno pri fundiraweto i
zemjanite nasipi, optimalnoto slo`uvawe na zrncata vo po~venata masa e
potrebno zaradi dobivawe na maksimalna stabilnost na konstrukciite. Ne samo
{to jakosta na smolknuvaweto se zgolemuva so pogolemiot broj na kontakti
pome|u zrncata vo takov slu~aj, tuku i volumenskata promena (slegnuvawe i
zbivawe) se namaluva pri optimalnata zbienost t.e. optimalnoto slo`uvawe na
zrncata. Postoi vidliva tendencija na zrncata za povtorno ureduvawe vo novi
sostojbi na ramnote`a pod dejstvo na nadvore{ni tovari t.e. za dobivawe na
minimalna potencijalna energija. Ovaa preureduvawe na zrncata mo`e da bide
{tetno, bidej}i rezultira so promena na volumenot i so privremeno oslabuvawe
na osnovata vrz koja se nao|a objektot. Za izbegnuvawe na vakvi posledici,
po~vite koi se vo rastresena sostojba, a treba da prenesuvaat tovari od objekti,
prethodno treba da se optovarat, odnosno na ve{ta~ki na~in da se zbivaat so
vibracioni sredstva do stepen koj garantira prenesuvawe na tovarot bez
pogolemi deformacii vo po~venata osnova.

2.6.2. Osnovni modeli na strukturata na glinite

Pri talo`eweto na sitnite i najsitnite ~esti~ki, pokraj silata na

gravitacijata, deluvaat i intermolekularnite sili na privlekuvaweto i
odbivaweto koi mo`at da igraat dominantna uloga vo aran`iraweto na
~esti~kite vo po~veniot depozit. Pri razgleduvaweto na strukturata na glinata
kako najva`ni elementi se prirodata i goleminata na silite koi dejstvuvaat
pome|u po~venite ~esti~ki i silite koi dejstvuvaat pome|u po~vata i vodata. So
ogled na povr{inskite sili, ~esti~kite od glinata i pra{inata mo`at da se
polo`at poedine~no ili grupno vo odredena forma ili sosema nezavisno, so
{to mo`at da se izdvojat slednite glavni modeli na strukturite:
 sa}esta struktura;
 mre`asta struktura;
 disperzna struktura i
 slo`ena struktura.
^esti~ki na glinata i pra{inata koi se pomali od 0,02 mm i pogolemi od
0,0002 mm, se talo`at vo suspenzija pove}e ili pomalku kako edine~ni zrnca, no
se tolku mali da molekularnite sili na kontaktnite povr{ini, koga zrncata
doa|aat vo kontakt na dnoto na talo`eweto, se dosta golemi vo sporedba so
potopenata te`ina na ~esti~kite i ne dozvoluvaat ~esti~kata da se pridvi`i
kon ve}e istalo`enata ~esti~ka i da poprimi ramnote`na sostojba, tuku
ostanuva vo sostojba da visi. Koga druga ~esti~ka doa|a vo kontakt so nea, isto
taka ostanuva vo sostojba na ramnote`a poradi povr{inskite sili, sî duri ne
se formira mal lak i koga }e preovlada te`inata na lakot istiot se talo`i
kako celina, sozdavaj}i so prethodno natalo`enite ~esti~ki relativno golem
porozen prostor. Na toj na~in se formira sa}esta struktura. Na sl. 2‡8 a),
~esti~kata B posle dopirot so ~esti~kata A bi se prevrtela i ostanala vo
trajna stabilna polo`ba ako te`inata na ~esti~kata B e pogolema od

20
molekularnite sili na privlekuvaweto (sl. 2‡8 b), ili bi ostanala vo polo`ba
kakva se javuva pri dopirot so ~esti~kata A, ako molekularnite sili se
pogolemi od gravitacijata (te`inata) (sl. 2‡8 v).

(a) (b) (v)

V
B B
A A B A

Sl. 2.8: Formirawe na sa}asta struktura :

a) ^esti~kata B doa|a vo dopir so ~esti~kata A;
b) Te`inata na ~esti~kata B e pogolema od silite na
privlekuvaweto me|u A i B;
v) Silite na privlekuvaweto me|u A i B se pogolemi
od te`inata na ~esti~kata B.
Na toj na~in e vozmo`no nastanuvaweto na sa}estata struktura kako {to e
prika`ano na sl. 2‡9.

Sl.2‡9. Sa}esta struktura

Glini koi imaat vakva sa}esta struktura se so visok procent na pori, no se
sposobni da podnesuvaat relativno te{ki optovaruvawa bez da pritoa dojde do
mnogu golemi promeni vo volumenot. Vakvite po~vi imaat po sé izgleda kriti~en
tovar pod koj slegnuvaweto e dosta malo, no koga }e se pre~ekori ovaa kriti~na
granica doa|a do mnogu golemo zgolemuvawe na slegnuvaweto. Koga tovarot e
tolku golem, doa|a do razru{uvawe na formiranite lakovi, se dobiva
pribli`no ednostavna zrnasta struktura, a {to rezultira vo mnogu golemoto
namaluvawe na volumenot na porite.
Mre`astata struktura e karakteristi~na za glini so izdol`eni minerali
(vo vid na pe~urki i t.n.). So ogled na intermolekularnite vnatre{ni sili
kontaktot pome|u ~esti~kite vo strukturniot element e preku svrzanata voda. Na
sl. 2‡10 e prika`an model na mre`asta struktura.

21
 Sl.2‡10. Mre`asta struktura
Glini koi imaat vakva mre`asta struktura se karakteriziraat so golem
volumen na porite. Koga se nanesuva pritisok (tovar) na vakov depozit, doa|a do
golema koncentracija na napregawata vo to~kite na kontaktot, {to predizvikuva
svitkuvawe na ~esti~kite i lizgawe na istite dol` kontaktnata povr{ina vo
sostojba na pogolema stabilnost, predizvikuvaj}i pri toa pogusto slo`uvawe na
~esti~kite, a so toa i namaluvawe na volumenot. Koga kolidnite glinesti
~esti~ki se noseni vo slatka mirna voda, tie ne se slepuvaat, a se talo`at kako
{to toa go pravat pra{inestite ~esti~ki vo zasolena voda. Vo slatkite vodi
prisustvoto na rastvoreni soli se pretpostavuva deka e sosema minimalno ili
napolno izostanuva. Ovaa sostojba vodi do optimalno razvivawe na silite na
odbivaweto me|u ~esti~kite. Bidej}i silite na privlekuvaweto se, vo sporedba
so odbojnite sili pomali, slo`uvaweto na ~esti~kite e pod vlijanie na silite
na odbivaweto. Na ovoj na~in se sozdava disperzna struktura koja se
karakterizira so paralelno rasporeduvawe na ~esti~kite. Pri ovaa struktura
izostanuva napolno neposredniot kontakt pome|u tvrdite ~esti~ki, a glinestite
~esti~ki se potpreni so viskozna vodna matrica. Ako vrz sa}astata struktura
se prilo`at tovari pogolemi od kriti~niot, istata mo`e da se transformira
vo disperzna struktura koga ~esti~kite se orientiraat skoro paralelno, a me|u
~esti~kite ostanuva slojot od absorbiranata voda.
Razru{ena glinesta po~va koja se zbiva pod pritisok sozdava disperzna
struktura. Isto taka optovarena mre`asta struktura, koja se sostoi celosno od
glinesti ~esti~ki, te`i da sozdade disperzna struktura. Na sl. 2‡11 e
prika`an model na disperzna struktura na glinesta po~va.

Sl. 2‡11. Disperzna struktura

Razgleduvaj}i go procesot na sedimentacijata, mo`e da se zamisli golem broj
na varijacii i kombinacii na slo`uvaweto (aran`irawe) na zrnata. Cvrstite
~esti~ki pote{ki od vodata se talo`at vo suspenzijata so brzina koja zavisi od
dijametarot, formata i specifi~nata te`ina na ~esti~kite. Pokrupnite
~esti~ki se talo`at pobrzo otkolku positnite, a isto taka sfernite
(top~estite) ~esti~ki pobrgu otkolku plo~estite. Bidej}i specifi~nata te`ina
na cvrstite ~esti~ki varira vo mali granici, istata ima dosta ograni~en efekt
na talo`eweto. Pri odredeni uslovi mo`at da se talo`at istovremeno kako

22
pokrupnite peso~no‡pra{inesti ~esti~ki, taka i sitnite koloidni ~esti~ki pri
{to se formira takanare~enata slo`ena neednorodna struktura. Vo ovoj slu~aj
glinestite ~esti~ki go zavzemaat prostorot pome|u pokrupnite ~esti~ki i mo`at
na povr{inata na istite da formiraat koloidni obvivki koi na po~venata masa
i gi predavaat svoite karakteristiki. Ovaa slo`ena struktura posebno se
sre}ava vo morskite naslagi. Slikata 2‡12 prika`uva slo`ena neednorodna
struktura.

Sl. 2.12. Slo`ena struktura

23
2.7 Tekstura na po~vite
Pod tekstura na po~vite se podrazbira sevkupnost od znaci koi go
karakteriziraat nadvore{niot vid na po~vata t.e. neednorodnosta vo
polo`bata na strukturite i mehani~kite elementi vo oddelnite sloevi na
po~vata. Teksturata e va`en element pri istra`uvawata na po~vite, bidej}i so
nea se odreduva karakteristi~niot sloj koj treba posebno da se istra`uva ili
materijalot vo po~venata masa koj gi dava karakteristikite od koi zavisi
stabilnosta na objektite.
Se razlikuvaat slednite osnovni teksturi: sloevita, porfirna, blokovska
i zbiena (gusta) tekstura.
Sloevitata tekstura jasno go ocrtuva protegaweto na po~venite sloevi, bilo
horizontalno ili pod nekoj agol i istata gi opredeluva anizotropnite svojstva
na po~vite po odnos na deformaciite na smolknuvaweto pri pritisok i dr.
Sloevitata tekstura e najmnogu rasprostraneta i e karakteristi~na za
aluvijalnite, ezerskite i drugi sedimenti.

Sl. 2.13. Vidovi tekstura na po~vite

Porfirnata tekstura e karakteristi~na za raznozrnestite po~vi, koga

krupnite (edrite) zrna se zaobikoleni ili pak plivaat vo sitno zrnestiot
materijal, koj se pojavuva kako merodaven za mehani~kite i filtracionite
svojstva na po~vata.
Blokovata tekstura e karakteristi~na za izvetreeni debeloslojni glenesti
po~vi, koga imame pojava na blokovsko napuknuvawe na po~vata. Puknatinite se
obi~no ispolneti so pretalo`ena glina, rastvoreni soli, a vo zamrznatite
po~vi so mraz.
Zbienata (gustata) tekstura se javuva vo zbienite po~vi i se karakterizira
so dosta visoki vrednosti na jakost na smolknuvawe.

24