Gubensek | TEHNOLOGIJA 2. Oblikovanje Po DIN 8580 je oblikovanje definirano takole: ...xizdelava trdnega telesa iz materialov, ki nimajo lastne ablikes. Materiali brez lastne obiike so: plin, tekotina, kaSa, prah, viakna, Centrifugalne sile in = lapodrivanja. Material je lahko v trdnem stanju (pregek), talina (kovine) ter razstopina ali pasta (polimeri), preden zapolni orodje za oblikovanje. Pretvorbo 02. utrditev material l2delka v orodju za oblikovanje dobimo pr itju kovin, kjer se talina zaradi ohlajevanja (ponavadi prsiinega) utrdi oz. menja agregatno stanje. Pri Umetnih snoveh je proces utrievania razligen 2a termoplaste in duraplaste. Plastiéen ‘termoplast se v orodju oblikuje in ohlaja, pri tem se mu stanje spreminja. Najprej postane ‘gumijast, zatem elastisen in konéno trden. Ta postopek je ponavijv, sajlahko termoplast s onovnim ogravanjom pratvorimo v plastiéno (tekoge) stanje. Duroplast je umeina snov rmvezaste strukture, ki se po oblkovanju utrdi. Tukaj se zaradi prisotnost taka, toplote in kemignih dejavnikov plastitna masa pretvori v trden izdelek. Utvjevanje je kemiéni postopek, ki ni povratliv. Polimerizacja in polikondenzacija sta kemi¢ni reakcij, ki rrastopita pri utrjevanju. Duroplaste se unidijo s ponovnim segrevanjem. Oblikovanje s sintranjem se doseze, Ge se prasek s primernim vezivom stisne za toliko, da se pragek zaruai vtrdno a krhko celoto, Nastaliizdelek je porozen. Slika 25 prikazuje najpogostejSe natine obikovanja (> [eteiotega atanja [vi pastenoga stanis > iz kasasiegastanja Obtikovanje | |i pranu al zmatin delekov iz vlaknastega etanja izpina in pare Tao I] oblikovane 12: TEHNOLOGWA Med oblikovanje iz tekogega ali plastiénega stanja se Stejejo postopki ita, brizganja, tlagnega lija, Kontinuiranega lija, ekstradiranja in kalandiranja. Oblikovanje iz kaSastega stanja predstavijajo postopki ltja betona, mavea, porcelana in keramike. Oblixovanje orodja iz livarskega peska, termiéno nabrizgavanje in praéna ‘matalurgia sodijo med oblixovanje iz prahu ali zinatih delckov. Postopke izdelave papirja, lepenke, viaknastih plo8, prednapetih ploSt Stejemo med oblixovanje iz viaknastega stanja, Med postooke obiikovania iz plina in pare sodi naparjanje, uparianje itd 2.3. Materiali za litje lzbira primemega materiala je odvisna od zahtev kontnega izdelka. Lastnosti materialov ‘moramo upoStevati pri izbir ustreznega material 2.3.4. Kovine na osnovi Zeleza + Jokiena litina: se vari, se lahko poboljga ali utrdi, ima lastnostijekla in iz nje je moé izdelati komplicirane izdelke. + Temprana ltina: Zilav material, zelo dobro se uliva in se dobro obdeluje. + Lito Zelezo: se zelo dobro obdeluje, dobre drsne lastnosti, zmoznost dusenja vioraci. ‘Ska 27: Jeklenioditek podnodja stroja 2.3.2. Barvne kovine + Aluminijeve zlitine: se zelo dobro obdeltjejo, se vat, so vremensko obstojne in imajo visoko trdnost(ohisja motorjev) ‘Sika 28: Letalska vrata + Magnezijeve zlitine: veliki raztezki, dobre drsne lastnosti 13TEHNOLOGUA Slika 29: Oditek menjalnika WW-P% + Bakrone zlitine: se zelo dobro obdelue, ‘ska 20; Odttek zvona 2.4, Nastanek odlitka Pri izdelavi ulitka je potrebno, upostevati pravila 2a ulivanie. Pri ulivanju ni pomembna le konéna oblika odlitka, temvet je potrebno v skladu s pravl in izkuSnjami izdelati sistem za dolivane taline, oddusnik o2. izravnaini kanal, dolivne in povezovaine kanale. Pri izdelavi form za postopek ltja z izgubo forme se potrebuje mode! ali Sablono za izdelavo nove forme. Model se namesti v material za foranje, ki se odstrani po opravjenem formaniu ri Konstrukajiodltka se ne sme upostevatt le izkijuéno konéna funkclja, temveé se morajo upostevati pravila za formanje in ulivanje. Po ulivanju se odlitek ofisti, se odrezejo presezki, dolivni kanal, izravnalni kanal in odstrani jedro it. Konstrukciiski biro on + Material za ¥ formanie_/ Izdolava form oulltek ¥ Cistilnica in kontrola 14TEHNOLOGIUA Zelo pomembno je poznavanje materialov za modele in formanje, Zal obseg ne dopuséa podrobnejse predstavite. 2.4.4, Osnovna pravila pri litju Model: je iz lesa, umetne mase ali kovine in v merllu izdelan konéni izdelek, Kier so Upostevani skréki materiala, ‘Skréek: model je od dejanskih izmer veéji za skiéek materiala, obitajno se ta gible med 0.5 in 2%, Material Sereek PAL 16Z0 Za te 4.0, Jeklo za ije 2.0 Bela temprana itina 16. a temprana itn 05. ‘Cuzz tine 4.2, . ‘Alin Mg zitine 12 Trajni model: trajni model se lahko uporabi ponovno za formanje. Uporablja se predvsem tam, kjer je potrebno oditi vatje Stevilo enakih odltkov. Izgubljen model: izgublien model se pu8éa v form’ in se pri ulivaniu poSkoduje. Za vsak odiitek se potrebuje nov model. Uporablja se za ltje manjsega stevila odlitkov, obiéajno je izdelan iz voska ali umetnin snovi Dolivni kanal: tekota kovina tee skozi ta kanal v notranjost forme, s prerezom kanala se uravnava hitrostlija lzraynalni kanal ali odduénik: namenjen je 2a odvod 2raka iz forme in tzravnava skréke pr strievanju kovine. Modnost nastankov lunkerjev se zmanjga na ta nagin Jeo: Kadar je odltek votel, se mora namesti jedro v formo. Povezovalni kanal: povezuje dolivni kanal in dovodni lijak ter omogoéa ‘enakomerno polnjenie forme s tekoto kovino. Devodni ijak: je povezan z odiitkom. Livarski nakloni: zaradi raztevijanja so potrebni in se gibliejo med 0.5* in 3° veasih tudi veé. ddusnik use Dota Povezovalnt olive jak kanal ‘lika 32: Odlitek 52.5. Postopki litja in formanja Delimo jh v dve glavni skupini: Ulivanje z izgubo forme 4, Ulivanje 2 izgubo forme stalnim modelom Litje z lasino te20 Finolitie | Litje veno forma | Rotno formanje Strojno formanje Formanje z masko Vakuumsko ‘Stika 33: Ulvanjez izgubo forme 2. Ulivanie s staino formo Ulivanje 8 staino formo Life z lastno tezo Litje pod tiakom Litje zaradi centrifugalne sile Taéno lie Centrifugal lite Ulvanje v kokile Neprekinjeno je 134 Ulivanje sstalnim modelom 2.8.4. Litje z izgubo forme ri liju z izgubo forme se po8koduje fora po liu oz. po ohladitvi oditka in logevanju odlitka iz modela. Forma je uporabna le za en odlitek. Odltek se lahko brez tezav loti iz forme. Material za formanje se lahko ponovno uporabi pod dolotenimi pogo Postopek lta z izqubo forme se lotita na dva postopka in sicer: s stalnim modelom in z izgubo modeta, Razlika med rij je ta, da se pri liu z izgubo modela poskoduje model z talino, ki ostane v formi. Pri liu s stalnim modelom se lahko uporablja model za izdelavo veé form, 2.8.1.1. Sstalnim modelom Roéno 2. strojno formanje Za zelo velike oditke in manjse tevilo odltkoy se uporablja roéno formarie, torej se roéno ustvarjajo forme za oditke. 16TEHNOLOGIA Za serisko proizvodnjo majnnih do srednje velikin oditkov se uporablja strojno formanje 222 izdelavo form, kjor se po formanjy izvieée model iz forme. Pri strojnem formanju se dosega vedja natanénost in boiéa kvaliteta povrsin \V principu so delovni koraki obeh naginov enki. Shematski prikaz nastanka forme: 4. Tehniéna risba ‘Tehniéna risba prikazuje Zelen objekt | mot Rogno/strojno formanje 1/7 risba . 2. Nastanek modela Jedro dvodelni model izdelka, vkjuéno rnastanek modela, cg Roénolstrojno formanje 2/7 model 2. Izdelava jedra modela Rotnofstrojno formanje 3/7 jedro 4. Formanje spodnjega dela Material za formanjo Na plosto se namesti spodnji del — Spodnjl okvir modela. of Spodnji okvir forme se napoli z Plogta materialom za formanje in se ga primerno stiai Rotnofstrojno formanje 4/7 spodnji okvir ‘Spodnji okvir forme se obme. 5, Napolnitev 2gomjega okvira forme Zgomji okvir forme se natanéno eng, Dolivni kanal ramesti na spodnii okvir Oddusnik "_, Oddusnik Zgornj okvir se previcno napolni Dodajo se modeli za dolivni kanal in oddusnike. Zgornji okvir forme se primerno stlaéi Odstrani_ se _modeli za oddusnike, dolivi kanal in oba modela odiitka. Jedro se namestiv formo in oba okvirja Rogno/strojno formanje 6/7 zgornji okvir se povezeta skupal, Jedro Povezovaini sornik 6. Lije Napolnitev forme s talino aoe ‘Skozi odduénik zgoraj lahko odhaja 2. Jedro zrak : f= Sponka Rofno/strojno formanje 6/7 lite 7‘TEHNOLOGHIA 7. ledelek-oditek ‘oats Z edltka se odreze oddusnik in dolival kanal Odstrani se jedro. Rival Po potrebi se odstrani brads, ane! povezovann owe Kana Rotnolstrojno formanje 7/7 izdelek-odlitek 2.5.1.2, Postopek zasipanja modela Postopek zasipanja modela temlj na enakem principu kot formanje v okvife, le forme se zakopliejo v livarski pesek. Ta postopek je primeren za zelo velike odlitke. domi kanal alma ‘Suika 38: Postopek zasipanja rmodela ‘Slika 36: Postopek zasipania modeta vtivarnl 2. I:delava forme z masko ‘.lzdelava maske rmatarice ivaskega Livarskemu pesku se doda fenolne smole ins to meSanico se obsuje izdelek tako, da je debelina maske od 8 do 12 mm. Maska se mora utrdit, pri tem se odstrani model. 2. Lie Postopek tia poteka podobno kot pri liju V forme. ledelava maske 2/2 ltje 18TEHNOLOGIJA 2s ‘Vakuumsko formanje ledelava prve folie eine Epiala model oljiz meine srow Folio iz umetne snovi se polozina model "** lag) in vplv toplote jo zmehéa. majhne inti | lobe model Model ima veé majhnih luknjic, skozi Lon 10k katere vakuum priviag foljo k modelu ce a Vekuumsko formanje 1/5 prva fol ladelava druge folje sesalne odprine z ajhrimi obo kanal Na model prekrit s foljo se nasue peSekY seis za ‘okvir in Se ga potiadi, Okvir se ponovno frmie prekrije s folio in tako se zatesni okvir ter V okviru se ustvari vakuum. Okvir forme \Vakuum v pesku dr2i abliko, podobno se stori $e 2a drugo polovico modela, Litje ‘Oba _vakuumska okvirja se povezsta ‘skupaj in v formo se dolje talina. Pri tem se folja upari 4/5 Lilie Logevanje Po strievaniu odiitka lasina teZa sprodi izpadanje odiitka skupaj z materialom za formanje iz okvifja. Material za formanje se lahko ponovno uporabi v celot \Vakuumsko formanje 5/5 Logevanje . lzgubljeni modeli K temu postopku Iitja 2 izgubo madela se &teje fino Iije in lije v eno formo. Odltek nima brade zaradi nedeljene forme. 19TEHNOLOGIJA 2.5.2.1. Fino litje (postopek litja modela) 7: Tadelava modela Pri finem liu se izdela model iz materiala 2 nigjim taliscem (npr. vosek ali umetna snov). forma modsla “A ‘tekodi vosek model Fino ite 1/8 lzdelava modela 2, Montaza Modeli se namestijo na grozd modeloy, ki je 2 /enakega materiala kot model. Grozd 2 medelov 2° Fino iije 2/8 Montaza ‘3 Potaplanje (Grozd se vetkrat potopi v kagasto keramino imaso. Fino. lige 3/8 Poteplianie a Poste Se vlaien giozd modelov se posuie keramignim prahom. aH v Fino Ite 4/8 Posutje. 5. Tvorba skolke Z_vetkratnim potapljanjem in _posutjem nastane na grozdu modelov temperatumo obstojna skola, evel Fino ite 5/8 Tvorba Skolke ie Talore Model iz voska all umetne snovi se segreje| Jenakomemo do priblizno 1000°C. Pri tem se stall material modela, toda Skojka dobi primero trdato za postopek Ita. toplata x 20TEHNOLOGIA 7 ie Forma se po taljenju modela napoini z Zeleno talino. '& Lotevanje Po ohladitvi taline “se zrahiia skolka in| posamezni odlitki se odrezejo z grozda, ezine loses ~ Fino le 8/8 LoSevanje 2.5.2.2. Litje v eno formo Pi itu v eno formo se mora najprej izdelati model iz polistienske snovi (stiropor). Ta ‘material se zelo dobro obdeluje z Zago in voto Zico. TakSen model je primeren le za en coltek, pritem vsebuje dolivni kanal in oddusnik, ni pa potrebe po jedru odlitek ‘Slika 37: Lije v ene forme Na ploSti se zasuje model v pesek samo v enem okvifu forme, Polistitenska snov zgori take, 2e nano stete talina in talinalahko v celotinapolni model v okviqu Prednosi + Malhen stroSek izdelave modela in polistrenske snov!, + Ne potrebuje se jedra, sa je celoten model name8éen v pesku, ‘© Mogota je izdelava velkih odlitkov Slabostiz + Mode! se uni, 2TEHNOLOGHA Groba struktura penaste snow povzrot slabso (aroba) povisina oditka, 2.5.2.3. Postopek izdelave forme s pomogjo magneta, ‘Ta postopek je podoben postopku izdelave forme za ile v eni formi s to razlko, da se te ‘uporabi droben Zelezni granulat za zasute forme, ki pod vplivom motnega magnetneg poli tvori obliko modela iz polistenske snovi. 2.5.2.4. Pregled postopkoy litja Posiepek ja Precnost Slabost Rognolstroje formanie [Primero za posamezne|Swojno formanje je oh) | Postopekzasipanja|oditke in majnne'serje[natanéno in boliéa ie model povrsina oda Tedelava forme zmasko [Oditek Ima lzredno dobro] Drazja izdelava modelov kvalteto povrsine in je! mersko natanéen ManjSa poraba materiala za/ ormanje Moina je izdelava| ompliciranih for Tedelava forme —_z|ManjSa__obraba__modela 'vakuumom, zaradi folie Pesek za formanje lahko| porabite ponovno v caloti Moznost _avtomatizacije postopka Fino We Zaradi vigih temperatur ia s2 lahko _ulivajo zolo < komplicrane izdekke. Life v eno formo/ lije S| Stroski izdelave modela so| Model se uniti pomogjomagnetnega| majhni Zaradi grobe —_strukture| ola Ne potrebujemo jedra Penaste “strukture sledi Mogna je izdelava veéjih/slabsa (groba) povrsina modelov odlitka 2.8.3. Stalne forme brez modela \V primerjavi s predhodnimi postopki je tu forma stalna. Med procesom iitja se forma poSkodje in se jo lahko veckrat uporabi. ‘Materialia izdelavo stan form so: + Nizkolegirana, toplotno obstoja in prekovana jek, + Visokolegirana, toplotno obstojna in prekovana jekla Materialne lastnost: + Obstojna na popustarie, + Toploino obstojna, # Obstojna pred obrabo (erozi), + Obstojna prot razpokam v vrogem stanju 22TEHNOLOGIUA Povpreéna ivjeniska doba orodja je 50000 odikov, Ge se opravi vmesno fino brusenje infal polranje kontakinin povrdin crodja (polianje je zelo fina povidinska obdelava zaobienih in ravnih povidin z brusinim ali polimim sredstvom), Tréo kromirare in nitiranje poveta Zivjerisko dobo orodja( v tem primeru se povidina modela utrdi s tenkimi Previekami, podobno pri ogliéenju). Forma mora bit pred iijem ogreta od 200°C do 260°C. Med item je zahtevano hlajenje zaradi visokih temperatur. Sia zapiranja orodja je med 0.3 MN in 15 MN. 2.53.1. Tlatno litje Material: + Alumni, ‘+ Magnezi, + Kositer, + Cink. Pi laénem liu se tekods Itina potiska pod takom v jekleno stalno formo. Pravitoma se indelajo mersko natanéni izdeki. Brada in ostale odvetne dolvke se pa odrezejo s pomatjo preé, obrezilnega orodja ali so jn roéno odbrusi. Potek izdelave je najvekrat avtomatizran na strojh za tlaéno ltje. Zelo pomembna predpostavka za brezhibne cdlitke je dobro konstruirana forma (orodje) in natanéno narejena forma za taén iv (orodie). ‘Tlagni lv je zelo pomemben pastopek za izcelavo oditkov iz mnogih itn. ri tlaénom ulvanju so loéita postopka s toplo in mralo Komaro. Pri postopku § toplo komoro je batna épaka potoaliena v talino i translatomni pomik bata povzroéa pretok taline v formo. S tem postopkom se ulva predvsem kositer in svinec, manj primeme zitine 80 cinkove in magnezjeve zine Prednost lita pod tlakom: ‘+ Majhne tolerance dimenzijodlitka in s tem obstaja moznost zameniave delov. ‘+ Majtni dodatki za. obdelavo in s tem ‘manjii stro8ki obdetav. Gista in gladka povréina in jasne izbokline na kontur ‘+ Mozno je izdelatilahke in tanke stenske colitke Odi je mogoée izvrtine, utore, prehode, rnapise in Stevilke (med ulivanjem ali po jem). + Izdelava zelo kompliciranih odiitkov, ki se jh zelo te2ko izdela 2 drugimi Sitka 37a: onisje ppostopki izdelave ali pa so narejeni iz vet kosov. + Obstaja modnost vstavijanja raznln elementov (pu8, somikov, raznih polizdelkov itd,) iz drugega materiala v form pred postopkom lija. Drugi material so: jekio, bron, cinkove zlitne ali keramixa, ‘Slabostilitja pod tlakom: * Zaradi drage izdelave forme je ta postopek namenjen le za mnoziéno proizvodnio. Biting 2a thaéno ulivanje: + Najpomembnejgi sta: Al-Si-zitina und Mg-Al-zitina, 23TEHNOLOGI, jela prikazuje lastnosti pet najbol| pomembnih Al-zitin za tlaéno lie po Did Nasledt A725, In 3 Mg-zitine po DIN 1729 ‘amenjena za kompleare odlike &vedjo gosieto, pitemie|2a vee ti zitine vel Ge Gu < 0.05% nj keroclto obra gs sare vse, Iasledne tastnost v primera ni tako dobro lvna zitina. kot trda, dobre|-zitram poviane pi coven oe [1.1 do 13 kat dragje Si 8 Cu 3, Pravio: Si in Gu sta znotra| dolotenega rezmera anja dnost nifva brez vetjn sprememb lasinost, tore) nora) 10% celeza Sin marisa tdotan duktinost [GD.ASi 6 Cus conovno zelo ugodna, dobre ln (obremerjenesiojne elemento jo 20 tava im koranjke abetjnazitna, (Go-AiMa Ger deiezu bakea = 0.05% obstona na marsko vodo in 23 dobro se pola. Beta faza (ALMg) zmanjtuje medkrsaina Korezjo na Ineiah zm PPozor Pri tatnem tiv nl mogoce no razprtev ( 0 pomen! fra lporazdeltev ene snow v dru v obik pros lebdeth se deekoy) bela [faze debits toplotno obdolavo 2.5.3.2. Postopek tlagnega litja v topli komori Pri postopku tlatnega Ita v topli Komori je livna komora v loncu taline in je zalita s tekot talino. Peé za ogrevanje taline in v njej vgrajena épalka so sestavni del stroja za tlagn: lie Tlak: 25 do 300 bar nosis plo forme premigna ‘oa bat palke tlatna komore tala : WY tana iametsé polovich Emme | Pee vine pute g CAw’ 24TEHNOLOGWA i. ce Slka 29: Delovni korak agnega Ijaz veo komoro Za tlaéno litje2 vroo komoro lahko uporabimo naslednje alitine: + Zrzitine Mg-zitine, Sn-zitine, Ag-(zato) zine. Prednostis ‘+ Kratek cike! ulvanja glede na postopek z mrzio komoro (glej spodai), ‘+ Ni prikjuékov za zrak v dovodnem kanal taline, + Niagresivna na jeklo, ‘+ Tali8ée pod 400°C (Al*Zn). Slabosti: ‘+ Ni primeren za Al-zitine uporabne v strojnistv. 2.5.3.3. Postopek tlaénega ltja v mrzi os lee me ramatae ‘tka 40; Stroj2a ano ite z mralo komoro ri postopku tlaénega lita je komora hlacna kot pove samo ime postopka. Bat potiska talino v forma in je manj éasa topiotno obremenjen ter temperatura lia je nigja, Stroji 2a tlaéno litje v mili Komori imajo loéeno formo in livarsko pet. Talina se dovaja preko dozitne naprave (dolivni lonec). Tekoéa ali kaSasta talina je 2 visokim priiskom in Yeliko hitrostjo potisnjena v kovinsko forme. Tak: 25TEHNOLOGIUA ‘= 100 do 1000 bar. Delovni koraki postopks wlivanja: Zapiranje forme, NameSéanje jedra, Prezraéevanje ali vakuum, Ulivanje-streljanie, Zadréevanie in priiskanje, Odstranitev jedra, Odpiranje forme, lamet oditka, PN ogReNe Za odlitek veljajo naslednje zahteve: "Masa odiitka < 40 kg, + Sredinje dimenzile: detiina povrSina 100 cm? do 1800 cm?, + Debelina stene: enakomerno od 1mm do 25 mm, + Geometsko nezahtevna telesa, + Ninaknadnega rezanja Za tlagno litje z mrzio komoro lahko uporabimo naslednje zlitine: * Alazitine, 1 Maziitine , + Zn-zitine od 15% Al, + Zitine so agresivne Za jokin imajo vise taste. 2.5.3.4. Postopek litja v kokile Kokile so stalne forme iz kovine, kjer je praviloma jedro iz jekla Materiali za kokile: ‘+ Jekia obstojna na obrabo, vrotino in gorenje, + Visoko legirana jeklena ltina = Baker, = Bakrene zitine Najpomembnejéa omeiitev je life adltkov iz nezeleznih kovin, Se posebej zine aluminja, magnazija in cinka Steno kokile in jedra se namazejo s tanko plastjo posebnega premaza, ki omogoéa lazje logevanje odlitkoy iz kokile in nepotrebno lepljenje oditkov na kokile. Tukaj teée talina (altina) v Kokilo zaradi lasine teZe, Promas Premaze uporabjamo za postopke lija v pesek in kokile. Uporabja se tudi za za8tito ppovrsin livarske dlice. Naloga premaza je preprecevanie reakcije taline s snovjo forme, povecanje prestopa toplote na meji med talino in formo in omogoéanje lotevanja odltkov iz forme it. Premaz ne sme reagirati z snovjo forme, lahko pa se nanaéa v tankih plasteh na povrsino forme, po moznosti naj se ne bi lepll na oditek . Poleg tega mora biti okollu prijazen. Za zado8éanje zgomjih zahtev mora imeti premaz dolotene lastnosti: kemigna in termiéna ‘stabilnost, prenadarje termiénih obremenitev, uéinek logevania in obstojnost proti gorerju. Dodatki premazov: + Graft, © Borov nitid 26‘TEHNOLOGLIA Mazanje premazov: = Ne gorlivi dodat Tekote stanje, \Vezni maternal, Reoloski dodatek (.da je tekoe”, Drugi dodatki Povigina pri litju v koklle je zelo gladka in fino zmata ter zelo primerna za kovinske previeke. Popuséa se pri priblizno §70°C, Dodatna toplotna obdelava oditkov iz GK-AISi 412 Mg med 125°C in 175°C celo podvoj trdnostne lastnost 2.5.3.5. Litje v kokile zaradi lastne teZe Pri ter postopku je potrebno paziti, da je zgomnja forma dovolj togo povezana s spodnjo formo, sicer lahko hidrostaticna sila in sila vzgona dvignejo zgomij del forme. Legenda: 4--zgorji del -utez 2—dolvnl kanal in oddusnik 3. zgomi del 4-odlitek 5~ spodnji del Kokile 6 — izmetalna ploséa 7 okvir 8 — centraini iemetaé ‘Sika 41: Litjev Kokila zaradilastne toze 2.53.6. Litjev kokile pri nizkem tlaku Ta postopek tia je namenjen predvsem za oditke iz lahke kovine. V zraéno zatesnjeni peti je name&éena posoda s talino in je povezana z oddusnikom kokile Postopek: * Kokila se segreje na ustrezno temperatura (to je med 300°C in 400°C). * Povezava oddusnika in forme (glejsliko). * Talina te¢e zaradi tlaka iz tallnega lonca v koko. * Tlak deluje tako dolgo, da je forma popolnoma zapolnjena, pri tem se talina strdi in vse to traja le nekaj sekund, arTEHNOLOGWA ‘Sika 42: Lije v kokile pe nzkom Haku 2.5.3.7. Centrifugalno litje Tlatno litje je primemo za izdelavo cilindriénih delov kot so cevi in cevem podobni deli iz = sive itine, + nezeleznih kovin in = jokiene lite, livarski lonec peséeno virtega se jedro odiitek Kokila ‘Sika 43: Contrfugaino lie Kovinska talina teée v vitege se forme, ki so lahko postavijene vodoravno ali navpiéno. Zaradi lasine tee kovine in centrifugalne sile se talina porazdali po notranji steni forme. S pomoéjo centrifugalnega lta imajo odltki dolotene lastnost: Prednosti = znameSéanjem jedra so lahko debeline sten razliéne , *koncentriéna mikrostruktura Material forme * baker, * jekio, + Ito Zolezo. Lastnosti: * vedja gostota, ‘dota, fino zrnatost, Zilavost, ‘odpornost proti cbrabi, homogena struktura, 26TEHNOLOGIIA 2.5.3.8. Neprekinjeno litje lonec _ vodno hiajena oka 4 blaine Eobe m1 xO re ee wen ween val talina | materiel ‘Slika 44: Neprokinjono lite Je postopek (pol) neprekinjenega litia. Tekoée jeklo tede iz lonca na hlajeno bakreno koko v Kateri se talina str in tvori se palica ustreznih dimenzi. Palica teée iz kokile tako dolgo, dokier prihaja talina v kokilo. Palico vietejo napre| transportni valj, kjer je palica popolnoma trda, 2.5.3.9. Povezovaino litje Pogosto strojni element sestavijajo deli Kateri lastnosti se motno razlikujejo. Na ta nagin lahko zelo optimiramo namen doloéenih strojnih delov glede zahtev. Na primer strojne dle, ki so mono podvrzeni obrabi se lzdelajo iz motno legiranega jekia z dodatki kroma. Podrogja nevarnosti morebitnega loma se izdelajo iz jekla za poboliéanje z visoko Irdnostjo, Nazadnie je potrebno te strojne dele med sabo povezat Ska 48: Primer povezanega strojnega elementa Prednosti: Velika zanes\jvost strojnin elementov, * Podaliganje zivjenjske dobe delom obremenjenin z obrabo in tem skrajéanje zastojev, + Po potrebi je nosiini material lahko tudi dobro vari. 292.53.10, Pregled postopkov TEHNOLOGLIA Postopek Wa Prednost Slabost Tlagno ite (Majine tolerance dmenai odltka ins tem obstaja| ‘modnost zamerjave delov. Majhni dodatki za obdelavo| ins tem manjgi stroski gbdelav. Cista in gladka povrsina in| jasne Izbokline na kontur Modno je izdelati lahke in anke stenske oditke, JOdlti je _mogoée izvrtine, tore, prehode, napise in| Stevike (med ulivanjem ali po njem). ladelavazelo_kompliciranih fodltkov, Ki se jih zelo te2ko ‘dela z drugimi postopki izdetave ali pa so narejeni iz ‘vet kosov. Obstaja moznost vstaviianja raznih elementov (pus, sornikov , raznih polizdekov| itd.) iz drugega materiala v| {ormo pred postopkom lia, Drugi material so: jeklo, bron, cinkove zitine all keramika,_ Zaradi drage iedelave forme | lie ta postopek namenjen le| za mnoziéno proizvodnio. Litle v kokile [Samo ena forma Za ldelavo vvetjega Stevila odlitkov Dobra ebdotovainost Vetja gostota Dobra trdnost \Vetja merska natenénost (Glede na izvedbo Koki, nezaelena —_kristalizacia taline Neprekinjeno ite Gospodaren —__postopek| | veike kolisine hitro izdelamo Kvaliteta povréine ni dobra | Centrifugaino litte Ne potrebujemo jedra Vesja gostota Dobra povrSinska kvalteta| (gladko) Niprimemna za aluminiy Povezovaino le Velke zaneslvost strojih| elementov, Podalanje 2ivjenise dobe delom —obremenjenih | ‘obrabo in s tem skraSarje| Drag postopek. 30TEHNOLOGIA 7astojev. T Po potiebi je nosini| ‘material lahko tudi dobro) | vari. 2.54. Napake pri ltju Napake pri liu in stjevanju taine: Zlindra na oditkh, ki jo je potrebno odstranit Kadar plini ne morejo zapustit taine se v odiitku pojavifo prazni prostor s plini. $ pravilno temperaturo lja se ta pofav mono ome. Lunkerji nastanejo pri ohlajanju taline, Ce se v talini ujame plin ali €e talina ne more ted sskozi oddusnik Slka 46: Lunker laloevanje olementov iz taline, Tako nastanejo moéno nesnakomeme gostote legiih elementov in tudi zelo razliéne materialne lastnosti znotraj oditka Napetosti v odlitkih, Zaradi neenakomemih debelin sten in ostrih prehodov konstrukcije ter ohlajanja taline nastoplio dodatne napetosti v odltku, kar pogosto povzrodi nastanek razpok odltka ‘tka 47: Napetost v oattku ‘SkrEevanju so podvréene skoraj vse Kovine med procesom chlajanje po liu. Zaostale napetosti nastanejo zaradi skréevanja in neenakomemega ohiajanja, te nnara&éajo z raztezkom in modulom elastiénost ‘Odkruski orodja ali forme, ki go zalitiv izdelku. Se posebel je to nevamo pri formah iz peska, Ge je vezni material neustrezen za lvarski pesek. 2.5.6. Oblikovanje odlitkov Pri konstruiranju odlitkov moramo upostevatiizkusnje, priporotiia in pravila Ita, da bo izdelek ustrezne kvalitete in ugoden za gospodamo proizvocrio. aTEHNOLOGNA, Po moznosti naj bi bil izdelek cenovno ugaden za stranko, kar Je zelo pomembno pri konstruiranju. Cim kasneje se ugotovi napakale, tem drazji je proces. sprememb in izbojgav. S pomogjo ratunalnika je mo& opraviti dologene simulacie lt in tako se prihrani prece| denarja za drage raziskave. Ijaz ragunalnikom Osnovna pravila pri oblikovanju odlitkoy: + Konstantna debelina sten, \Vogalt in robovi so zaokrozeni, Rebra namesto praznega prostora, Patrebe po éiséenju odlitka naj bodo nizke, \Vetje odprtine, Pravilna izbira materiala, Dovaljene pomanjkjivost Med procesom litja je potrebno zagotoviti primero kontrolo kvalitete odlitkov in taline. Razliéne taline se morajo pred ltjem preizkusiti in po potrebi narediti tlaéni, natezni, preizkusi ter porotila o kakovost taline in odltka, 26. Sintranje Sintranje sodi med postopke prasne metalurgije. S tem postopkom se izdelujejo izdelk iz Kovinskega prahu. V bisivu gre za Zarjenje stisrjenega kovinskega prahu, kjer nastajajo ‘rdne vezi med deiéki prahu 2 dfuaijo in/alirekristaizacio. — dali pra A _mestahladni EEE povezer | prazan prostor L- pazon prestor a) pred stiskanjem ») po stiskanju ©) po sintranju Sika 48: Postopek stiskanjainsintranja Na ta nadin ¢¢ izdelujejo ‘+ Polizdelki (ploSevine, Zice, trake, ki so zgrajeni iz prahu kovin z visokim taliséem); ‘+ Polizdelki ali izdelki, ki se ne morejo izdelati s postopki ulivanja in/ali so cenovno nesprejemlivi, ée so odit ‘+ Izdelki,kiimajo enakomemo porazdelitev trdnih snovi (npr. karbidne trdine); 2TEHNOLOGUA + lzdelki s porozno strukturo, Ker je »skelet« iz ene kovine, vezivo pa z druge, ki ima nigje talisCe (uporaba meSanice materialov za fitre, dusike, zapore plamena, drsne leZaje ita); Ska 50: Sintranajormenica 2a zobatjermen Postopek sintranja sestavjajo naslednii koraki: ‘+ Izdelava praska (rietje, kemign in elektrokemigni postopki, iz tekodine); ‘* MeSanje in priprava praska za sintranje (neligiran all legiran praSek z dveh ali vet sostavin); + Stiskanje (stiskanje v hladnem ali viodem, valianje praska, eksplozijsko stiskanje, izostatiéno stiskanje); kovinski prah Zg0mj pestié a nepalieno orodie y, indelek mon 7 Ba spose pestis} | | polnenje stiskanjo Sika $1; Polnlenje, stiskanje In lzmet idetka pi sintanju ‘© Sintranje (prosto ali pod za8titeno atmosfero, pod temperatura ‘materiala) in + Obdelava po sintranju (preoblikovanie ~ kalibriranje, toplotna obdelava ~ kaljenie, povrdinska obdelava ritrranje, it). Sintrane izdelke naj ne bi obdelovall po sintranju s postopki odrezovanja, saj se tako iznisijo prednosti sintranja oz. ekonomiénost postopka, Prafek iz kovine ime nasi lastnost Velikost zim od 1 jum do 0.5 mm, ée so razléne velikosti je poceni, sicer drag, + Oblika zin (igliéasta, viaknasta, krogelna, zacbljena, gomoljasta itd), + Legiranost praska (2 legimimi elementi se uravnavajo mehanske lastnosti izdelka), jer se lotijo megana, nalegirana, dokonéno legirana in predlegirana struktura, + Zamanige izdelke je zahtevana zmoznost tedenja praéka v orodju za sintranje, + Gostota praska pri poinjenju in Stislivost. Sliskanje praska se oprav v orodu pi visokem taku (pr. za elezriprah 600 bar). Nata hatin izdelek dobi Zeleno obliko in dimenaije. Na dotikalnih povrsinah zm se pojavjo adhezijske sile, ki zagotavjajo osnovno trdnost stisnjenega izdelka. Stiskanje se opravi najveékrat v hladnem. Veéje gostote izdelka se dosezejo pri vrogem stiskanju kovinskega ié€a osnovnega 33TEHNOLOGIIA prahu. Utinek stiskanja se doseze s pomotjo stroja za sintranje, ki se lodijo po natinu delovanja. Proces sintranja prikazuje naslednia slika bronaetpratok™ — Holezniprah legion kovinkiprafok Tametovarje stiskane ‘agorevenje maui sintrenle——obajanje a en CLL kovanje ieee Inpr. namakanje (éesrih ledajey), ene Sense rate Geska ee ae all as ‘Slika 62: Proces sintranja Stroji za sintranje (preSe) se lodijo po naginu delovania. Poznamo prege z enosmernim aii dvosmernim stiskanjem, za izostaliéno stiskanje, z vali itd. Na enosmernih presan se lahko izdelujejo izdelki do 3 mm vigine, Izdelki do visine 80 mm se izdalujejo na porazdeiter Preez Maka PU ‘Ste : adolava polivretanske pone 2.7.8. Oblikovanje polizdelkov iz termoplastov v vroéem ‘Oblikovanje izdelkov v viogem je namenjeno za izdelavo veGjin izdekov iz termoplastoy. Polizdelki so najveékrat v obliki kroznikov, tri fol, palc ali cevi, ki se v orodju segrejejo z infra 2arki all vrotim zrakom in rato s pomotjo orodja upoaibajo, obikujejo, viskujejo its Zelo pogosto uporaben postopek takénega obikovanja je vakuumski globokiviekz ali rez stiskanja s stisnjenim zrakom. Na orodje je vpet enakomerno ogret kroznik alifolja. Kanal V oFodju so povezani na sistem odsesavanja. Zarati podtaka se folja uleze na obliko Gravure oredja in se tam ohladi oz. uirdi. Kadar so stene izdelkov veéje, potem je Uperablien pestis orodja, na katerem so anall nadtlaénega sistema. Na ta natin je Mogofe oblikovati debelejée polizdeke v npr. obloge hiaclinikov, sestavne dele avtomobiloy, navtignih plovil td aTEHNOLOGNA Oradje 2a globoki wake greta foo Osesararje J Vakwum ‘Slika 63: Vakuurski globoki viek ledelava stekienic (plastenk) bazira na predgretiu polizdelkov in vpihavanju vrogega zraka sskozi S0bo v notranjost polizdelka. Pri tem se polizdelek razSiri in zapolni gravuro orocja, Kier se izdelek utrdi. 5 estrone AUB ‘Slika 64: Raztezno pihanje 2.7.8. Napake pri oblikovanju polimerov Napake pri obikovanju so: 4. napake materiala, 2. napake povrsine, 3. napake oblke in 4. napake strukture. Verok napak je odvisen od: 4. mase, 2. brizgeine grupe, 3. zapiraine grupe, 4. in orodia Natanéen opis napak podaja ustrezna literatura npr. [8]. 2.7.7. Oblikovanje iz kompozitov Kompoziti so. gradiva, ki jin sestavja ves razliénih gradiv. NajvaznejSa predstavnika kompozitov sta umetne snovi ojacane s steklenimi viakni in krbidne trdnine. Namen izdelave kompozita je, da dobimo nov material, ki ima dobre lastnosti posameznih omponent iz katerih idelujemo kompozit, pri tem se naj bi zakrile stabe lastnosti. Umetne novi ojabane § steklenimi vlakni odikuje visoka trnost zaradi deleza steklenin vlaken in Hlavost zaradi deleza polimerov. Prksjeta se krhkost steklerih viaken in nizka trdnost palimerov. 42TEHNOLOGIIA, Kompozit s Stekleno viskno | + Poiimer > | steklenimi vant (visoka trdota, i , (visoka trdota, ) ilav) Ziv) Kibidna trdnina je sestaviiena iz trde kovine in Zilave kovine, zato je trda in Zlava, Prekrta sta kthkost trde in mehkost Zilave kovine. Tida ovina + [(Bieva toring] > | Ksbidna tina ted, 0 2) (ose dilava) (trda, Zilava) SS primero izbiro delezev posameznih gradiv je mogode izdelati kompozit z dologenimi lastnostmi, ki so zahtevane za doloten izdelek. Gradivo, ki v kompozitu poveta trdnost, imenujemo material za povetanje trdnosti. Ostall material, ki zagotaviia kompaktnost kompozita, imenujemo vezivo ali matrika, Glede na obliko povezave kompozita lotimo ves vst kompozitov: Material za povetanje trdnosti v oblki vlaken v kompozitu (steklena viakna), ‘Material za poveéanje trdnosti v oblki delékov(zm) v kompozitu (krbidne trdnine), Kompozit s porami (npr. sintran leZal) Kompozit v obiki sendviga (npr. platiana plogevina) in + Kompozit v obfiki konstrukcije (npr. odbijaé osebnega avtomobiia). Prednosti kompozitov: © Visoka trdnnost, * Velika togost in + Nizka masa. Uporaba kompazitav: + Sportna oprema, Modelarstvo, Avtomobilska industria, Letalska industria, Izdelava navtignih plovil, \Vesoliska industrja in Ostala industiia (strojnistvo, elektrotehnika, ..). 2.7.7.1. Kompozitiz vlakni ‘Viste vaken pri kompozitih ‘+ Stekiena (bele barve, dobre mehanske lasinosti in so poceni), ‘+ Aranitna (kevierska) (rumene barve, zeloZilava in s0 4x draZia) in, ++ Ogiikova (karbonska) (éme barve, zelo toga in $0 10x dragja). Oblike vlaken ‘+ Noskonéna viakna (za vlegenje in navjanje), ‘+ Nasekana vlakna (za izbolanje trdnostin lastnost termoplastov in duraplastov), ‘+ Mata (nasekana viakna povezana z vezivom) in ‘+ Tania (viakna se sekajo med sabo pod kotom 80°). 43TEHNOLOGIJA wlakna venismeri vlakna vvseh smereh vetjatrénost ‘srednja trdnast vyseh smereh veni smer ‘tika 65: Viakna v kompozitu Vrste veziva kompozitov (smole) + Nenasisena poliestrska smola (nima dobrih lastnostiin je poceni), + Epoksi smola (dobre mohanske lastnost, odpoma na vlago in 10x drazja - uporablja se za orodja, smu lepila..), ‘+ Fenolne smole (uporabne so za visje temperature), Oblikovanje komporitov: Komnpozit ssteklenimi vakni ima natezno tdnost do 300 MPa, elastiéni modul do 30000 MPa in gostoto okrog 1.8 kg/dm®. Pri tem je natezna trdnost stekienin viaken do 1000 MPa, gostota do 2.5 kg/dm? in premera od 10 do 100 um. Zaradi lazjega rokovanja z njimi, 0 viakna spletena v vii (roving), mato ali kann. + Rosi oblicovanje kalupu (ska 86), Kali je lahko izdelan iz lesa, Komporta, ovine alt drugega dovol trdnege material. Powr8ina mora bit polrana. Kaiup se najpre| premaze z lticem. da se izdelek(kompozit ali laminat) ne prime na kalup. Naslednja plast je plast pigmetne smole (gel coat), sledi Piast vaken, mate ali tkanine in plast smole. Stevo plas Viaken in smole je odvisno od hosilnosti izdeka. Z usmerjenesijo viaken ‘se. dosezejo Zelene mehanske lasinost v dologeni smer, Spodnja sia prikazvje izdelavotrupa éclna visa al mata Tkanina 2. plast smote / + sagt smote Palate peel NN esl oecs Laminat My ‘Slika 66: lzdolava rupa Boina 'S tem postopkom se lahko izdelujejo razni karoserjski deli vozil, plovil, letal, razne previeke, vzmeti, Sportna oprema (smuti, teniski loparj..), posode, pokrovi, strehe, Zobniki, cevi... Obdelujejo se lahko s postopk! odrezovanja npr. s krbidno trdnino, PoSkodbe kompozitoy (laminatov) se dajo roéno popraviti oz. zakrpatt. ‘© Strojno cblikovanje v kalupu (slka 67), \Vse je podobno kot pri roti izdelavi, le da se tu smola in viakna nanaSata soéasno pomogjo stisnjenega zraka na kalup. Sika prikazuje primer strojne izdelave laminata, 44TEHNOLOGWA, rezalnk sho laken soba ta Ska 67; Strojnaizdelava laminate + _lzdelava kompozitnin profiloy (siki 68 in 69) Za izdelavo rotacisko simetriénih izdelkov (cevi, posode in rezervoari) se uporablia postopek navijanja, ki ga prikazuje naslednja sika Nal st Role2vakri Nato telo Petoplen va ‘Sika 88: Navijanje cov ‘Na ta natin je mogote izdelovati tudi neprekinjene oblike izdekkov, kot so profil, letve itd. Prikaz izdelave valovite plo8te je prikazan na spodinii sik. mala loceraing maa flja vali za obikovanje pet za utgerne 7 os 3 logevaina eS valent posta Sika 69; tzdelava valovite plosée 2.8. Oblikovanje iz ionov Postopek elektrolitskega izlotanja fonov in oblkovanje izdelkov sodi bolj med postopke nanaSanja proviok. Nanogena tanka plast dologene kovine je neenakomerne debeiine, kar je bistvena slabost tega postopka. Z uporabo pomognih anod, postavitve modela in zaslonk se doseZe optimalna debelina galvanske plasti. Pomembna je izbira materiala za, Potopljen model, saj to zelo vpliva na natanénost oblike in dimenzij ter kvaliteto povrsine. 45‘TEHNOLOGWA ‘Na voljo mora biti tudi ustrezen elektrolk. Potoplien model je katoda in potoplen v elektrolit. Anoda je iz ustreznega materiala (material nanosa) in ée jo povezemo z katodo na enosmemi tok, se zaénejo pozitivno naelektreni ioni gibati od anode k katosi in na modelu tvorijo plast Kovine. Materiali za galvanske oblike so nikel, Ni-Co zlitine, baker, krom, srebro in zlato. Elektroliti so navadno z dodatki:nikjevega sulfata, nikjevega klorida, kobaltovega sulfata itd. Model Potoplen model — Polatje Petoplon model Loéevaina past lamataé lemotae /_, Saranska cblica ‘Sika 70: Galvansko oblikovanjo COmenjeni postopek se uporabija v strojnistvu (elektroerozija, rikllev trak, ..), v Kemiéni industri (fir, sita,..) v elektroindustrji (folie za mikro stikala in elemente, rezila za brivnike,..). Hitrost nanasanja plasti je do 1 mm na uro, Cena postopka je skoraj vedno vilja Kot ostalih postopkin izdelave, ‘ska 71: Ra¢unalniska simulaclja obremeniive na oditku 46