Pregled kovinskih in nekovinskih

materialov
Železo Fe in železove zlitine
• je najbolj uporabna kovina
• v čisti obliki je zelo mehko in podvrženo oksidaciji
• v zlitinah z ogljikom in drugimi legirnimi elementi
dobi ustrezne uporabne lastnosti
• glede na količino ogljika v zlitini delimo Fe-zlitine na:
jekla, železove litine in grodlje

08. oktober 2019 1

08. oktober 2019 2
 • Grodelj:
– plavžni produkt
– neuporaben, (zelo krhek, preveč ogljika, nečistoč
– s postopkom čiščenja – žilavljenjem iz grodlja
dobimo jeklo
– z dodatnim postopkom – rafiniranjem dobimo
boljše vrste jekla
– najboljša jekla pridobivamo v manjših količinah –
lončna metalurgija
– med rafiniranjem lahko legiramo z
najrazličnejšimi kovinskimi elementi

08. oktober 2019 3

 • Jekla
– glede na neželezne sestavine (C + LE) se delijo
na:
• ogljikova jekla,
• malolegirana jekla
• močnolegirana jekla (visokolegirana jekla)
• v litem stanju govorimo o jekleni litini.

08. oktober 2019 4

 • Železove litine
– Siva
• ogljik izločen v obliki lamel, kroglic (nodularna
litina) ali v obliki črvov (vermikularni grafit)
– Bela
• ogljik vezan v železov karbid = cementit.
• z žarjenjem belo strjene litine dobimo izdelke
s povečano žilavostjo.
– Temprana litina (odvisno od atmosfere med
žarjenjem):
• bela
• črna temprana litina
– Lito železo / železove litine velja kot okvirna
skupina materiala, nikakor pa to ni ime za vrsto
litine! Pogosto se z imenom lito železo
poimenuje izdelke iz sive litine, kar pa je
napačno.
08. oktober 2019 5
 • Delitev (čistih) kovin po gostoti:
– težke kovine (>4kg/dm3): Fe, Cu, Pb, Sn, Zn, Hg,
Mo, Cr, Ni, Co, W, V, Mg, …
– lahke kovine (<4kg/dm3): Al, Mg, Be, …
– plemenite kovine: Au, Ag, Pt, Ir
• Delitev kovin po tališču:
– kovine z zelo visokim tališčem: nad 1700°C
• Pt, Ti, Zr, Mo, W
– kovine z visokim tališčem: 1100 do 1700°C
• Ni, Cr, Co, Mn, Fe
– kovine s srednje visokim tališčem: 500 do 1100°C
• Al, Mg, Ag, Sb, Au, Cu
– kovine z nizkim tališčem: pod 500°C
• Hg, Sn, Bi, Pb, Zn

08. oktober 2019 6

 • Kovine se lahko mešajo in tvorijo zlitine. Pogosto
zlitine izboljšajo nekatere lastnosti sestavin.
• Kovine so razdeljene lahko tudi po kriterijih uporabe
oz. vloge v zlitini:
– osnovne kovine: Fe, Cu, Al, …
– zlitinske kovine: Mn, Cr, Ni, Mo, … pri čemer so
nekatere izmed njih osnovne in druge zlitinske
• Delitev zlitin - po osnovi - po prevladujočih
posameznih kovinah (primeri):
– Zlitine na osnovi železa:
• jekla (jeklene litine)
• siva litina
• bela litina
• temprana litina

08. oktober 2019 7

 – Zlitine na osnovi bakra:
• broni
• medi
• rdeče litine
– Zlitine na osnovi aluminija:
• za gnetenje
• za ulivanje

08. oktober 2019 8

 Neželezne kovine - osnovne
• Baker in Cu zlitine
Je uporaben v vseh industrijskih vejah. Večina se ga
porabi v elektrotehniki, gradbeništvu in za izdelavo
zlitin. Najznačilnejše bakrove zlitine so broni, medi in
rdeče litine (ležaji).
• Cink in Zn zlitine
Značilnost cinka je nizko tališče, nizka cena in
korozijska obstojnost. Velik del se ga porabi za
zaščito pred korozijo. Cinkove zlitine: z aluminijem,
bakrom in magnezijem (zamak) ter bakrom (medi).
• Svinec in Pb zlitine
Tudi svinec je obstojen proti koroziji, tudi proti
žveplovi in klorovi kislini. Uporaben je za izdelavo
cevi in pločevine, za zaščito kablov, ležajne zlitine,
zlitine za spajke, tiskarske zlitine, akumulatorske
zlitine ipd.
08. oktober 2019 9
 • Aluminij in Al zlitine
Čisti Aluminij je zaradi nizke cene, majhne teže in
dobrih fizikalnih lastnosti prodrl v vse veje industrije.
Tudi velike možnosti oblikovanja Al in Al zlitin mu
omogočajo široko uporabnost. Najbolj poznane so
zlitine z bakrom, silicijem, magnezijem, manganom,
nikljem, litijem.
• Magnezij in Mg zlitine
Nizka gostota in možnost zlitja z Al zagotavljajo
uporabo v letalski in avtomobilski industriji.
• Kositer in Sn zlitine
Velik del kositra se porabi za izdelavo bele pločevine
– tanko oslojene jeklene pločevine za embalažo v
prehrambeni industriji. Uporaben je tudi v zlitinah z
bakrom (bron), svincem, antimonom v različnih
kombinacijah, pa tudi za izdelavo zlitin za spajke.
08. oktober 2019 10
 Ostale neželezne kovine
Ostale neželezne kovine v glavnem uporabljamo kot
zlitinske elemente / legirne elemente v zlitinah z
osnovno kovino.
• Nikelj Ni
V zlitinah z železom, v kombinaciji Ni+Zn+Cu = novo
srebro ali pa Ni+Co; obe zlitini imata dobre
protikorozijske lastnosti.
• Krom Cr
Značilen dodatek za povečanje korozijske odpornosti,
odpornosti proti visokim temperaturam in za
povečanje trdnosti.
• Mangan Mn
Pomemben kot dezoksidacijsko sredstvo, v zlitinah z
železom ali bakrom. Za izdelavo električnih grel =
manganin = Cu + 13-18% Mn + 1-4% Ni.
08. oktober 2019 11
• Molibden Mo
Zagotavlja drobnozrnatost in poveča trdoto jekel.
• Volfram W
Žarilne nitke, orodna jekla, …
• Vanadij V
Drobnozrnato strukturo pri povišanih temperaturah pri
jeklih dosežemo z dodajanjem vanadija.
• Titan Ti
Uporaben kot prevleka za nekatere konstrukcijske
elemente, v letalski industriji, LE pri jeklih in še kje.
Obstojen je v ognju in odporen proti koroziji. Pri izdelavi
orodij ga uporabljamo za prevleko prti obrabi TiN.

08. oktober 2019 12

 • Antimon Sb
V zlitini Cu + Sn + Pb + Sb dobimo ležajno kovino.
• Bizmut Bi
Za zlitine z nizkim tališčem. Čista kovina se tali pri
271,4°C.
• Berilij Be
Uporablja se za izdelavo zlitin z bakrom in nikljem.
Zlitinam izboljša natezno trdnost. Prepušča RTG
žarke in nevtrone – uporaba v reaktorski tehniki.
Topne berilijeve spojine so strupene – Be2+ izrine
Mg2+ v encimih.
• Kobalt Co
Kot zlitinski element pri izdelavi hitroreznih jekel, za
zlitine, obstojne pri visokih temperaturah, za trajne
magnete, karbidne trdine, …

08. oktober 2019 13

• Živo srebro Hg
pri sobni temperaturi je tekoče. Uporablja se za
termometre, in druga podobna merila, vendar se zaradi
strupenosti opušča.
• Uran U
Uporablja se za izdelavo goriva za jedrske reaktorje, v
zelo majhnih količinah (do 1%) pa tudi za legiranje jekel,
ki jim poveča trdnost brez zmanjšanja plastičnosti.

08. oktober 2019 14

 Plemenite kovine

• Zlato Au
V naravi se nahaja v čisti obliki v obliki zrnc ali žil. Se
dobro oblikuje, vlečemo ga v žico ali valjamo v lističe. Je
neobčutljivo na zunanje vplive in kemikalije, zelo dobro
prevaja toploto in električni tok. Je zelo mehko,
uporabljamo ga v zlitinah s Ag, Cu, in Ni. Iz njega
izdelujemo okrasne predmete - nakit, za pozlačevanje
predmetov, v zobotehniki in elektrotehniki (kontakti), pri
obarvanju stekla, je podlaga za denarno valuto v
nekaterih državah.

08. oktober 2019 15

• Srebro Ag
Nahaja se kot samorodno ali v rudah. Ima zelo dobro
toplotno in električno prevodnost, na zunanje vplive ni
občutljiv, na onesnaženem zraku potemni. Uporabljamo
ga za nakit, jedilne pribore, v elektrotehniki, srebrove
zlitine za srebrne lote, za anode, za trajne magnete, v
zobozdravstvu, za srebrnike, za električne kontakte,
fotografski filmi, fotografski papir.
• Platina Pt
Je ena izmed najredkejših in najodpornejših kovin.
Uporabljamo za izdelavo žarilnih žic, termoelementov, za
nakit, za prevleke v katalizatorjih, najzahtevnejše elektro
kontakte, …

08. oktober 2019 16

 Pomembnejši nekovinski materiali
• Les
– Za predelavo in obdelavo lesa so pomembne
njegove tehnične lastnosti. To so fizikalne,
mehanske in estetske lastnosti.
– Fizikalne lastnosti lesa: gostota, vlažnost, trajnost,
prevodnost, vnetljivost in kurilna vrednost.
– Mehanske lastnosti lesa: trdota, trdnost, prožnost
in žilavost.
– Zaščita lesa proti vlagi, boleznim, gnilobi, črvom.
– Čas za sekanje dreves, pravočasno čiščenje
posekanih dreves, sušenje in zaščita lesa.
– Pred vremenskimi vplivi se les ščiti z oljnimi
barvami, laki, firneži itd., proti gnilobi pa npr. s
katranom.

08. oktober 2019 17

• Papir
Papir = tanki lističi iz vlaken celuloze, polnilnih snovi,
lepil in raznih barvil. Osnovne surovine papirja so
rastlinskega ali živalskega izvora.
– Mehanske lastnosti papirja izražamo s trdnostjo,
trdoto, prožnostjo in žilavostjo.
– Uporaba: za embalažo, pisarniški, časopisni, denarni,
ovojni, pergamentni papir (ta ne prepušča vode in
zraka), lepenka ali karton itd.

08. oktober 2019 18

• Usnje
Pridobiva se iz živalskih kož po postopku priprave,
strojenja kože in dodelave usnja. Pri usnju ima v tehniki
pomembno vlogo tehnično usnje, ki se ga uporablja za
izdelavo: pogonskih jermenov, tesnil, knjig itd. Če usnje
segrevamo nad 40°C, postaja vse bolj trdo in krhko. Da
bi se usnju izboljšala temperaturna obstojnost, se ga
stroji s kromovim strojilom. Gnitje jermenov pa se
prepreči, če se jermen maže z mastmi, ki so odporne
proti visokim temperaturam.

08. oktober 2019 19

 • Beton
– Dobimo ga, če pesku različne granulacije dodamo
cement, vodo in razne dodatke, zaradi česar je
beton odporen proti soli, mrazu itd. Odstotni delež
sestavin je odvisen od njihove kakovosti in močno
vpliva na mehanske lastnosti izdelanega betona.
Vse dodane komponente se dobro premeša v
mešalnikih za beton ter se jih transportira do
uporabniških mest. Tam se izdelana mešanica
zaradi cementnega veziva utrdi. Cement je
sestavljen iz oksidov kalcija (CaO), silicija (SiO2),
aluminija (Al2O3) in železa (Fe2O3).
– Zaradi majhne žilavosti utrjujemo beton z jeklenimi
vložki (kompozit-armirani beton).
– V strojništvu se uporablja beton za temelje strojev,
merilne plošče itd.

08. oktober 2019 20

 • Polimerni materiali
– Sestavljeni so iz velikega števila osnovnih enot
(monomerov), ki se povezujejo v velike molekule
(makromolekule) v obliki verige - polimerizacija.
To so spojine, večinoma organske in zelo redko
anorganske narave. Pridobivajo se s predelavo iz
naravnih snovi ali sintetično.
– Naravni organski polimeri so proteini, lateksi (ki jih
uporabljamo za izdelavo gume) itd.
– Anorganski polimer je kremen, sintetični organski
polimeri pa predstavljajo polimerne materiale.
– Lastnosti: dobra obstojnost proti atmosferskim in
kemičnim vplivom, odlična toplotna in električna
izolirnost, enostavno oblikovanje, dobra
elastičnost, trpežnost in rentabilnost.

08. oktober 2019 21

• Keramični materiali
– Sestavljeni so iz anorganskih oksidov, ki so čisti in
kemično zelo obstojni. Za keramične materiale je
značilno, da imajo zelo visoko tališče.
– V to skupino sodi poleg lončarske keramike in
porcelana še klasična tehnična keramika (npr.
okrasna in stavbna keramika) ter sodobna tehnična
keramika, npr. korundna ali cirkonijeva keramika.
– Keramični materiali so odporni proti kislinam, zato se
pogosto uporabljajo v kemični industriji za izdelavo
aparatov in strojnih delov za črpalke, ventilatorje ter
mešalnike, za izdelavo rezilnih orodij, vlečnih matric
itd.

08. oktober 2019 22

 Zap. št. Vrsta materiala Temperatura tališča (°C)

1. Al2O3 2043

2. SiO2 1702

3. BeO 2530

4. ZrO2 2700

5. MgO 2800

08. oktober 2019 23

• Steklo
– Steklo je načeloma podhlajena tekočina ali talina.
Lahko je produkt organskih (npr. sladkor) ali
anorganskih tekočin.
– Lastnosti stekla so odvisne od vrste stekla in tudi
dodatne (tudi toplotne) obdelave stekla.
– Uporabno je na vseh področjih tehnike in življenja:
gradbeništvo, gospodinjska oprema in posodje,
zaščita pred korozijo, umetnost, prevozna sredstva,
telekomunikacije, medicina, …

08. oktober 2019 24

• V ognju odporna gradiva ali pri visokih temperaturah
obstojna gradiva
Zanje je značilno, da so odporna v ognju, zato so
primerna za izdelavo opek in drugih izdelkov, ki so
izpostavljeni temperaturam talin, agresivnim tekočinam
in param. Sestavljena so iz oksidov, kot so SiO2, Al2O3,
CaO, MgO, Fe2O3, ali karbidov (SiC). Delež
posameznega oksida je odvisen od namena uporabe
gradiva.

08. oktober 2019 25

• Izolacijski materiali
Uporabljajo se kot izolacijska sredstva v gradbeništvu z
namenom, da bi porabili čim manj energije za
vzdrževanje klime v prostoru. Skozi vsako steno v
nekem prostoru teče toplotni tok iz prostora z višjo
temperaturo, v prostor z nižjo temperaturo, dokler se
toplota ne izravna. Pri tem imajo ravno izolacijski
materiali pomembno vlogo. Poznani izolacijski materiali
so: mineralna volna, steklena volna, umetna guma,
stiropor, plavžna žlindra itd.

08. oktober 2019 26

• Tekstil
Tekstilni izdelki so izdelani iz naravnih ali sintetičnih
vlaken. Naravna organska vlakna so rastlinska (kemična
sestava je celulozna) in živalska vlakna (kemična
sestava je beljakovinska).
Vrsta vlakna Uporaba
Bombaž Filtrirne tkanine, pasovi, trakovi, knjigovezniško
platno
Lan Filtrirna tkanina, transportni trakovi
Agava Izolacijski materiali, ladijske vrvi, ribiške mreže
Kristalizirani silikati Zaščitna oblačila, gasilske cevi, toplotni in
električni izolacijski materiali
Sintetična – Filtri, tesnila, avtomobilske prevleke
polivinilkloridna vlakna
(PVC)
Sintetična – polietilenska Tehnična platna, filtri, vrvi, zaščitne obleke
vlakna (PE)

08. oktober 2019 27

 Goriva in maziva
• Vrste goriv:
– Naravna:
• Trda: les, premog
• Tekoča: nafta, bio- goriva
• Plinasta: UNP, zemeljski plin
– Umetna:
• Trda: lesno oglje, koks
• Tekoča: naftni derivati, alkohol, bencol
• Plinasta: generatorski plin, svetilni plin, vodik,
mestni plin, acetilen

08. oktober 2019 28

• Pogoj za gorenje:
– prisotnost gorljive snovi,
– kisika in
– izvora vžiga.
• Zgorevanje je lahko:
– Popolno: ob ustrezni mešanici zraka in goriva,
primerni temperaturi in času zgorevanja,
– Nepopolno: nastaja strupen CO, NOx ali drugi
škodljivi produkti gorenja.

08. oktober 2019 29

Primerjava kurilne vrednosti različnih goriv
Ekvivalent dobljene energije:
1000 l ELKO
= 2 t lesnih briketov
= 1056 m3 zemeljskega plina
= 7,2 m3 polen
= 1394 l UNP

08. oktober 2019 30

• Maziva
– Osnovni namen maziv:
• Zmanjševanje trenja med gibajočimi deli,
• Odvajanje odvečne toplote,
• Zmanjševanje obrabe,
• Zaščita pred korozijo.
– Glede na debelino mazalnega sloja ločimo:
• Mejno mazanje; suhi kontakt dveh površin z
direktnim stikom, mazalnega sredstva skoraj ni.
• Tekočinsko mazanje; obremenitev se prenaša
preko mazalnega sloja.

08. oktober 2019 31

• Delitev maziv:
– Po izvoru:
• Mineralna,
• Maščobna.
– Po postopku predelave:
• Surova,
• Destilirana,
• Rafinirana.
– Po agregatnem stanju:
• Tekoča (olja),
• Trda (masti).
08. oktober 2019 32
• Kakovost maziv:
– Omočenje kovinskih površin,
– Sposobnost za oprijemanje,
– Odpornost proti staranju.
• Fizikalne lastnosti maziv:
– Gostota; gostejše mazivo je viskoznejše in obratno,
manjše ko so privlačne sile, manj viskozno je mazivo.
• dinamična viskoznost je potrebna strižna napetost,
da se sloj premakne glede na drugi sloj,
• kinematična viskoznost je razmerje med dinamično
viskoznostjo in gostoto maziva.
– Vnetišče: temperatura, ko se vnamejo oljne pare.
– Strdišče: temperatura spremembe agregatnega
stanja maziva.
– Kapljišče: temperatura, ko se na površini trde masti
pojavijo prve kapljice.
08. oktober 2019 33
• Kemične lastnosti
– Najpomembnejša kemična lastnost je staranje maziva
(npr. olja), ki je posledica stalnega stika maziva z
zrakom in kovinskimi površinami.
– S staranjem se spreminja zgradba maziva in izgublja
mazalna sposobnost.

08. oktober 2019 34

• Vrste maziv
– Mineralna olja
• Pridobivamo z destilacijo nafte, mastnih
škriljavcev, rjavega in črnega premoga ter koksa
• za odstranjevanje neželenih primesi destilaciji sledi
rafinacija in dodajanje aditivov za izboljšanje
mazalnih lastnosti, obstojnosti in čistilnih
sposobnosti.

08. oktober 2019 35

 – Maščobna maziva
• Rastlinskega ali živalskega izvora,
• Manj odporna proti razkrajanju,
• Boljše mazalne lastnosti od mineralnih olj.
• Vrste:
– Rastlinska olja iz posušenih semen, ki jih stiskamo in olje
rafiniramo;
» ricinusovo (letalski motorji, medicina),
» olivno (dodatek mineralnim oljem za nizko
obremenjene strojne dele),
» sušeča olja; laneno, konopljino, sončnično; za firnež.
– Živalska olja;
» parkljevo olje (finomehanika),
» kostno olje (dodatek mineralnim oljem).
– Rastlinske in živalske masti; kot dodatki min. oljem in za
masti.

08. oktober 2019 36

 – Sestavljena olja
• Zmesi različnih olj in dodatkov – aditivov
• Dosegajo boljšo obstojnost in boljše mazalne
lastnosti
• Osnovne skupine:
– Mineralna olja z do 5 % rastlinskih in živalskih
olj za boljšo mazalnost in obstojnost; za zelo
obremenjene ležaje in za hlajenje pri toplotni
obdelavi,
– Voltarizirana olja; zmes mineralnih, rastlinskih
in živalskih olj, obdelana z električnim tokom za
povečanje gostote; za zahtevne pogoje pri
povišani temperaturi,
– Legirana olja; dodan P, S, …; povečana
viskoznost, odpornost proti oksidaciji, …
08. oktober 2019 37
 – Masti
• Poltrda ali trda maziva
• Dobimo jih z mešanjem mineralnih olj, mil in
čistega grafita;
• poznamo strojne masti in trde masti:
– Strojne masti:
» Na osnovi apnenega mila za mazanje ležajev, ki
obratujejo v vodi;
» Na osnovi natrijevega mila za uporabo pri povišanih
temperaturah, niso odporne proti vlagi;
» Na osnovi aluminijevega in litijevega mila, predvsem
za finomehaniko.
– Trde masti:
» Dobimo jih, če strojnim mastem dodamo do 10 %
čistega grafita
» Te masti so odporne do temperature 600 °C.

08. oktober 2019 38

 – Olja za hlajenje in mazanje (rezalna olja)
• uporaba med obdelavo
• zmanjšamo trenje med odrezkom in orodjem, s
tem pa intenzivnost nastajanja toplote na mestu
nastajanja odrezka,
• pospešimo odvod toplote.

08. oktober 2019 39

 Drugi nekovinski materiali
• Lepila
– Nekovinske snovi, ki omogočajo spajanje s pomočjo
kombinacije:
• Adhezije; trdnost spoja stičnih površin;
• Kohezije; lastna trdnost lepila.
– Poznamo:
• Organska ali naravna lepila:
– Živalskega izvora - glutinska ali kalogenska
(kožni ali kostni ter ribji klej) ter kazeinska /
beljakovinska;
– Rastlinskega izvora – škrobna in dekstrozna
08. oktober 2019 (praženje škroba) 40
 • Anorganska, umetna ali sintetična lepila.
– Polimerizacijska lepila; za hladno lepljenje:
OHO, UHU, MEKOL, MAGNETIN, …
– Polikondenzacijska lepila, dvokomponentna
lepila za lepljenje lesa ipd. Omejena
uporabnost.
– Poliadicijska lepila; na bazi epoksidnih in
poliuretanskih smol
• Kompoziti
– Kovinsko, stekleno ali polimerno vlakno, kosmič
(lamela), ploščo ali drugo polnilo prevlečemo s
polimernimi vezivi in povežemo v kompaktno
zmes, ki ima boljše končne lastnosti, kot jih imajo
sestavine. Npr. armirani beton!

08. oktober 2019 41