MINERALI

Na-plagioklaz

Zemljine kamnine so sestavljene iz

mineralov, navadno iz znailne zdrube
razlinih mineralov (POLIMINERALNE
KAMNINE), vasih pa tudi le iz enega
samega (MONOMINERALNE
KAMNINE).

biotit

e elimo prepoznati kamnino, moramo

tako najprej doloiti njene osnovne
gradnike MINERALE.

granit

K-glinenec
1 cm x 1 cm

kremen

Mineral:
- je naravna, anorganska snov,
- ima dokaj stalno kemino sestavo,
- urejeno notranjo strukturo,
- doloene morfoloke oblike in
- znailne lastnosti.
Veinoma imajo urejeno notranjo strukturo, so
kristalizirani, redkeje so amorfni brez
kristalne strukture.
Kristal je geometrijsko telo z doloeno zdrubo
ploskev, robov in kotov, ki je posledica
periodino urejene notranje strukture.
Kristal kremena z lepo vidnimi
kristalnimi ploskvami.

Lastnosti mineralov
Lastnosti mineralov so posledica njihove kristalne strukture in kemine sestave (primer:
grafit in diamant imata enako kemino sestavo, a razlino strukturo; njune lastnosti so
popolnoma razline).
Lastnosti, ki nam pomagajo pri prepoznavanju mineralov, so:
- barva,

- gostota,

- barva rte,

- magnetnost,

- sijaj,

- fluorescenca,

- prozornost, prosojnost,

- radioaktivnost,

- trdota,

- okus,

- razkolnost,

- otip...

Barva minerali so lahko brezbarvni ali obarvani. Imajo lastno barvo (idiokromatski
minerali) ali pa so obarvani zaradi primesi, vkljukov (alokromatski minerali).
Minerali na povrini lahko oksidirajo in tako spremenijo barvo. Minerale in tudi kamnine vedno
opazujemo na svei povrini.

Nekaj barvnih razlikov kremena

Barva rte e s konico minerala potegnemo po keramini ploici, za njim ostane rta
doloene barve. Barva rte se lahko razlikuje od barve minerala in je za doloen mineral
vedno enaka.
Primer: mineral hematit je lahko siv, rn ali rdekast, rta pa je vedno rdeerjava.

Sijaj pove, kako se svetloba odbija od povrine minerala. Poznamo diamantni, biserni,
steklasti, kovinski, motni, mastni, smolnati, svileni sijaj.

1 cm

Kremen steklasti sijaj

Lojevec mastni sijaj

Trdota je definirana kot odpor minerala proti delovanju mehanske sile, posebno proti
razenju.
Za doloanje trdote uporabljamo Mohsovo trdotno lestvico. Lestvica je relativna, pove
nam le, ali je en mineral tri od drugega, saj med posameznimi enotami razlika v trdoti ni
enaka.

Mohsova trdotna lestica

1. Lojevec

6. Ortoklaz

2. Sadra

7. Kremen

3. Kalcit

8. Topaz

4. Fluorit

9. Korund

5. Apatit

10. Diamant

Trdoto lahko hitro ocenimo, e vemo, da:

- z nohtom razimo minerale s trdoto <2
- minerali, ki razijo steklo, imajo trdoto >5

(prirejeno po Klein & Hurlbut, 1999)

Razkolnost pri drobljenju imajo drobci znailne kristalne oblike, ki so odvisne od

razporeditve osnovnih delcev v kristalni mrei. Minerali imajo lahko zelo popolno (sljude),
popolno (kalcit), jasno (glinenci) in nepopolno ali slabo (veplo) razkolnost ali so brez
razkolnosti (kremen). Minerali imajo lahko razkolnost po eni (sljude) ali ve ploskvah
(kalcit). Koti med razkolnimi ravninami so za mineral znailni.

Primeri razkolnosti mineralov:

A sljude,
B glinenci, pirokseni,
C amfiboli,
D halit,
E fluorit,
F kalcit.
(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Gostota je fizikalna koliina, definirana kot razmerje med maso in prostornino.

Povprena gostota mineralov je med 2,1 g/cm3 in 4,3 g/cm3:

- nizka gostota

<2,5 g/cm3

- povprena

2,53 g/cm3

- srednje visoka

34, 5 g/cm3

- visoka

4,56 g/cm3

- zelo visoka

>6 g/cm3

Gostota (izraunana) zlata je 19,3 g/cm3.

Sistematika mineralov
V mineralogiji poznamo razline razdelitve mineralov. Ena izmed njih je Strunzeva
(Nickel-Strunz) klasifikacija. Osnova za klasifikacijo je kemina sestava. Minerale
razdelimo v 9 osnovnih razredov (+X. razred ORGANSKE SPOJINE) na podlagi
anionskega dela formule minerala:

I.

SAMORODNE PRVINE: grafit, veplo

II.

SULFIDI (S2-): pirit

III. HALOIDI (Cl-, F-): halit, fluorit

IV. OKSIDI in HIDROKSIDI (O2-, OH-): hematit, kremen, opal
V.

KARBONATI (CO32-): kalcit, dolomit

VI. BORATI v nadaljevanju mineralov tega razreda ne bomo obravnavali

VII. SULFATI (SO42-): sadra
VIII. FOSFATI (PO43-): apatitova skupina
IX. SILIKATI (osnova je SiO44-)

I. SAMORODNE PRVINE
Grafit (C)

veplo (S)

- heksagonalni kristalni sistem

- ortorombski, monoklinski kristalni sistem

- temnosive barve

- izrazite rumene barve

- trdota 12

- trdota 12

- nastopa v luskicah

- znailen vonj

- pie

1 cm

II. SULFIDI
Pirit (FeS2)
- kubini kristalni sistem
- zlatorumene barve
- trdota 66
- pogosto v obliki kock
- v prisotnosti vode in kisika je nestabilen, razpade, pri emer nastane strupena, mono
korozivna H2SO4

III. HALOIDI
Halit (NaCl)

Fluorit (CaF2)

- kubini kristalni sistem

- kubini kristalni sistem

- razlinih barv

- razlinih barv

- trdota 2

- trdota 4

- slanega okusa
- topen v vodi

IV. OKSIDI in HIDROKSIDI

Kremen (SiO2)

Opal (SiO2 x nH2O)

- trigonalni kristalni sistem

- amorfen

- razlinih barv

- razlinih barv

- trdota 7 (razi steklo)

- trdota 56

- brez razkolnosti

- koljkasti lom

- koljkasti lom

- steklasti sijaj

- steklasti sijaj
- drobnozrnati kremen imenujemo kalcedon

IV. OKSIDI in HIDROKSIDI

Hematit (Fe2O3)
- trigonalni kristalni sistem
- rdeerjave, kovinskosive ali rne barve
- rta je rdeerjava
- trdota 56

Limonit

Boksit

- zmes elezovih oksidov (ruda za Fe)

- zmes aluminijevih hidroksidov (ruda za Al)

- rjave, rumenorjave, rjavorne barve

- vsebuje e Fe in Mn okside, kremen

- nastaja pri preperevanju Fe mineralov

- bele, rumene, rdekaste, celo rne barve

- produkt preperevanja apnenca in dolomita

V. KARBONATI
Kalcit (CaCO3)

Dolomit (CaMg(CO3)2)

- trigonalni kristalni sistem

- trigonalni kristalni sistem

- razlinih barv

- razlinih barv

- trdota 3

- trdota 34

- steklasti sijaj

- steklasti sijaj

- popolna razkolnost v 3 smereh (romboedri)

- popolna razkolnost v 3 smereh (romboedri)

- burna reakcija z razredeno HCl

- gradi kamnino dolomit

- gradi kamnino apnenec

VII. SULFATI
Sadra (CaSO4 x 2H2O)
- monoklinski kristalni sistem
- brezbarvna ali bela, lahko prozorna
- trdota 2
- steklasti sijaj
- drobnozrnato sadro imenujemo alabaster

VIII. FOSFATI
Apatitova skupina (Ca5(PO4)3(F,Cl,OH))
- heksagonalni kristalni sistem
- razlinih barv
- trdota 5
- znailni so estkotni preseki
- ploskve prizme so lahko progaste
- minerali apatitove skupine sestavljajo kosti
in zobe vretenarjev

IX. SILIKATI
Olivinova skupina ((Mg,Fe)2SiO4)
- ortorombski kristalni sistem
- olivnozelene barve
- steklasti sijaj
- koljkasti lom
- trdota 67
Granatova skupina (A3B2(SiO4)3)
A = Ca, Fe, ....; B = Al, Cr,....
- kubini kristalni sistem
- razlinih barv
- steklasti sijaj
- trdota 6 7
- koljkasti lom
Disten ali kianit (Al2[O|SiO4])
- trinklinski kristalni sistem
- pogosto nebesnomodre barve
- znailni so podolgovati kristali

IX. SILIKATI
Pirokseni
Avgit ((Ca,Na)(Mg,Fe,Al,Ti)(Si,Al)2O6)
- monoklinski kristalni sistem
- temnozelene do rne barve
- trdota 56
- steklasti sijaj
- dobra razkolnost v dveh smereh pod kotom ~90
- pogosti so kratki prizmatski kristali
Amfiboli
Rogovaina skupina (Ca(Mg,Fe)4Al(Si,Al)8O22(OH,F)2)
- monoklinski kristalni sistem
- zelene do rne barve
- trdota 56
- steklasti sijaj
- popolna razkolnost v dveh smereh pod kotom ~120
- pogosti so podolgovati kristali

IX. SILIKATI
Sljude
Muskovit
(KAl2AlSi3O10(OH)2)

Biotitova skupina
(K(Mg,Fe,Mn)3(Al,Fe)Si3O10(OH,F)2)

- monoklinski kristalni sistem

- monoklinski kristalni sistem

- svetle barve, lahko prosojen

- temnozelene, rjave ali rne barve

- trdota 22

- trdota 23

- steklasti sijaj

- steklasti sijaj

- popolna razkolnost v eni smeri

- popolna razkolnost v eni smeri

- pogosti so listiasti kristali

- pogosti so listiasti kristali

10

IX. SILIKATI
Lojevec (Mg3Si4O10(OH)2)
- triklinski in monoklinski kristalni sistem
- bele, sive barve
- trdota 1
- mastni sijaj
- popolna razkolnost v eni smeri
- pogosti so listiasti kristali
- mazav

Serpentinova skupina ((Mg,Fe)3Si2O5(OH)4)

- monoklinski kristalni sistem
- temnozelene, rne barve
- trdota 34
- smolnati ali mastni sijaj
- pogosti so listiasti ali vlaknati kristali
- pisana (kaasta) povrina

IX. SILIKATI
Glineni minerali
- triklinski in monoklinski kristalni sistem
- svetle barve
- nizka trdota 13
- motni, prsteni sijaj
- zelo drobnozrnati

11

IX. SILIKATI
Glinenci
- Kalijevi glinenci (KAlSi3O8):
ortoklaz, mikroklin, sanidin
- monoklinski in triklinski kristalni sistem
- bele ali ronate barve, sanidin je prosojen
- trdota 6
- steklasti sijaj
- dobra razkolnost v dveh smereh pod kotom ~90

- Plagioklazi = trdne raztopine albita in anortita

albit (NaAlSi3O8)

Na (kisli) plagioklazi

- bele, sive barve

oligoklaz (1030 % an)

andezin (3050 % an)

Na-Ca (srednji) plagio.

- trdota 6
- steklasti sijaj

labradorit (5070 % an)

bytownit (7090 % an)

- triklinski kristalni sistem

Ca (bazini) plagioklazi

- dobra razkolnost v dveh

smereh pod kotom ~90

anortit (CaAl2Si2O8) = an

Mineralne zdrube ali mineralne parageneze

Poznamo ve kot 3.500 mineralov (nekateri avtorji navajajo vije tevilke), vendar je takih, ki
gradijo kamnine, sorazmerno malo.
Mineralom, ki nastopajo v kamninah pravimo kamninotvorni minerali. Veinoma pripadajo
silikatom, manj pogosti so oksidi in karbonati. Tudi njihova kemina sestava ni posebno
pestra, saj se poleg O, Si in Al v njihovo kristalno reetko v vejih koliinah vgrajujejo le Fe,
Ca, Mg, Na in K.
V kamninah se nekateri minerali pogosto pojavljajo skupaj, drugi pa nikoli. Zdruba
mineralov, ki obiajno nastopa skupaj v doloenem geolokem okolju, se imenuje mineralna
parageneza.
Na osnovi temperature in tlaka nastanka delimo minerale v tri skupine:

Magmatski minerali so prvi minerali Zemljine skorje in so nastali z diferenciacijo in

kristalizacijo iz vroih talin. Mednje uvramo kremen, glinence, sljude, amfibole,
piroksene, olivin, magnetit, hematit,....

Diagenetski minerali so tisti, ki so nastali pri obiajnih tlakih in temperaturah z

geolokimi procesi, ki potekajo na Zemljinem povrju ali blizu njega (preperevanje,
erozija, obarjanje, diageneza). Mednje uvramo kalcit, dolomit, glinene minerale, sadro,
anhidrit, halit, kremen,...

Metamorfni minerali so nastali s spremembo e obstojeih mineralov zaradi

povianega tlaka in/ali temperature. Takega nastanka so lahko kremen, alkalni glinenci,
sljude, kloriti, amfiboli, pirokseni, disten, granati, epidot, serpentin,...

12

Bistveni, znailni in akcesorni minerali

Bistveni minerali so v kamnini tisti, ki jih kamnina mora vsebovati, da ustreza svojemu
imenu. Na osnovi bistvenih mineralov so narejene klasifikacije kamnin. Ponavadi je
bistvenih mineralov v kamnini najve.
Znailni minerali so v kamnini zastopani v manji koliini in ne vplivajo na klasificiranje
kamnin, lahko pa pomagajo pri doloanju imena kamnin ter pogojev nastanka kamnin.
Akcesorni minerali so v kamninah zastopani le v nekaj odstotkih in nimajo nobenega
vpliva na poimenovanje in klasificiranje kamnin.

LITERATURA
Bermanec, V. 1999: Sistematska mineralogija mineralogija nesilikata. Targa, Zagreb.
Klein, C. & Hurlbut, C. S. 1999: Manual of Mineralogy. J. Wiley & Sons.
McGeary, D. & Plummer, C. C. 1994: Physical Geology. Earth Revealed. W.C.Brown
Publishers.
Prothero, D. R. & Dott, R. H. 2004: Evolution of the Earth. McGraw Hill.
Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastinih sedimentnih kamnin. I.
del: Predlog granulometrijske klasifikacije in nomenklature. RMZ, 27, 2146.
Skaberne, D. 1980: Predlog klasifikacije in nomenklature klastinih sedimentnih kamnin. II.
del: Predlog klasifikacije po sestavi. RMZ, 27, 205233.
Skinner, B. J. & Porter, S. C. 1992: The dynamic Earth. An introduction to physical geology.
J. Wiley & Sons.
Slovenec, D. & Bermanec, V. 2006: Sistematska mineralogija mineralogija silikata.
Denona.
Strunz, H. & Nickel, E.H. 2001: Strunz Mineralogical Tables. Chemical-Structural Mineral
Classification System. 9th ed. E. Schweizerbartsche Verlagsbuchhandlung.
Tucker, M. E. 2001: Sedimentary petrology. Blackwell Sci Publ.
Vidrih, R. & Miku, V. 1995: Minerali na Slovenskem. Tehnika zaloba Slovenije.
Wenk, H. R. & Bulakh, A. 2004: Minerals: Their Constitution and Origin. Cambridge
University Press.

13