Alkalijske kovine:

 imajo nizka tališča in vrelišča,

 imajo nizko gostoto,
 dobro prevajajo električni tok,
 so dobri prevodniki toplote,
 so mehke, režemo jih lahko z nožem.

V tabeli so zbrana tališča in gostota nekaterih alkalijskih kovin.

Alkalijska Gostota
Temperatura tališča (°C)
kovina (g/ml)
litij 181 0,534
natrij 97,7 0,971
kalij 63,3 0,862
rubidij 39,3 1,53
cezij 28,4 1,87
So zelo reaktivne:

 hranimo jih v petroleju,

 na zraku se prevlečejo z oksidno plastjo,
 v naravi jih najdemo vezane le v spojinah.

Reaktivnost kovin narašča po skupini navzdol.

ALKALIJSKA KOVINA + KISIK → KOVINSKI OKSID

4Li + O2 → 2Li2O

ALKALIJSKA KOVINA + VODA → KOVINSKI HIDROKSID + VODIK

2Li + 2H2O → 2LiOH + H2

ALKALIJSKA KOVIN A + KISLINA → SOL KISLINE + VODIK

2Li + 2HCl → 2LiCl + H2

Zemeljskoalkalijske kovin
 imajo višja tališča in vrelišča od alkalijskih,
 imajo višjo gostoto od alkalijskih,
 dobro prevajajo električni tok,
 so dobri prevodniki toplote,
 so mehke, lahko jih režemo z nožem.

V tabeli so zbrana tališča in gostota nekaterih zemeljskoalkalijskih kovin.

 Zemeljskoalkalijska Gostota
Temperatura tališča (°C)
kovina (g/ml)
berilij 1287 1,85
magnezij 651 1,74
kalcij 842 1,55
stroncij 777 2,54
barij 727 3,5

Zemeljskoalkalijske kovine so na lestvici reaktivnosti takoj za alkalijskimi kovinami.

Reaktivnost zemeljskoalkalijskih kovin narašča po skupini navzdol. V naravi jih najdemo vezane v spojinah.
Najpogosteje najdene spojine zemeljskoalkalijskih kovin v naravi:

 karbonati: kalcijev karbonat CaCO3, magnezijev karbonat MgCO3,

 sulfati,
 silikati,
 fosfati.

Reaktivnost zemeljskoalkalijskih kovin z vodo:

 berilij: z vodo ne reagira,

 magnezij: reagira le z vročo vodo,
 kalcij: reagira s toplo vodo,
 stroncij: dobro reagira s hladno vodo,
 barij: dobro reagira s hladno vodo.

ZEMELJSKOALKALIJSKA KOVINA + KISIK → KOVINSKI OKSID

2Mg + O2 → 2MgO
ZEMELJSKOALKALIJSKA KOVINA + VODA → KOVINSKI HIDROKSID + VODIK
Mg + 2H2O → Mg(OH)2 + H2
ZEMELJSKOALKALIJSKA KOVIN A + KISLINA → SOL KISLINE + VODIK
Mg + 2HCl → MgCl2 + H2

Prehodni elementi
Ležijo v osrednjem delu periodnega sistema.
So kovine, z značilnimi kovinskimi lastnostmi, zato jih imenujemo tudi prehodne kovine.

Lastnosti Železo Kobalt Baker

tališče (°C) 1538 1495 1085
vrelišče (°C) 2861 2927 2562
gostota (g/cm3) 10,50 8,92 8,96
rjava ali modra ali
barva spojin modra ali rožnata
zelena zelena
Uporaba:

 kot katalizatorji (pospeševalci kemijskih reakcij),

 za izdelavo materialov, ki jih dobimo s pripravo zlitin.

Halogeni
Barva in agregatno stanje

Elemen Agregatno
Kemijski zapis Barva
t stanje

fluor F2 svetlo rumen plin

Vir: www.periodensystem.info [2. 9. 2008]

Vir:

klor Cl2 rumeno zelen plin

www.daviddarling.info [2. 9. 2008]

Vir:

brom Br2 rdeče rjav tekočina

www.dkimages.com [2. 9. 2008]

 jod I2 kovinsko siv trdna snov

Vir: www.periodensystem.info [2. 9. 2008]

Reaktivnost halogenov je predstavljena v tabeli, poleg ostalih lastnosti halogenov.

Kemijski
Element Agregatno stanje Barva, izgled Reaktivnost
zapis
fluor F2 plinasto svetlo rumena
rumeno
klor Cl2 plinasto
zelena
brom Br2 tekoče rdeče rjava
jod I2 trdno kovinsko siva
astat At Radioaktiven element s kratko življenjsko dobo.

Fluor je najbolj reaktivna nekovina, ki se veže s skoraj vsemi drugimi elementi, celo z nekaterimi žlahtnimi plini. Druge
halogene in tudi kisik izpodriva iz njihovih spojin z vodikom in kovinami. Jod je najmanj reaktiven med halogeni. Ostali
halogeni ga izpodrivajo iz jodidov (npr. 2NaI + Br2 → 2NaBr + I2).

Vsi halogeni elementi so strupeni:

Fluor in klor sta pri sobni temperaturi zelo nevarna plina in pri vdihavanju poškodujeta dihalne poti. Klor in druge klorove
spojine so v 1. svetovni vojni uporabljali kot bojni strup. Brom močno poškoduje kožo in rane se težko celijo.

Jod je med halogenimi elementi najmanj strupen. Je antiseptik. Alkoholno raztopino joda se lahko uporablja za
razkuževanje ran.

Žlahtni plini
Žlahtni plini se nahajajo v VIII. skupini periodnega sistema.
He - helij (gr. helios 'sonce')
Ne - neon (gr. neos 'nov')
Ar - argon (gr. argos 'len')
Kr - kripton (gr. kryptos 'skrit')
Xe - ksenon (gr. xenos 'tuj, redek')
Rn - radon (gr. radius 'žarek')

Odkritje
Leta 1868 so na Soncu odkrili helij. Preostale pline, razen radona, je v letih 1892−1897 odkril Anglež W. Ramsay. V 20.
stoletju so odkrili različne izotope radona.
Lastnosti
Žlahtni plini imajo zunanjo lupino polno zasedeno z elektroni, zato ne težijo za tem, da bi elektrone oddajali drugim
elementom ali jih od njih sprejemali. So kemijsko zelo stabilni in redko reagirajo z drugimi elementi (npr. težji žlahtni plini
(Kr, Xe, Rn) pod ekstremnimi pogoji reagirajo s fluorom).
Pri normalnih pogojih so brez vonja, barve in okusa.
V vodi so težko topni.
Osnovni gradniki žlahtnih plinov so atomi.

Nahajališče
ZRAK: v 100 l zraka je 932 ml Ar, 1,5 ml Ne, 0,5 ml He, 0,11 ml Kr, 0,008 ml Xe.

SONCE: 15 % atomov na Soncu je helijevih atomov oz. helijevih jeder.