Polimer e termin koj se koristi za da gi objasni mnogu dolgite

molekuli koi se sostaveni od srukturni edinici i edinici [to se

povtoruvaat povrzani me\u sebe so kovalentna hemiska
vrska.Ovaj termin doa\a od gr~kiot zbor polys [to zna~i
mnogu i meros [to zna~i delovi. Klu~nata osobina spored koja
se razlikuvaat polimerite od drugite molekuli e
povtoruvaweto na mnogute isti, sli~ni ili komplementarni
pomali edinici vo ovie sinxiri.Ovie pomali edinici,
monomerite, se mali molekuli so mala ili sredna molekulska
masa, i se povrzani me\u sebe za vreme na hemiskata
reakcija koja e nare~ena polimerazicija.
Osven istite ili sli~nite, monomerite mo`at da imaat i
razli~ni hemiski konstituenti. Razlikite pome\u monomerite
mo`at da vlijaat na svojstvata kako [to se rastvorlivost,
rasteglivost i cvrstina. Vo proteinite, ovie razliki, na polimerot
mu davaat sposobnost da se zdobie so biolo[ki aktivna
konformacija vo odnos na drugite. Istite monomeri so
nereaktivni strani~ni grupi se oformuvaat vo polimerski
sinxir [to ]e se zdobie so slu~ajna klop~esta konformacija,
[to e objasnata so idealen sinxirest matemati~ki model. Iako
pove]eto polimeri se organski, so monomeri ~ija osnovna
niza e jaglerodna, ima i ne organski poimeri ,na primer
silikonite so osnovana niza od promenlivi silikonski i
kislorodni atomi.
Nomenklatura na polimerite
Polimerite se klasificiraa spored tri glavni grupi:
-termoplasti~ni(prevoliniski ili razgraneti sinxiri)
-thermosets(nakrsno povrzani sinxiri)
-elastomers
Terminot polimer opfa]a golema raznovidna grupa na
molekuli, vklu~uvajki i supstancii od proteini do kruti, mnogu
cvrsti Kevlarovi vlakna. Na primer formacijata na
polietenot(isto taka nare~en i polietilen) vklu~uva iljadnici
molekuli na eten povrzani me\u sebe za da formiraat
pravoliniski ili razgranet sinxir na povtoruva~ki metil grupi
CH2-CH2-( so metil radikal

-CH3 na kraevite).
TURI JA TUKA FORMULATA
Polimerizacija na eten vo polieten
Polimerite naj~esto se imenuvaat spored monomerot koj go
sodr`at.Zatoa [to se sinezirani od eten vo proces vo koj site
dvojni vrski vo vinilot se gubat, polietenot ima zasitena
struktura.
TURI JA TUKA FORMULATA
Koga bi bile imenuvani spored krajnata formacija , bi bile
imenuvani spored alkanot, na primer polietan.
Zatoa [to formacijata na sinteti~kite polimeri e odredena od
slu~aen zbir na monomerni konstituenti, polimernite sinxiri
vo rastvor ili supstancija generalno ne se se ednakva dol`ina.
Ova e poinakva osnova, pomalite molekuli vo koi sekoj atom
e stihiometriski presmetan, i sekoja molekula odredena
molekulska masa. An ensemble od razli~nite dol`ini na sinxirot,
~esto se pokoruvaat na normalnata Gaussian presmetka, se
slu~uva zatoa [to polimernite sinxiri zavr[uvaat vo tekot na
plimerizacijata posle slu~ajniot zbir na dol`eweto na
sinxirite.
Proteinite se polimeri na amino kiselinite. Stotici od
monomerite na razli~nite amino kiselini sozdavaat proteinski
sinxir, i delovi od monomerite ja odreduvaat nivnata forma i
biolo[ka funkcija.(Isto taka ima i pokratki oligopeptidi koi
funkcioniraat kako hormoni.) No ima i aktivni sferi koi kako
sto se misli se opkru`eni so strukturni sferi, ~ija [to
isklu~itelna uolga e da se izlozat na dejstvo na aktivnata
sfera. Taka [to odreden del od amino kiselinite vo odredeni
delovi na Sinxirite mo`at da se menuvaat od vidivi do vidovi,
duri i dadenite mutacii kaj vidovite, se dodeka aktivnite
delovi se dostapni. Isto taka, kako [to formiraweto na
polietilenot se odiva spontano pod pravite uslovi, sintezata

na biopolimerite kako sto se proteinite i nukleinskite kiselini

imaat potreba od enzimski katalizator, supstancii koi ja
potpomagaat i zabrzuvaat reakcijata.Za razlika od siteti~kite
polimeri ovie bioplimeri imaat odredeni delovi i dol`ini.( tuka
ne se vklu~eni i jaglehidratite). Od 1950 godina
katalizatorite go potpomognale razvitokot na sinteti~kite
polimeri. So sozdavaweto na povnimatelnata kontrola vrz
polimerizacijata, se sozdadeni polimeri so novi svojstva, kako
[to e na primer sposobnosta da emituvaat oboena svetlina.
Fizi~ki svojstva na polimerite
Fizi~kite svojstva na polimerite vklu~uvaat stepen na
polimerizacija, presmetuvawe na molarna masa,
kristalizacija kako i promenite vo toplinskit fazi
- Tg - Promeni na temperaturata na stakloto.
-Tm -To~ka na topewe(za termoplastikite).
Razgranuvawe
Za vreme na [ireweto na polimernite sinxiri, mo`e da se
pojavat granki. Vo free-radical polimerizacija ova se slu~uva
koga sinxirot se vitka nanazad i se vrzuva so porane[en del
od sinxirot.Koga ovaa spirala se kini, ostanuva mal sinxiri [to
se prostiraat od glavnata jaglerodna niza. Razgranetite
jaglerodni sinxiri nemo`at da se povrzat eden so drug kako
[to mo`at nerazgranetite sinxiri. Ova predizvikuva pomal
kontakt pome\u atomite od razli~nite sinxiri, i pomalku
mo`nosti da se dobijat pobudeni ili trajni dipoli. Mala gustina
e posledica od razdelenosta na sinxirite. Niskata to~ka na
topewe i malata rasteglivost se o~igledni, zatoa [to
intermolekularnite vrski se poslabi i im treba pomala energija
za da se skinat.
Pokraj razgranuvaweto polimerite mo`at da imaat i drugi
formi: linearna, mre`esta(nakrsno povrzana 3D
struktura),IPN(potpolneta polimerna niza),~e[el, ili yvezda
isto kako i dendrimerot i hiperrazgraneti strukturi.

Stereomerija
Stereomerija ili tacticity ja opi[uva izomernata podredenost na
funkcionalnite grupi na osnovnata niza od jaglerodnite
sinxiri. Isotactic sinxiri se definirani kako dr`e~ki
substituentni grupi podredeni vo eden pravec. Ova gi
onevozmo`uva da se podredat blizu eden do drug,
sozdavaj]i kristalni oblasti [to predizvikuva viskoka
cvrstina kaj polimerite.
Vo sprotivno, atactic sinxiri imaat slu~ajno podredeni
substituentni grupi. Sinxirite ne se povrzuvaat dobro i
intermolekularnite sili se slabi.Ova predizvikuva mala
gustina, mala rasteglivost, no golem stepen na elasti~nost.
Syndiotactic substituentni grupi se menuvaatpravilno vo
sprotivni nasoki. Poradi ovaa pravilnost, syndiotactic sinxiri
mo`at da se postavat blisku eden do drug, no ne tolku blisku
kako isotactic sinxiri . syndiotactic polimeri imaat podobara
udarna sila od isotactic polimeri poradi pogolemata
elasti~nost [to e rezultat na nivnite slabi inermolekularni sili.
Sostav na polimerite
Koplimeri
Kopolimerizacijata so dve ili pove]e razli~ni monomeri
sozdava sinxiri so razli~ni svojstva. Ima 20 amino kiselinski
monomeri ~ii delovi se sozdavaat vo razli~ni formi I funkcii
na proteinskite sinxiri. Koplimerizacija na eten so malo
koli~estvo na 1-heksen (ili 4-metil-1-penten) e eden na~in
na sozdavaxe na linearen polieten so mala gustina
(LLDPE).C4 grankite [to se rezultat na heksenot ja
namaluvaat gustinata i spre~uvaat da se sozdadat golemi
kristalni oblasti vo polimerot, kako [to pravata vo HDPE. Ova
zna~i deka LLDPE mo`i da se sprotistavi na silnite sili na
kinewe ostanuvajki elasti~en.

A block kopolimerite se formiraat koga reakcijata e dovedena

vo stepwise na~in, [to doveduva do struktura so dolgi delovi ili
par~iwa od eden monomer [to se odlikuva so dolg del. Isto
taka ima i graft kopolimeri vo koi celiot sinxir e od eden
vid( kako polistirenot) se napraveni da se menuvaat na
stranite na sinxirot od drug vid (kako polibutadienot), pri [to
se dobiva proizvod [to e malku poslab i pootporen na udari.
Spored toa block i graft kopolimerite mo`at da gi kombinirat
korisnite svojstva od dvata konstituenti i ~esto se
odnesuvaat kvazi dvofazni sistemi.
Slednovoe primer na step-growth polimerizacija ili
kondenzaciona polimerizacija, vo koj se oddava molekula na
voda i se dobiva nilon. Svojstvata na nilonot se odreduvat od
R i R grupite koi se nao\aat vo monomerot.
TURI JA TUKA FORMULATA
Prviot trgovsko uspe[en, celosno sintetski polimer e nilonot
6,6 so alkalni sinxiri R=4C (adipic acid) i R=6C (diheksametilen
diamin). Vklu~uvajki dva karboksilni jaglerodi, sekoj
monomer dava po 6 jaglerodi, odtuka I imeto. Vo
imenuvaweto na nilonot brojot na jaglerodi od diaminot e
prvo dadeno a posle brojot od diacidot. Kevlar e aromati~en
nilon vo koj dvata radikali R I R se benzenovi prsteni.
Kopolimerite ja otslikuvaat poentata deka povtoruva~kite
edinici vo polimerot kako nilonot , poliesterot ili poliuretanot
naj~esto se napraveni od dvaili pove]e mnomeri.
Hemiski svojstva na polimerite
Intermolekularni sili
Privle~nite sili pome\u polimernite sinxiri igraat golema
uloga vo odrduvaweto an svojstvata na polimerite. Zatoa [to
polimernite sinxiri se mnogu dolgi ovie sili pome\u sinxirite
se zgolemuvaat daleku ponastrana od privle~nostite pome\u
konvencionalnite molekuli. Isto taka , podolgite sinxiri se po

bezformi. Polimerite mo`at da se zamislat kako zapletkani

sinxiri od [pageti- izvlekuvaweto na edna [pageta e se
pote[ko kolku pove]e se zapletkani sinxirite. Ovie jaki vrski
doveduvaat do golema rastegliva mo] i visoki to~ki na
topewe.
Intermolekularnite sili vo polimerite se odredni od dipolite vo
monomernite edinici. Polimerite koi sodr`at amido grupi
mo`at da formiraat vodorodni vrski pome\u sosedni sinxiri,
pozitivnite vodorodni atomi vo N-H grupite od eden sinxir se
silno privle~eni od kislorodnite atomi vo C=O grupite. Ovie
silni vodorodni vrski gi davaat golemata rastegliva mo] i
visokata to~ka na topewe na kevlarot. Poliesterite imaat
dipolno povrzuvawe pome\u kislorodnite atomi vo C=O
grupite i vodorodnite atomi vo H-C grupite. Dipolnoto
svrzuvawe ne e tolku silno kako vodorodnoto taka [to
to~kata na topewe na etenot i mo]ta na rasteglivost se
poniski od Kevlerovite, no poliesterite imaat pogolema
elasti~nost.
Etenot kako i da e nema postojan dipol. Privle~nite sili
pome\u sinxirite na polietenot nastanuvaat poradi Fan der
valsovite sili. Molekulite mo`at da bidat zamisleni kako da se
opkoleni so oblak od negativni elektroni. Kako [to dva
polimerni sinxira se pribli`uvaat nivnite elektronski oblaci se
odbivat eden so drug. Ova ima vlijanie vrz namaluvaweto na
gustinata na elektronie na ednata strana od polimerniot
sinxir, sozdavaj]i slab pozitiven dipol na ovaa strana. Ova e
dovolno za da se privle~e vtoriot polimeren sinxir. Fan der
valsovitr sili se slabi, taka [to polietenot se topi na niska
temperatura.
Karakteristiki na polimerite
Karakteristikite na polimerite baraat posebni parametri [to
treba da bidat specifirana. Ova e poradi toa [to polimerto se
sostoi od statisti~ka raspredelba na sinxiri so razli~ni dol`ini,
i sekoj sinxir se sostoi od monomerni ostatoci [to vlijaat na
negovite svojstva.

Mnogubrojni laboratoriskite tehniki se koristat za

odreduvawe na svojstvata na polimerite. Tehnikite kako
rasejuvawe na rendgenski zraci od golem agol, rasejuvawe
na rendgenski zraci pod mal agol, i rasejuvawe na neutroni
pod mal agol se koristat za odreduvawe na kristalnata
struktura an polimerite. Gel probivna hromatologija se koristi
za odreduvawe na brojnata molkulska masa, te`inskata
molekulska masa i polidiperzitivnosta. FTIR se kristi za
odreduvawe na gradbata.Toplinskite svojstva kako promeni
na temperaturata na stakloto i to~ka na topewe(za
termoplastikite) mo`at da se odredat so diferencijalana
skenira~ka kalorimetrija i dinami~ka mihani~ka analiza.
Pirolizata prosledena so analaizi na fragmentite e u[te edna
tehnika za odreduvawe na mo`nata struktura na polimerot.
Polimerot poznat kako polimer substrat se koristi za
sekojdnevnite banknoti vo Avstralija,Romanija, Papua nova
gvinea, samoa, Zambia,vietnam,Nov Zeland i dr, i
materijalot isto taka vo komemorativn
ite zabele[ki vo nekoi zemji. Procesot na sozdavawe na
polimerni substrati bil razvien vo Avstralija od CSIRO.