 So snovi, ki jih sestavljajo velike molekule –

MAKROMOLEKULE.
 Velike molekule nastanejo z združitvijo majhnih

molekul (MONOMERI). Povezane so s kovalentno

vezjo.
 Kemijski reakciji združevanja majhnih molekul pravimo

polimerizacija.
 Poznamo naravne in umetne polimere.
Poznamo več vrst polimerizacije:
-adicijsko polimerizacijo,
-kondenzacijsko polimerizacijo.
Adicijska polimerizacija – združujejo se molekule z
dvojnimi vezmi (alkeni).
Molekule monomera imajo dvojne vezi, da se lahko
povezujejo med seboj.
Kondenzacijska polimerizacija

Molekuli dveh monomerov se povežeta tako, da se

odcepi molekula vode.
Monomeri se v molekulo poliamida vežejo z amino
vezjo (-CO-NH-).
Naravni poliamidi, ki nastajajo s na tak način, so
beljakovine (svila, volna, pajčevina,..).
Najpogostejša sintezna poliamida sta najlon in kevlar
(npr. za neprebojne jopiče).
• imajo majhno gostoto,
• večina se jih pri višji temperaturi zmehča in jih
lahko oblikujemo (kar ne velja za les, kovine ali
kamen),
• nekateri imajo odlično mehansko trdnost (za
ohišja koles, motorjev, deli avtomobilov, letal),
• kompozitni polimeri so trdnejši, prožnejši in
bistveno lažji od kovinskih in ne rjavijo.
ANORGANSKI ORGANSKI- BIOPOLIMERI

 SILIKATI  BELJAKOVINE
 ALUMOSILIKATI
 ŠKROB
 CELULOZA
 KREMEN  KAVČUK
 GLINA  SMOLE
 LAPOR
 GRANIT
 TERMOPLASTI
 ELASTOMERI
 DUROPLASTI
1. TERMOPLASTI
s segrevanjem postanejo plastično tekoči,

v tem stanju jih obdelujemo (preoblikujemo,

stiskamo v kalupe)
pri ohlajevanju postanejo trdi in ohranijo

obliko
 pripovišani temperaturi se talijo
 tako izdelujejo večino izdelkov iz plastike

(embalažne posode, ohišja aparatov in

avtomobilske dele, vlakna, folije,…)
2. ELASTOMERI (gume) – po oblikovanju postanejo
trajno elastični in prožni, lahko jih močno elastično
deformiramo, vendar ohranijo obliko
3. DUROPLASTI – so trdi in krhki, po končanem
oblikovanju jih ni mogoče več zmehčati, pri povišani
temperaturi ostanejo nespremenjeni
PREDNOSTI
so lahki (majhna gostota)
električni, toplotni, zvočni izolatorji
mehansko in kemično obstojni (ne

korodirajo)
enostavni postopki oblikovanja
serijska proizvodnja
relativno poceni proizvodnja
POMANJKLJIVOSTI
toplotna neodpornost
gorljivost (dodatki dosežejo težjo

vnetljivost)
Plastika v naravi zaradi svoje kemijske odpornosti zelo
dolgo razpada.
SEŽIG → Posebne sežigalnice v katerih poteka sežig

pri zelo visokih temperaturah. Gorenje je popolno in ne

nastajajo strupeni plini.
RECIKLAŽA → Ponovna uporaba odslužene

plastike. Izdelki, ki so primerni za ponovno uporabo so

opremljeni z ustreznimi oznakami.
Ločeno zbiranje odpadkov.