5.

VAJA 1

5. VAJA: SEZNANIMO SE S KAMNINAMI

5.1 Opisovanje kamnin po SIST EN ISO 14689-1:2004

• Po nastanku:
- Magmatske (globo nine, predornine, angl. plutonic, volcanic)
- Sedimentne (klasti ne, kemi ne in organske, angl. clastic, chemical, organic)
- Metamorfne.
• Tekstura kamnine (angl. structure)
- Plastovita, skrilava ali masivna
• Zrnavost
- Debelo zrnata (nad 2 mm), srednje zrnata ( 2- 0,063 mm), drobno zrnata (pod
0,063 mm). Glej tudi tabelo A 1.
• Mineralna zgradba
- Kremen, glinenci in drugi silikati
- Temni minerali (biotit, amfibol, piroksen)
- Minerali glin
- Karbonatni minerali (kalcit, dolomit), reagirajo s solno kislino
- Amorfni silicijevi minerali (opal, diatomejska zemlja)
- Minerali na bazi ogljika (premog, grafit) - z visoko vsebnostjo ogljika
- Soli (halit, sadra, anhidrit)
- Nabrekljivi minerali (montmorillonit)
- Sulfidni minerali (pirit, markazit)
• Poroznost
- Primarna (npr. mehur ki v vulkanskih kamninah)
- Sekundarna (zaradi raztapljanja)

Slika 5.1: Debelo zrnata struktura. a) cementirana zrna - slika levo (zna ilno za sedimentne
kamnine) b) zaklinjena (zataljena) zrna - slika desno (zna ilno za magmatske kamnine)
 5. VAJA 2

5.2 Vrsta kamnin po nastanku

5.3 Osnove makroskopskega prepoznavanja kamnin

Magmatske kamnine:
Zrnata, gosta, homogena struktura. Kamnine so goste, trdne, trde, na otip hrapave, barve
od svetlo rožnatih do rnih. Pod udarci kladiva ne po ijo, morda se odluš ijo. Izjema
vulkansko steklo (obsidian) in nekatere lave.
Biokemi ne sedimentne kamnine:
Apnenci in dolomiti: V jedru trdne in goste, a kot kamnina- zlasti dolomit- pogosto notranje
prepokane in drobljive. Pri nas obi ajno svetlosive do temno sive, sicer pa odvisno od
primesi lahko v vseh barvnih odtenkih. V apnencih so pogosti ostanki organizmov (školjk,
koral, polžev). Za pest velik kos trdnega apnenca po i pod ve udarci kladiva, številni
dolomiti se razletijo že pod enim ali dvema udarcema kladiva. V dolomitih in apnencih so
pogosti kalcitni in dolomitni kristali, po razpokah in ploskvah šibkosti pogosto vidni sledovi
rde e gline zaradi preperevanja in toka vode.
Apnence najhitreje prepoznamo u uporabo razred ene solne kisline (HCl). V stiku s kapljico
HCl se na površini apnenca sproži reakcija: apnenec se topi, ob tem šumi in se peni.
Klasti ne sedimentne kamnine:
So iz razli no velikih in razli no dobro medsebojno povezanih delcev (klastov), zato so
njihove lastnosti in izgled zelo razli ni. Debelo zrnate klasti ne kamnine - konglomerati in
bre e - so lahko zelo gosti in trdni, mlajši konglomerati in bre e pa so lahko zelo porozni,
kavernozni, zrna pa zlepljena s šibkim vezivom (cementom).
Drobno zrnate klasti ne kamnine (glinavci, laporovci) imajo pogosto plastovito teksturo. e
jih zmo imo, postane površina drsljiva in na otip blatna (glinavci, laporji, flišne kamnine).
Metamorfne kamnine:
Spoznamo jih po zna ilnem sijaju, nekaterih zelenih barvnih odtenkih, podobnostjo
površine s ka jo kožo, velikokrat- a ne nujno - po skrilavosti. Med metamorfnimi kamninami
ne smemo prezreti marmorja in kvarcita. Z vidika trdnosti pokrivajo metamorfne kamnine
podobno kot sedimentne, celoten spekter – od kamnin izjemno visoke trdnosti do kamnin,
ki se ob najmanjšem udarcu zdrobijo in razletijo na listi e in drobna zrna.
Pozor: ne pozabimo, da so zgoraj opisane le najbolj zna ilne lastnosti tipi nih
predstavnikov!
 5. VAJA 3

Debelozrnate kamnine razli nega nastanka. Opazujte izgled:

Granit Konglomerat Blestnik

5.4 Magmatske kamnine

Po nastanku Globo nine Predornine Žilnine

Po mineralni sestavi
Graniti Granit, granodiorit riolit, liparit, dacit Pegmatit, aplit
Kremen, alk. glinenci

Sieniti Sienit Alkalni trahit, latit Sienitporfir

alkalni glinenci

Dioriti Diorit, Tonalit Andezit, Dacit Diorit porfir

Srednji plagioklazi
Gabri Gabro, izlakit Bazalt, diabaz Diabaz, gabroporfir
Bazi ni plagioklazi
Peridotiti Peridotit Kimberlit
Olivin, pirokseni Dunit

Granit Gabro Bazalt

Pegmatit Porfir (trahit) Diabaz

 5. VAJA 4

Vaja 5.4.1: Skicirajte debelo zrnato, drobno zrnato, porfirsko in amorfno strukturo.

5.5 Sedimentne kamnine

MEHANSKE ALI KLASTI NE KEMI NE
velikost zrn (mm) >2 2- 0,063 0,063-0,002 < 0,022 biokemi ne kemi ne
nevezane gruš pesek melj glina apnenec halit, silvin
prod lapor kreda sadra, anhidrit
dolomit
vezane bre a peš enjak meljevec glinavec roženec
konglomerat laporovec siga, lehnjak, fosforit

PIROKLASTI NE
debelo zrnate drobno zrnate
nevezane vulkanske bombe vulkanski pepel
lapili prah

vezane vulkanska bre a tuf, tufit

Pomen zaobljenosti zrn: Zaobljenost zrn je odvisna od dolžine in vrste transporta, oblika
zrn, npr. ploš atost, pa je posledica teksture osnovne kamnine

Konglomerat Peš enjak Glinavec

 5. VAJA 5

Mineralna sestava sedimentnih kamnin

Mineralna sestava sedimentnih kamnin odseva sestavo izvornih kamnin in je zato zelo
raznolika.
Sedimentne kamnine so sestavljene iz odlomkov starejših kamnin, primarnih in
sekundarnih mineralov ter mineralnih veziv (cementa, matriksa).
V mineralni sestavi prevladujejo: kremen, minerali glin, kalcit, dolomit, kot primesi pa
železovi in aluminijevi oksidi in hidroksidi, organska snov. Zato pri opisovanju klasti nih
kamnin dodatno poudarimo mineralno sestavo, npr. kremenov peš enjak, apnen ev
peš enjak.

Vezivo (cement, matriks) v sedimentnih kamninah

Najpogostejši cement sta kalcit in kremenica, v manjši meri tudi železovi oksidi in minerali
glin.
»Cement« se obarja iz nasi ene raztopine, ki pronica skozi sediment in zapolni pore med
delci. Pove a se gostota, zmanjšata se poroznost in vodoprepustnost litificirane kamnine.
Z obarjanjem iz zasi enih raztopin nastajajo soli: halit, anhidrit, sadra, fosfati, pa tudi kalcit.

Nastanek apnencev in nekaterih zna ilnih slovenskih sedimentnih kamnin in zemljin

Apnenci: nastajajo kemi no in biokemi no, v mineralni sestavi apnencev prevladuje kalcit.
Biokemi ni apnenci: so sestavljeni iz mikrokristalnega kalcita, ki izvira iz skeletov
organizmov.
Lehnjak: nastaja okrog toplih mineralnih izvirov ali z obarjanjem na rastlinah (Jezersko).
Kreda (chalk): je mehka, porozna, razmeroma lahka sedimentna kamnina, po navadi bele
barve. Nastaja v relativno globokem morju in je iz skoraj istega kalcita biogenega izvora
(nanoplankton, foraminifere).
Jezerska kreda: s tem imenom ozna ujemo svetle, laminirane karbonatne sedimente, ki
nastajajo v alpskih jezerih. Lastnosti jezerske krede niso primerljive z lastnostmi krede
(chalk). Jezerska kreda je nelitificiran sediment nizko plasti ne meljaste sestave. Vsebuje
veliko por in vode. V Sloveniji se nahaja v okolici Bohinja, Bovca, najdemo jo ob cesti med
Mostom na So i in Tolminom itd. Za gradbenika je jezerska kreda neugoden sediment, je
nestabilna in podvržena likvifakciji.
»Polžarica«: je zanimiva vrsta zelo rahlega, nelitificiranega karbonatnega sedimenta na
ljubljanskem barju. Nahaja se v pripovršinskih slojih, na globinah povpre no do 10 m. Po
sestavi je to visokoplasti en melj, je zelo stisljiva in vsebuje do 130% vlage.
Dolomit: Nastaja iz apnenca z delovanjem raztopin. Glavni mineral je dolomit. Od apnenca
ga na hitro lo imo tako, da ne reagira z 10 % solno kislino.
Fliš: ni kamnina, temve združba (facies) ve vrst kamnin, ki so nastajale v sklopu istega
procesa (turbiditni tokovi). Zanj je zna ilno cikli no menjavanje (zaporedje) plasti z razli no
zrnavostno sestavo, od glinavcev do peš enjakov, možni so vklju ki s karbonati bogatih
plasti (kalkareniti…).
Roženec: Sestavljen je iz kremenice, to je iz drobno zrnatega, amorfnega razli ka
kremena.
 5. VAJA 6

5.6 Metamorfne kamnine

Nastajajo iz starejših kamnin, pod vplivom visokih tlakov, temperatur in delovanja raztopin
(v kombinaciji vseh vplivov ali zaradi delovanja samo enega vpliva).

Potek in stopnja metamorfoze

kamnina minerali izvorna kamnina

sljude (muskovit, biotit, klorit), glinavec, laporovec, drobno zrnate
skrilavec
kremen, glinenci magmatske kamnine

filit sljude, kremen, glinenci glinavec, laporovec, skrilavec

glinavec, laporovec, mešani

kremen, glinenci, sljude,
gnajs peš enjaki, vse magmatske
granati, pirokseni, amfiboli
kamnine, skrilavec, filit
apnenec, dolomit, konglomerati,
marmor kalcit, dolomit
bre e, peš enjaki
kremenov konglomerat, peš enjak,
kvarcit kremen
roženec
Ca, Mg silikati, kalcit, granati, delovanje hidrotermalne raztopine v
skarn
pirokseni apnencu in dolomitu
 5. VAJA 7

Zna ilna struktura in tekstura metamorfnih kamnin

Marmor Gnajs

Metamorfni skrilavec Filit

Zna ilen videz metamorfne kamnine (Zmes, severno od Prevalj na Koroškem)

Vaja 5.6.1: Razmisli in poiš i v zbirki v laboratoriju izvorno kamnino za kamnine, nastale z
metamorfozo in prikazane na zgornjih slikah.
5. VAJA 8
 5. VAJA 9

Vaja 5.1: Nau imo se prepoznavanja debelozrnatih kamnin

 5. VAJA 10

Vaja 5.1: Nau imo se prepoznavanja drobnozrnatih kamnin

 5. VAJA 11

5.7 Vadimo
Vaje v laboratoriju:
• Prepoznavamo zna ilne vrste kamnin v zbirki.
• Prepoznavamo in poimenujemo kamnine, manj tipi ne predstavnike v laboratoriju.
• Opazujemo zna ilno strukturo in teksturo v flišnih kamninah, v karbonskih glinastih
skrilavcih, v miocenskem laporju.

Vaje na poti v šolo in po opravkih:

• Iz kakšne kamnine so izdelane zunanje stopnice na UL FGG?
• Iz kakšne kamnine je izdelan tlak v avli UL FGG?
• Iz kakšne kamnine je izdelan rimski zid ob Jamovi ulici, podstavek Prešernovega
spomenika na Tromostovju, nova fasada stavbe Telekom pri avtobusni postaji, tlak
plo nika na novem mostu ez Gradaš ico pri Trnovski cerkvi?
• Podpeški marmor, hotaveljski marmor – ali so to prava imena za kamnino v teh
nahajališ ih?

Vaje doma:
• Preverite angleške izraze za kamnine v tabeli A.1 in jim poiš ite ustrezna slovenska
imena. Ali si ob imenu predstavljate videz kamnine?
• Naredite zasi eno solno raztopino in vanjo potopite nitko. Opazujte, kaj se dogaja,
ko voda hlapi. Skicirajte preizkus in prilepite izdelek.
• Opazujte kamnine, ki so uporabljene kot gradbeni material na poti v šolo ali po
opravkih. Opazujte izgled, barvo, kje se nahaja, v kakšne namene se uporablja
(namig: obisk pokopališ a, Maximarket, Prešernov spomenik, Robov vodnjak, nov
most ez Gradaš ico na Trnovem,…). Opišite lastne ugotovitve.
 5. VAJA 12

5.8 Geološki materiali v stavbni dediš ini

Namen vaje
Vaja poteka s sprehodom po mestu Ljubljana v ožji okolici šole UL FGG.
Na sprehodu opazujemo geološke materiale – kamnine – uporabljene kot gradiva pri
gradnji cest, mostov, zidov in stavb. Na zna ilnih stojnih mestih opišemo še geološke
zna ilnosti, sestavo tal in posebnosti temeljenja.

Aktivnosti študentov na vaji

Študent aktivno opazuje geološko okolico in geološke materiale, uporabljene pri gradnji in
na vsakem stojnem mestu skicira in zapiše bistvene poudarke. Pot poteka tako, da na njej
spoznavamo tudi dela velikih arhitektov: Ple nika, Mihevca, Šubica in Ravnikarja in njihov
odnos do rabe naravnega kamna.

Potek poti:
UL FGG (t .1), po Jamovi ob Rimskem zidu (t .2), po Barjanki do mostu ez Gradaš ico
(t .3). Naprej do Trnovske cerkve (t .4), po Emonski c. do Križank in Trga francoske
revolucije (t .5) in v NUK (t .6). Iz NUK ob Ljubljanici in ez Tromostovje do Robbovega
vodnjaka (t .7).
Prešernov spomenik in ogled fasade Ljubljanskih lekarn (t .8), po Mikloši evi mimo hotela
Union (t . 9) do stavb Telekoma in Pošte (t . 10). Ogled Kozolca (t . 11), avla neboti nika
(t . 12), sprehod mimo Parlamenta (t . 13) ter skozi pritli je Maximarketa in ogled stopnic
(t . 14).

Opazovanje
Na vsaki stojni to ki študent zabeleži tisto, kar je ocenil kot zanimivo iz predstavitve u itelja,
kot tudi tisto, kar ga je pritegnilo na opazovanem mestu. Okvir zabeležke naj se sestoji iz:
• Objekt
• Namen rabe kamnine
• Kamniti materiali (ime, nastanek, obdelava, stanje preperelosti, ostalo)
• Geološko okolje ( e je relevantno)
• Kulturna in tehni na dediš ina ( e je relevantno)