A. Horvat in S.

Jarc 2005/06: Petrologija za tudente gradbenitva

SEDIMENTNE KAMNINE

Kamninski krog

Sedimentne kamnine
Okoli 70 % kamnin na Zemljinem povrju je sedimentnega nastanka. Sedimentne
kamnine so skozi celotno geoloko zgodovino nastajale v vseh naravnih okoljih kot jih
poznamo danes.
Sedimentne kamnine nastajajo s pomojo fizikalnih, keminih in biolokih procesov, ki
potekajo na Zemljinem povrju. V odvisnosti od tega, kakna skupina procesov
pravladuje tekom nastanka sedimentnih kamnin, le-te delimo v klastine, biokemine,
kemine in piroklastine.
Nastanek sedimentnih kamnin je pogojen s petimi osnovnimi geolokimi procesi:
- preperevanje,
- erozija,
- transport,
- usedanje,
- litifikacija.

Preperevanje
Kamnine so na Zemljinem povrju
neprenehoma izpostavljene delovanju
vode, zraka, spremembi temperature in
drugim dejavnikom okolja. Preperevanje je
skupek destruktivnih procesov, ki s asom
spreminja fizikalno, kemino in mineralno
sestavo kamnin na ali blizu Zemljinega
povrja.
Preperevanje povzroa razpad in
fragmentacijo starejih, e formiranih
kamnin bodisi na mestu, bodisi med
transportom.
V splonem loimo tri vrste preperavanja:
- mehansko,
- kemino,
- bioloko.

Erozija
S pojmom erozija oznaujemo
premaknitev preperelih kamnin in
mineralov iz mesta njihovega nastanka.
Erozija poteka s transportom.

Transport
Transport poteka z razlinimi mediji.
Koliina materiala zavisi od jakosti medija.
Med transportom se zaradi medsebojnega
trka delcev in trka delcev ob podlago
nadaljuje proces preperevanja.
Transport in erozija preperelih kamnin ter
mineralov poteka s tekoimi vodami (reke,
potoki, hudourniki), vetrom in ledeniki.

Usedanje, Sedimetacija, Kompakcija, Litifikacija

na celotni dolini transporta poteka hkrati tudi usedanje ali sedimentacija preperelih
delcev kamnin iz transportnega medija,
koliino sedimentiranega materiala narekuje transportna mo medija,
tako nastalim kamninam pravimo usedline ali sedimenti,
sedimentacija poteka v asovno omejenih intervalih, zato je znailnost sedimentov, da
nastopajo v plasteh,
tako odloeni material ima veliko poroznost in debelino, ki se sasoma zaradi tee novo
odloenih sedimentov manja temu procesu pravimo kompakcija,
s asoma iz pornih raztopin (raztopin, ki so zaradi poroznosti ujete v prostorih med zrni)
kristali osnova (vezivo, cement), ki prej sipke sedimente povee v trdno kamnino,
gre za ve procesov, ki jih skupno imenujemo litifikacija,
posledica litifikacije je nastanek sedimentnih kamnin.

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Razdelitev sedimentnih kamnin

Glede na dolino transporta delimo sedimentne kamnine v 2 skupini:
- mehanske ali klastine,
- biokemine in kemine.
Mehanske ali klastine sedimentne kamnine so kamnine, ki jih sestavljajo preperela
zrna starejih kamnin, ki izvirajo dale od mesta usedanja in so produkt daljega
transporta. Delimo jih izkljuno na osnovi velikosti sedimentnih zrn. Klastine sedimentne
kamnine so v glavnem terigenega nastanka.
Biokemine in kemine sedimentne kamnine so kamnine, ki so nastale blizu mesta
akumulacije (usedanja). Veina materiala je biogenega izvora. Biokemine sedimentne
kamnine delimo na osnovi bistvenega minerala, ki sestavlja kamnino. Biokemine in
kemine kamnine nastajajo v glavnem v zaprtih sedimentacijskih bazenih kot so: jezera,
morja in oceani.

MEHANSKE ali KLASTINE

sediment

GRU, PROD
2 mm

velikost zrn
sedimentna

BREA

kamnina

KONGLOMERAT

PESEK

MELJ

GLINA

0,063 mm
PEENJAK

0,002 mm
MELJEVEC

GLINAVEC
MULJEVEC

LAPOROVEC

KEMINE in
BIOKEMINE
APNENEC
DOLOMIT
KREDA
LEHNJAK
ROENEC

Nastanek in razdelitev sedimentnih kamnin

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Klastine ali mehanske sedimentne kamnine

Razdelitev klastinih sedimentnih kamnin

Mehanske ali klastine sedimentne kamnine so kamnine, ki jih sestavljajo preperela

zrna starejih kamnin, ki izvirajo dale od mesta nastanka (usedanja) in so produkt
daljega transporta. Delimo jih izkljuno na osnovi velikosti sedimentnih zrn. Klastine
sedimentne kamnine so v glavnem terigenega nastanka.

MEHANSKE ali KLASTINE

sediment

GRU, PROD
2 mm

velikost zrn
sedimentna

BREA

kamnina

KONGLOMERAT

PESEK

MELJ

GLINA

0,063 mm
PEENJAK

0,002 mm
MELJEVEC

GLINAVEC
MULJEVEC

LAPOROVEC

Nastanek klastinih sedimentnih kamnin

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

NEVEZANA KAMNINA = SEDIMENT

VEZANA KAMNINA = SEDIMENTNA KAMNINA

1 cm

klasti
osnova

prod

litifikacija

konglomerat

Klastine ali mehanske sedimentne kamnine

Klastine sedimentne kamnine delimo glede na velikost zrn v 4 osnovne razrede:
zrna veja od 2 mm uvramo v razred grua in proda,
zrna med 2 mm in 0,063 mm uvramo v razred peska,
zrna med 0,063 mm in 0,002 mm uvramo v razred melja in
zrna manja od 0,002 mm uvramo v razred gline.
V vsakem razredu, razen v najdebeleje zrnatem, loimo nevezano kamnino (sediment ali usedlina)
in vezano kamnino (sedimentna kamnina).
V razredu > 2 mm loimo kamnine glede na zaobljenost zrn:
e so zrna oglata in slabo zaobljena, govorimo o gruu oz. brei,
e so zrna zaobljena govorimo, o produ oz. konglomeratu.
V nekaterih klasifikacijah tudi za debelozrnate klastine kamnine uporabljajo enotno oznako.
Razred veji od 2 mm, ne glede na zaobljenost klastov, poimenujejo gramoz oz. gramozovec.
Ta termin je v pogosto v rabi v gradbenitvu, kjer je pomebna zgolj zrnavost, medtem ko
zaobljenost zrn obiajno nima nobenega praktinega pomena. V geologiji se termin gramoz ne
uporablja, saj je zaobljenost zrn pomemben podatek pri opisovanju klastinih sedimentnih
kamnin.
Milimetrska skala definira razrede razlino iroko, kar ni vedno zadovoljivo. Tako poznamo v
sedimentologiji tevilne druge klasifikacije, ki opisujejo zrnavost sedimentov. V sedimentologiji in
geomehaniki je pogosto v rabi logaritmina oblika Udden-Wentworthovo skale, ki jo imenujemo
-skala.

-skala (Udden-Wentworthova skala)

mm

mm

je logaritmina skala, ki je
definiranoa kot:
= log2d
d = premer zrn
-skala ima nekaj prednosti:
je geometrina,
ima enake irine
intervalov, ki omogoa
pregledno lenitev
osnovnih razredov
kamnin,
enostavno nomenklaturo,
ozko porazdelitev
velikostnih razredov.

(po Skaberne, 1980)

Poimenovanje klastinih sedimentnih kamnin

Klastine kamnine so le redko sestavljene iz enega samega osnovnega razreda zrn,
ampak so v veini primerov zmesi dveh ali treh osnovnih razredov. Zato mora klasifikacija
in poimenovanje agregatov glede na koliino posameznih osnovnih razredov temeljiti na
kvantitativnih osnovah oziroma na doloitvi kvantitativnih meja med posameznimi
agregati.
V ta namen uporabljamo strukturne klasifikacije na osnovi trikomponentnih diagramov za
sistem prodpesekmulj in pesekmeljglina (glej naslednjo sliko). Meje med
posameznimi razredi so kvantitativno postavljene im blie minimumom v frekvenni
porazdelitvi velikosti zrn v klastinih sedimentnih kamninah.
Princip poimenovanja je tak, da je kamnina poimenovana po razredu, ki ga je v agregatu
najve, ostale komponente pa dobijo opisni pridevniki znaaj. Na prvem mestu je vedno
razred, ki ga je v agregatu najmanj.
Primer:
sediment sestavljen iz 25 % peska, 40 % gline in 35 % melja, bomo oznaili kot
peeno-meljasta glina oz. peeno-meljasti glinavec.

Strukturna klasifikacija klastinih sedimentnih

kamnin

(po Skaberne, 1980)

A za prod vsebujoe
sedimentne kamnine

B za sedimentne
kamnine brez proda

Pravila poimenovanja:
- kamnina dobi ime po razredu, ki ga je v sistemu koliinsko najve
- frakcija, ki je je v sistemu koliinsko najmanj je na prvem mestu

GRU, BREA =
GRAMOZ(OVEC)
Brea je debelozrnata klastina
sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo
nezaobljena zrna veja od 2 mm.
Bree kaejo na kratek transport in se
obiajno nakopiijo kot posledica
mehanskega preperevanja na dnu
strmih poboij.

gru

1 cm

brea

PROD, KONGLOMERAT =
GRAMOZ(OVEC)
Konglomerat je debelozrnata klastina
sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo
zaobljena zrna veja od 2 mm.
Od bree se razlikuje po zaobljenosti
zrn.
Najveja nahajalia proda in
konglomerata lahko opazujemo v
renih dolinah ob dananjih rekah, kjer
so reke tekom deglaciacije v
pleistocenu in holocenu odloile velike
koliine materiala.

prod

konglomerat

PESEK, PEENJAK

Peenjak je klastina sedimentna

kamnina, ki jo sestavlajjo zrna
velika med 2 mm in 0,063 mm.

1 cm

MELJ, MELJEVEC

Meljevec je drobnozrnata klastina

kamnina, ki jo sestavljajo zrna velika med
0,063 in 0,002 mm.
Zrn s prostim oesom ve ne opazimo.
Barva drobnozrnatih klastinih kamnin
zavisi od mineralne in geokemine sestave.
Barva je lahko pomembna lastnost za
terensko loevanje drobnozrnatih klastitov.
Barvo je odvisna od vsebnosti organske
snovi, koliine pirita in valentnega stanja
Fe:
temnosivo do rna: poviana koliina
org. snovi in pirita,
rdea: feri oblika Fe hematit,
zelena: fero Fe, ali kot redukcija
hematita.

GLINA, GLINAVEC
Glinavec je drobnozrnata klastina
sedimentna kamnina, ki jo sestavljajo
zrna manja od 0,002 mm.
Glinavci so sestavljeni preteno iz glinenih
mineralov (glej poglavje Minerali).
Glineni minerali so hidroksilni
alumosilikati s paketno strukturo, ki ni
kemino nevtralna, zato se nanje, v
medpaketne prostore, vee voda.
Ker so tudi nae roke vedno vlane, so
kamnine, ki vsebujejo ve gline, na otip
bolj mastne in gnetljive od meljevcev.
Vezana voda povzroa nabrekanje,
poveanje volumna in poruitev strukture
(teenje, plazenje).
Zaradi tega povzroa velika koliina gline
v sedimentih neugodne geomehanske
lastnosti kamnin, ki pomembno vplivajo
na nain projektiranja in gradnje.

MULJ, MULJEVEC
Drobnozrate klastine sedimentne
kamnine razredov meljglina
makroskopsko zelo teko loimo med
sabo.
Zato so v nekaterih sedimentolokih
klasifikacijah za drobnozrnate kamnine
vpeljali enoten razred, ki ga
imenujemo mulj (muljevec).
Razred mulja je tako definiran kot
klastina sedimentna kamnina, ki jo
sestavljajo zrna manja od 0,063 mm
ali povedano drugae:
MULJ = MELJ + GLINA
MULJEVEC = MELJEVEC + GLINAVEC

rastlinski
ostanki

1 cm

LAPOR, LAPOROVEC

Laporovec je drobnozrnata klastina

sedimentna kamnina velikostnega
razreda mulja, ki razen glinenih
mineralov vsebuje tudi kalcit ali dolomit.
Tipini muljevci vsebujejo manj kot 10 %
kalcita, medtem ko je za laporovce
obiajna koliina kalcita (dolomita) med
30 in 70 %.
Zaradi prisotnosti kalcita laporovce
loimo od muljevcev po reakciji z 10 %
HCl:
- laporovci bodo reagirali,
- muljevci ne bodo reagirali.

FLI
Negeologi velikokrat govorijo o fliu kot o kamnini. Fli ni kamnina, temve facies. Zato
je sestavljen iz ve vrst kamnin, ki so nastale kot produkt istega procesa. Fli je nastal s
sedimentacijo iz podvodnih plazov oziroma, pravilneje, turbiditnih tokov. Za kamnine flia je
znailna postopna zrnavost, kjer v spodnjem delu natopajo debelozrnate kamnine, ki
navzgor postajajo vse bolj drobnozrnate. V bazi tako nastopajo bree in/ali konglomerati,
sledijo peenjaki in na vrhu laporovci oz. muljevci. Omenjeni paket kamnin predstavlja
osnovno flino sekvenco, ki se ciklino ponavlja in lahko dosega velike debeline (nekaj 100
m).
Preprosto bi fli lahko opisali kot ciklino ponavljanje razlino zrnatih klastinih kamnin.

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

FLI

Biokemine sedimentne kamnine

Nastanek biokeminih sedimentnih kamnin

Biokemine in kemine sedimentne kamnine so kamnine, ki so nastale blizu mesta

akumulacije (usedanja).
Pri nastanku biokeminih sedimentnih kamnin imajo bioloki in biokemini procesi vodilno
vlogo, zato je veina materiala, ki sestavlja biokemine sedimentne kamnine, biogenega
izvora.
Organizmi sodelujejo pri nastnaku kamnin z nakopienjem skeletov.
Skeleti so mineralizirani deli organizmov. Pri veini morskih nevretenarjev je skelet zgrajen
iz karbonatnih mineralov, redkeje iz opala ali fosfatov.
Ostankom organizmov, ki se ohranijo v kamninah, pravimo fosili.
Podrejeno pri nastanku sodeluje tudi kemino izloanje karbonatih mineralov iz morske in/ali
jezerske vode.
Biokemine in kemine kamnine nastajajo v glavnem v zaprtih sedimentacijskih bazenih kot
so: jezera, morja in oceani.

Klasifikacija biokeminih sedimentnih kamnin

Biokemine sedimentne kamnine delimo na osnovi bistvenega minerala, ki sestavlja

kamnino.
Bistveni minerali biokeminih sedimentnih kamnin so:
- KALCIT (CaCO3),
- DOLOMIT (MgCa(CO3)2),
- KREMENICA (amorfen kremen), OPAL (SiO2 x nH2O).

APNENEC
Najbolj razirjena biokemina kamnina v
naravi je apnenec.
Apnenec sestavlja mineral kalcit - CaCO3.
Skeleti organizmov so sestavni deli
apnencev, saj so lahko apnenci
sestavljeni v celoti iz nakopienja
skeletnih delov organizmov.
Zaradi tega apnenci praviloma vsebujejo
fosile.
Apnenci so po strukturi in barvi zelo
raznoliki. Barva je posledica primesi,
struktura pa razlinega naina nastanka.
Barva je odvisna od vsebnosti organske
snovi, koliine pirita in valentnega stanja
Fe:
temnosivo do rna: poviana
koliina org. snovi in pirita,
rdea: feri oblika Fe3+,
zelena: fero Fe2+.

Razlini apnenci

1 cm

DOLOMIT
Dolomit je podobna kamnina kot apnenec.
Bistevni mineral kamnine dolomit je mineral
dolomit - (MgCa(CO3)2).
Dolomiti v naravi obiajno ne nastajajo
primarno, ampak so produkt diageneze
apnencev.
Od apnenca dolomit najlaje loimo s
preiskusom z 10 % HCl:
e potee reakcija, je kamnina
apnenec
e reakcije ni, je kamnina
dolomit

KREDA
Kreda je mehka drobnozranata bela do sivkasta
porozna sedimentna kamnina morskega nastanka.
Kreda skoraj v celoti sestavlja kalcit biogenega
izvora (>99%):
foraminifere (Protozoa, Foraminiferida),
apnenev nanoplankton (Protophyta,
Cooccolithophyceae).
Bistven mineral je kalcit.

JEZERSKA KREDA
Z imenom jezerska kreda obiajno oznaujejo
svetle laminirane karbonatne sedimente, ki
nastajajo v toplejih obdobjih v alpskih jezerih.
Ime kreda se je uveljavilo zaradi visoke
vsebnosti kalcita, poroznosti in svetle barve. Ime
je uporabljeno napano, saj je kreda definirana
kot morski pelagini sediment biogenega
nastanka. Kalcit v jezerski kredi ni biogenega
temve keminega izvora, kar ne opraviuje
uporabe imena kreda. Dejansko je to klastini
sediment z visoko vsebnostjo karbonata, ki po
granulaciji ustreza meljasti glini.

LEHNJAK
Lehnjak nastaja s keminim izloanjem iz nasienih toplih
raztopin ali z bioloko induciranim keminim obarjanjem
iz tekoih vod.
Rastline, ki ivijo v vodi (mahovi, liaji...), za procese
fotosinteze uporabijo v vodi raztopljen CO2. Posledica
tega je, da v vodi topen bikarbonatni ion preide v
karbonatnega, ki v vodi ni topen.
Zaradi tega se odloi v obliki inkrustracij.
Za lehnjake je zato znailna velika poroznost.
Bistveni mineral je kalcit.

ROENEC
Za razliko od vseh do sedaj omenjenih sedimentnih
kamnin je roenec sestavljen iz kremenice.
Kremenica je drobnozrnati, amorfni razliek kremena.
Zaradi mineralne sestave roence zlahka loimo od
ostalih biokeminih sedimentih kamnin (A):
po trdoti: trdota kremena je veliko veja kot
trdota karbonatnih mineralov, zato bodo roenci
razili steklo, ostale biokemine sedimentne
kamnine pa ne,
imajo za amorfne snovi znailen koljkasti lom, z
gladkimi, ostrimi robovi,
roenci so obiajno marogasti in pisanih barv
(rdekasti, sivkasti, rni, rjavkasti, zelenkasti),
kjer se v enem kosu prelivajo odtenki posameznih
barv.
Kremenica v roencih je biogenega izvora, ki izvira iz
nakopienja skletov mreevcev (Radiolaria) in
diatomej (Bacillariophyta).
V naravi roenci obiajno nastopajo kot tanke plasti ali
gomolji med apnenci. Zaradi veje trdote so
odporneji na preperevanje in tvorijo v apnencih
pozitivni relief (B).

Piroklastine kamnine

Piroklastine kamnine

(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Piroklastine kamnine predstavljajo neprave

sedimentne kamnine, ker pri nastanku niso bile
podvrene vsem geolokim procesom znailnim
za sedimentne kamnine. Manjkata procesa
preperevanja in erozije.
Piroklastine kamnine so po izvoru magmatske,
po nastanku pa sedimentne.
Nastanejo ob vukanskih izbruhih.
e vsebuje lava majhno koliino lahkohlapne
komponente, se razlije skozi vulkansko relo v
obliki tokov lave in nastanejo predornine.
e vsebujejo lave veliko koliino lahkohlapnih
komponent, bo vulkanizem eksplozivnega tipa.
Eksplozija bo ejektirala na hitro ohlajene
kapljice lave in kose vulkanskega stoca v
atmosfero.
V atmosfero izvren material zajamejo zrani
tokovi, ki ga transportirajo od vulkana.
Transport je lahko dolg tudi ve 1000 km.
Poasi se iz zraka vulkanski delci usedajo in
nastanejo piroklastine kamnine.

Klasifikacija piroklastinih kamnin

Ker genetsko nastajajo piroklastine kamnine s procesom usedanja, je njihova

klasifikacija podobna klasifikaciji klastinih sedimentih kamnin.
Piroklastine kamnine delimo na osnovi velikosti zrn.

PIROKLASTINE KAMNINE
nevezan material

VULKANSKE BOMBE

2 mm

velikost zrn
kamnina

VULKANSKI PEPEL

TUFSKA BREA
TUFSKI KONGLOMERAT

TUF

TUFSKA BREA

Je piroklastina kamnina, ki jo gradijo

zrna veja od 2 mm.
Veji kosi predstavlajo obiajno kose
starejih predornin, iz katerih je bil
zgrajen vulkanski stoec.
Vezivo predstavlja vulkanski pepel.

kosi predornin

TUF
Tuf je piroklastina kamnina, ki jo
sestavljajo zrna manja od 2 mm.
Za razliko od klastitov vsebujejo
piroklastine kamnine zrna glinencev, ki so
v pravih klastinih kamninah redki, saj niso
obstojni in preperijo v glinene minerale.

glinenci

Razirjenost sedimentnih kamnin v Sloveniji

Izmed vseh skupin kamnin so sedimentne kamnine v Sloveniji dale najbolj razirjene, saj
pokrivajo skoraj 90 % povrine.
V vzhodni in osrednji Sloveniji prevladujejo drobnozrnate klastine sedimentne kamnine
(razni peenjaki, laporovci in muljevci) neogenske starosti in ob rekah kvartarni fluvilani
sedimenti (prod, gru). Biokemine kamnine so koliinsko podrejene.
Zahodno Slovenijo pa v glavnem gradijo mezozojske in paleocenske karbonatne kamnine
(apnenci in dolomiti) in na podroju Istre ter Gorikega paleogenske fline kamnine.
Piroklastine kamnine najdemo v iri okolici Smrekovca. Tufi in ostali piroklastini razliki
so oligocenske starosti (~24 milijonov let).

Poenostavljena petrografska karta Slovenije

Mur s ka Sobo ta

Maribor

Ljubljana

pi rok lastine ka mnin e

globonine

pred ornin e

metamorfne kamn ine

drobnoz rnate kl astin e kamn ine

(peen jak i, mu ljevci)

apnenci in d olomiti

fl i

kv art arn i aluvialni sedimenti

(pr od , k on glo merat)