KOVINE

Pridobivanje kovin

Kovine pridobivamo iz rud Zlato, srebro, ivo srebro in redkeje baker so v naravi v elementarnem stanju. Veina kovin se v naravi nahaja v spojinah, kar pomeni, da so kemijsko vezane z drugimi elementi npr. boksit je glavna surovina za proizvodnjo aluminija. Rude, iz katerih pridobivamo kovine, so navadno pomeane z drugimi rudami in manj uporabnimi kamninami. Zato najprej rudo s fizikalnimi

metodami loijo od jalovine. Tak postopek se imenuje SEPARACIJA.

SEPARACIJA

SEPARACIJA je postopek loevanja rudnin (koristni del, ki vsebuje minerale) od jalovine (nekoristni del), in drugih snovi. Loevanje lahko poteka na razline naine-flotacija, magnetna ali radioaktivna separacija, sejanje,

ELEZO

- elezo je etrti najbolj pogost element na zemlji - najveja nahajalia elezove rude so v Afriki - elezo so ljudje uporabljali e v elezni dobi - surovo elezo pridobivajo s splavi

NAJVAZNEJE ELEZOVE RUDE

rdei elezovec ali hematit rjavi elezovec ali limonit magnetovec ali magnetit jeklenec ali siderit elezov krec ali pirit

ELEZO

elezo je temno sive barve, mehko in krhko in feromagnetno, kar pomeni, da ga magnet mono privlai. Na zraku se prevlee s plastjo hidratiranega elezovega oksida, kar poznamo kot rjavenje eleza ali korozija.

ELEZO V NAS

elezo je tudi bioloko pomemben element, ki ga potrebujemo vsi. V naih telesih tvori rdee krvnike, ki delujoim miicam prenaajo kisik. Pomanjkanje eleza v telesu povzroa slabokrvnost, utrujenost in splono pomanjkanje energije.

LITINE

Kako delimo lito elezo?

Po videzu preloma Po lastnostih;belo, sivo in temprano

Bela litina
Prelom bele litine je bel, ker je cementit bele barve. Je zelo trda, posledino pa ima tudi veliko obrambno obstojnost. Uporablja se v drobilnih mlinih, obah za brizganje peska,hidravlinih blatih in mealnih polih.

Siva litina
Prelom sive litine je zaradi izloenega grafita siv. Sivo litino s kroglastim grafitom imenujemo tudi nodularna litina. Ima dobro mehanske lastnosti in dobro livnost; zato je ceneno. Uporabljajo jo za rotorje rpalk, verine lenke, sestavne dele raznih mehanizmov, zobnike,

Temprana litina
V njej je vezan del ogljika v obliki cementita, del pa je izloen kot grafit. Sestava:v surovem ulitem stanju se strdi belo. Tempramo zlasti majhne predmete kompliciranih oblik, ki imajo dobre mehanske lastnosti.

JEKLO je elezova zlitina, pri katerih je poleg samega eleza najpomembneji zlitinski element ogljik. Ogljika je v jeklih razmeroma malo, lahko pa so dodani e drugi legirni elementi. Njegov masni dele je navadno manji kot 2 %. Kljub temu ima najpomembneji vpliv na uporabne lastnosti jekel.

Jeklo pridobivajo na ve nainov. Znan je Siemens Martinov postopek, postopek z vpihavanjem kisika. Najsodobneji nain pa je taljenje v elektrinih peeh.

Najpogosteja so ogljikova jekla. To so jekla, ki poleg eleza vsebujejo le ogljik ter manje koliine mangana, silicija in aluminija. Slednje tri elemente dodamo z namenom, da bi zmanjali ali povsem izniili negativen vpliv neisto, kot so veplo, fosfor, kisik in duik.

Jeklo lahko oblikujemo, v vroem z:

*ulivanjem, *kovanjem, *valjanjem *in stiskanjem;

v hladnem pa z:
*valjanjem, *vleenjem, *stiskanjem *in obrezovanjem.

Teke barvaste kovine

Baker
Baker je rdekasta kovina Uporablja se v gradbenitvu za plinske napeljave,intalacije centralne naprave Zaradi svojih pozitivnih lastnosti zavzema visoko mesto med tehninimi kovinami Ima visoko toplotno prevodnost Baker pridobivamo iz bakrovih rud Rude v Sloveniji ni zato jo uvaamo

Svinec
Svinec pridobivamo iz svineve rude (svinev sijajnik) Med svinevo rudo sta prisotna tudi zlato in srebro,ki ju izloajo in tako proizvodnjo svinca pocenijo Svinec je zelo teka kovina,saj tehta kubini decimeter te kovine kar 11,34 kg Svinec je sive barve,na sveem prerezu pa je sijajnosrebrne Svinec je najmehkeja teka kovina,zato se ga lahko zvija,ree z noem ali hladno valja v zelo tanke ploe Svinec uporabljamo za izdelavo akumulatorskih plo

Redke barvaste kovine

Krom Krom je srebrnobela, svetla, trda in krhka kovina. Obstojna je na zraku in vodi. Krom uporabljamo za kovinske prevleke, za legiranje jekel, za korozijsko odporne jeklene zlitine, za zlitine z nikljem, z bakrom in aluminijem.

Volfram Volfram je srebrnobela kovina, visoke gostote, z visokim taliem in vreliem, odporen na veino kislin. Vro reagira z ogljikom in nekaterimi ogljikovimi spojinami, pri tem nastajajo karbidi, kar povzroa krhkost volframa. Zaradi visokega vrelia ga uporabljamo za arilne nitke v arnicah, za elektrine kontakte, za anode v rentgenskih ceveh.

PLEMENITE BARVASTE KOVINE

Med plemenite kovine spadajo srebro, zlato in platina. SREBRO Je mehka bela bleea kovina. Pridobivajo ga s taljenjem svinene in bakrove rude. Srebro se da lahko oblikovati in obdelovati. Uporablja se za izdelavo denarja, jedilnega pribora, filigranskih izdelkov uporabljamo ga tudi v elektrotehniki.

ZLATO Je mehka, svetlea se, rumena, teka, raztegljiva kovina. Zlato je obstojno tako na zraku kot v vodi. Lahko ga je oblikovati. Uporablja se za izdelavo okrasja in nakita, denarja (kovanci, zlatniki), kot pigment v barvilih za keramiko, uporabljali so ga tudi v zobozdravstvu.

PLATINA Je plemenita redka kovina. Teko jo je oblikovati in kovati. Uporablja se v nekaterih nikljevih in bakrovih rudah ter v samorodnih skladih. Platina je sivkasto bele barve in se uporablja predvsem za izdelavo nakita, za laboratorijsko opremo in v zobozdravstvu.
kri iz platine z diamanti

LASTNOSTI KOVIN

TALJENJE
*Kovine so pri sobni temperaturi v trdnem stanju, razen ivo srebro, ki je v tekoem. S segrevanjem preidejo v tekoe nato v plinasto stanje. *lahko taljive kovine: -svinec -cink -aluminij

*srednje tal. kovine: kovine: -elezo -nikelj -baker -krom

*teko tal. -volfram

GOSTOTA
Gostota kovin je razlina. Delimo jih na:
*lahke: -magnezij -aluminij -titan *srednje teke: -mangan -baker -elezo *teke: -volfram -zlato -svinec

PREVODNOST:
*vse kovine so dobri elektrini in toplotni prevodniki. *najbolja prevodnika toplote: -baker -aluminij *najbolja prevodnika elektrike: -srebro -baker

ILAVOST:
Merjenje ilavosti kovin je teek postopek. Kovine lahko razvrstimo, e enako debele kose ploevine prepogibamo, dokler se ne prelomijo. Krhke se takoj prelomijo po nekaj zgibih, ilave pa se na mestu prepogibanja raztegujejo in se teje prelomijo.

TRDOTA:
Trdoto kovin preverjamo podobno kot les ali umetne snovi. Najvejo trdoto ima jeklo, najmanjo pa imata svinec in aluminij.

Med kovinske polizdelke najpogosteje pritevamo : Cevi ico ploevino

folija