Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

2. predavanje iz IG

Geološko okolje

Univerza
v Ljubljani

Geološko okolje (geological

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

environment)
Zemlja: aktiven planet, v nenehnem spreminjanju
Geološki procesi: kontinuirno spreminjajo površje,
stare kamnine se preobražajo, nastajajo nove
Geološki cikel: obsega vse geološke procese, ki morajo
biti ciklični, sicer bi prišlo do neizogibne zaustavitve
Gibanje zemlje: je ključno za geološki cikel. Tektonika
plošč – gonilo za skoraj vse zemeljske premike.
Notranjost zemlje: je toplotni stroj, ki poganja vse
geološke procese.

50
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Eksogeni in endogeni procesi

in geodezijo

Eksogeni procesi-na zemeljskem površju:

– Na suhem: v glavnem razpad (preperevanje) in odnašanje
(erozija) preperelih ostankov kamnin
– V morjih, jezerih: v glavnem sedimentacija - usedanje
odlomkov razpadlih kamnin (produktov preperevanja) in
nastajanje novih sedimentov
Endogeni procesi:
– Globoko v zemljini notranjosti: ustvarjanje novih kamnin
in preoblikovanje starih
– Tektonski premiki

51

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo
Preperevanje

Erozija, transport EKSOGENI PROCESI

Gorovje

Zemeljski premiki Odlaganje - sedimentiranje

Litifikacija
Magmatske kamnine
Sedimentne kamnine

Metamorfoza, tlaki in temperature

Taljenje Metamorfne kamnine
Magma
ENDOGENI PROCESI
52
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Eksogeni procesi
in geodezijo

Glavni vir energije za eksogene procese sta sončevo sevanje in

zemljina težnost.
– preperevanje (mehčanje, razpad starejših kamnin),
– erozija, denudacija (odnašanje, razgaljanje)
– plazenje (premikanje zemeljskih mas po pobočju navzdol)
– transport in odlaganje sedimentov v novem geološkem okolju
– nastajanje novih sedimentov (aluvij, deluvij, koluvij, puhlica, morena)
Zunanji procesi: nižanje in izravnava površja.
Notranji procesi: dviganje, gubanje, prelomi,

53

Univerza
v Ljubljani

Eksogeni procesi: na površju –

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

plazenje
Plaz Koseč Plaz Macesnik

Preoblikovanje površja, iz prvotne kamnine nastajajo zemljine - grušč. Deluvij

54
 Univerza
v Ljubljani

Erozija in premiki mas na površju –

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

delovanje ledenikov

Nastajajo ledeniški sedimenti – morene, tili

Čelna, talna, bočna morena
Nesortirani sedimenti

55

Univerza
v Ljubljani

Premiki mas na površju –

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

delovanje vetra – eolski sedimenti

Nastajajo eolski sedimenti.

Puhlice, “les”, “loes”

Drobno zrnati sedimenti

Obsežna področja puhlice v Evropi

so nastala zaradi močnih severnih
vetrov, ki so odnašala finozrnat
sediment iz obrobja poledenitve in
ga odlagali v pasu srednje Evrope

56
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Premiki mas zaradi vode

in geodezijo

Nastajajo prodi, peski in gline –

pomembna je dolžina transporta
Aluvij, aluvialni sedimenti so tipični
sedimenti v dnu dolin
57

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Premiki mas zaradi gravitacije

in geodezijo

Nastajajo pobočni
grušči,
vršaji, koluvij

58
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Endogeni – notranji procesi

in geodezijo

• Glavni vir energije: radioaktivni razpad

kovin v Zemljini notranjosti, ki povzroča, da
deluje Zemlja kot velikanski toplotni stroj,
ki poganja tektoniko plošč.
• Notranji procesi: nastanek magmatskih in
metamorfnih kamnin ter vulkanizem,
potresi, nastanek gorovij, globokih jarkov
ter celin.

59

Univerza
v Ljubljani

Premiki in preoblikovanje površja

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

zaradi potresa

Razpoke, prelomi,
prelomne cone

60
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prelom, prelomna cona

in geodezijo

61

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gube
in geodezijo

V nagubanih kamninah govorimo o antiklinalah in sinklinalah

62
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gube in relief
in geodezijo

63

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Shema dogajanj
in geodezijo

(Povzeto po T. Waltham, 2007)

64
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Shematski geološki prerez

in geodezijo

Trdnost
Deformabilnost
Obstojnost, odpornost
Drugi geološko pogojeni
dejavniki tveganja
(Prirejeno po T. Waltham, 2007)

65

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Osnovni geološki materiali

in geodezijo

• Kamnine: so trdni sestavni deli zemeljske skorje.

Zgrajene so iz skupka mineralov ali skupka odlomkov
starejših kamnin, ki so medsebojno zlepljena oz.
cementirana
• Zemljine: so prepereli produkti starejših kamnin, ki
so ostali na mestu (rezidualne zemljine) ali so bili
prenešeni in odloženi na drugo mesto na kopnem ali
v morju (sedimenti različnih okolij: kopenski, morski,
jezerski).

66
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnine in minerali
in geodezijo

• Kamnine: mešanica mineralov in odlomkov starejših

kamnin, zato zelo različne lastnosti
• Minerali: stalna kemična sestava in struktura. Stalne
fizikalne lastnosti (trdota, topnost, prevodnost….)
• Na lastnosti kamnine vplivajo:
– Trdnost in odpornost mineralnih delcev
– Vrsta in lastnosti veziva (cementa, matriksa)
– Gostota strukture
– Razpoke, prelomi, plastovitost

67

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Umetna tla, “man made ground”

• Umetna tla: posledica človekovih aktivnosti:

– Stari nasipi
– Jalovišča in odlagališča odpadkov
– Območja površinskih kopov
• Degradirana tla, “brown filed” site so tla, ki so
zaradi starih vojaških, industrijskih ali drugih
aktivnosti kemično onesnažena

68
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Trdnost geoloških materialov

in geodezijo

• Trdnost se giblje od manj kot 10 kPa do preko 200

MPa.
• Granit je npr. do 4000x trdnejši od šotne zemljine.
• Pri ocenjevanju trdnosti kamnin ločujemo med:
– Intaktno kamnino - trdnostjo manjših kosov (q)
– Kamninsko maso ali hribino - na obnašanje kamninske
mase kot celote vplivajo diskontinuitete: prelomi, razpoke,
druge ploskve šibkosti, podzemna voda itd.

69

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Težavne geološke razmere

in geodezijo

• Mladi, mehki barjanski sedimenti (npr.

Ljubljansko barje)
• Nestabilna pobočja (iz zemljin in kamnin), npr.
Rebrnice
• Območja tektonsko močno pretrtih in
razpokanih kamnin (npr. Trojane, Karavanke)
• Območja intenzivnega preperevanja (npr. Kras)
• Območja starih rudarskih del
70
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Variabilnost trdnosti kamnin

in geodezijo

• Visoka in zelo visoka trdnost (magmatske

kamnine)
• Srednja in visoka trdnost (sedimentne,
nekatere metamorfne kamnine)
• Nizka in zelo nizka: sedimentne kamnine,
zemljine, redko tudi metamorfne kamnine

71

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološko okolje - zaključek

in geodezijo

• Temeljna tla (zemljine in kamnine, umetna

nasutja, degradirana tla)
• Podzemna voda, površinske vode
• Procesi: Endogeni (potresi, vulkani) in eksogeni
procesi (erozija, plazovi) na vplivnem območju
• Nikoli pozornosti ne omejimo ozko na objekt
(“parcelno mejo”)

72