Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

6. predavanje iz IG

Kamnine – 2.del
Lastnosti kamnin in kamninske mase

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Lastnosti kamnin
in geodezijo

• Fizikalne lastnosti
• Mehanske lastnosti
• Obstojnost/odpornost
• Estetski vtis (naravni kamen–ne bomo
obravnavali)
• Reakcije (v kombinaciji z drugimi gradivi)
• Škodljive reakcije v kamnini

339
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Pomen mineralne sestave

in geodezijo

Mineralna sestava vpliva na fizikalne in mehanske

lastnosti kamnin:
• Specifična teža, gostota zrnja
• Trdota
• Taljivost
• Prevodnost (električna, toplotna)
• Topnost v vodi in različnih medijih
• Magnetnost, fluorescenca
• Volumska stabilnost
340

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Mineraloško petrografske za gradbeništvo

in geodezijo

preiskave
• Makroskopski opis kamnine, osnovno
poimenovanje
• Mineraloške raziskave: mineralna zgradba in
struktura, natančno poimenovanje
– prisotnost nestabilnih/patogenih mineralov
– vsebnost količine in značaja gline
– druge posebnosti

341
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste mineraloških analiz

in geodezijo

• Makroskopski pregled
• Rentgenska analiza (RTG) - difraktogram
• SEM in optična mikroskopija
• Diferenčno termična analiza
• Določanje specifične površine zrn
• Različni indeksni kazalniki
• Kemična analiza kot podpora

342

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Zbrusek pod optičnim za gradbeništvo

in geodezijo

mikroskopom

343
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

SEM posnetek
in geodezijo

Framboidalni pirit Lističi sljude med glino

344

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

SEM kemična sestava

in geodezijo

345
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Primer rezultata mineraloške za gradbeništvo

in geodezijo

analize
• Alkalni glinenec: 45 % • Kremen: 65 %
• Kremen: 25 % • Plagioklaz: 18 %
• Biotit: 22 % • Alkalni glinenec: 8 %
• Amfibol: 4 % • Biotit: 6 %
• Akcesorni m.: 2 % • Amfibol: 2 %
• Akcesorni m.: 1%

Ime kamnine: GNAJS • Ime kamnine: KVARCIT

346

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Struktura in tekstura
in geodezijo

Vplivata na:
• Prostorninsko težo; poroznost
• Trdnost, deformabilnost (mehanske lastnosti)
• Kapilarnost, vpijanje vode, prepustnost
• Homogenost (anizotropija) lastnosti

347
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Fizikalne lastnosti
in geodezijo

• Poroznost, (n, e)
• Gostota zrnja (specifična teža), ρs (γs)
• Prostorninska masa (teža), ρ (γ)
• Vpijanje (adsorpcija ) vode,
• Toplotna prevodnost, toplotna razteznost
• Prepustnost za fluide (voda, plini)
• Druge geofizikalne lastnosti (katere – poveži s
predhodnimi predavanji?)
348

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Mehanske lastnosti
in geodezijo

• Tlačna trdnost (σc, q)

• Modul elastičnosti (Youngov modul E,
Poissonov količnik ν)
• Ostale oblike trdnosti: razcepna, natezna,
upogibna, točkovna
• Strižna trdnost: dve komponenti: kohezija - c,
trenjski kot, ϕ

349
 Univerza
v Ljubljani

Osnovni principi preiskovanja

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

trdnosti kamnin

Schmidt-ovo kladivo: hiter terenski test, s katerim identificiramo trdnost in

homogenost kamnin. Podobno sklerometru za beton.
Podrobnosti o preiskavah: laboratorijske vaje

350

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Ocenjevanje trdnosti kamnin

in geodezijo

Enoosna tlačna Indeks točkovne

Trdnost Terenska ocena Primeri
trdnost (MPa) trdnosti (MPa)
vzorec se lahko odkruši sveži graniti,
izjemno visoka >250 >10 samo z uporabo bazalt, kvarciti,
geološkega kladiva diabazi, gnajsi
kremenovi
potrebno je večje število peščenjaki, bazalti,
udarcev z geološkim gabri, gnajsi,
zelo visoka 100-250 4-10
kladivom, da kamnina marmor, apnenci,
poči granodioriti,
nekateri tufi
vzorec potrebuje več kot apnenci, marmor,
visoka 50-100 2-4 1 udarec, da kamnina filit, peščenjaki,
poči nekateri skrilavci
vzorca ni možno raziti
glinavci, premog,
ali strgati z žepnim
beton, skrilavci,
srednje visoka 25-50 1-2 nožem, poči ob enem
glinasti skrilavci,
udarcu z geološkim
mehkejši meljevci
kladivom
vzorec se s težavo strga
z žepnim nožem,
vboklina v kamnino se kreda, različne
nizka 5-25 b
lahko napravi z enim kamene soli
udarcem geološkega
kladiva
drobi se pod rahlimi
visoko preperele in
udarci geološkega
zelo nizka 1-5 b spremenjene
kladiva in se enostavno
kamnine
strga z žepnim nožem
visoko pretrte
izjemno nizka 0.25-1 b razi se z nohtom
kamnine 351
b - indeks točkovne trdnosti je negotov
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Odpornost
in geodezijo

• Na zamrzovanje in tajanje
• Na delovanje soli in kemikalij
• Na zaglajevanje (obrus, obraba, žilavost)
• Na temperaturne spremembe

• Drugo: npr. oprijemljivost (z bitumnom)

352

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Škodljive reakcije
in geodezijo

• Nabrekanje/krčenje/mehčanje
• Alkalno silikatna reakcija
• Sulfidni in sulfatni napad, sulfatna korozija
• Prehodi iz nestabilne v stabilno mineralno fazo

353
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Kemija sulfatnega napada v za gradbeništvo

in geodezijo

kamninah
Sadra je vir sulfatnega iona, ki lahko sproži sulfatno reakcijo v betonu, pri
čemer nastane etringit
CaSO4 . 2H2O * Ca3 (AlO3)2 + 30 H2O = CaO.Al2O3. CaSO4 . 32H2O

V zemljinah in agregatih, stabiliziranih z apnom ali cementom Ca(OH)2

potekajo pucolanske reakcije.
• Sulfati v zemljini vplivajo na proces, tvorijo visoko hidrirane sulfatne
soli, kot sta ettringit in thaumasit
8CaSiO3.CaCO3.CaSO4.15H2O

Oba sta zelo nabrekljiva, volumen se lahko poveča za 250 %.

(Osvežite znanja iz Gradiv)

354

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Pirit, sulfati in geološko okolje

in geodezijo

voda XA 1 XA2 XA3

Framboidalni pirit

> 200 > 600 > 3000

SO42- < 600 < 3000 < 6000
<6,5 > 5,5 <5,5 > 4,5 <4,5 > 4,0
pH
zemljina
> 2000 > 3000 > 12000
SO42- < 3000 < 12000 < 24000
Standard za beton podaja mejne vrednosti
Mineralni pirit

355
 Univerza
v Ljubljani
•Korozija betona Fakulteta

•Lokalno popolna deterioracija Zapozneli ettringit za gradbeništvo

in geodezijo

356

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
Nastajanje novih mineralov za gradbeništvo
in geodezijo

Karbonski meljevec s piritom

Beli oprh je kaolinit

Beli oprh- SEM analiza: kaolinit

357
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Razpadanje laporja: razpad po razpokah in mehčanje; kapilarnost

358

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
Progresivno mehčanje fliša Slano b. za gradbeništvo
in geodezijo

AC Razdrto - Čebulovica

2 leti po odprtju ceste Stanje NNP- 2006

359
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

HE Moste (1950 – 2006)

in geodezijo

Povečanje vertikalne razdalje v zračnem jašku

20

Povečanje vertikalne razadlje (m m )

15

10

1.1.1952

1.1.1955

1.1.1958

1.1.1961

1.1.1964

1.1.1967

1.1.1970

1.1.1973

1.1.1976

1.1.1979

1.1.1982

1.1.1985

1.1.1988

1.1.1991

1.1.1994

1.1.1997

1.1.2000

1.1.2003

1.1.2006

1.1.2009

1.1.2012

1.1.2015

1.1.2018
-5

nov sistem meritev od

-10 A B
C Logaritmično (A) aprila 2001
Logaritmično (B)

-15

Datum

Veliki nabrekalni tlaki, majhne, a kontinuirane deformacije v

visoko prekonsolidirani glini - sivici

360

Univerza
v Ljubljani

Nabrekalni dvižki zaradi

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

nabrekljivih zemljin, ZDA

361
 Univerza
v Ljubljani

Nabrekalni dvižki zaradi volumsko

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

nestabilnega agregata - Jesenice

362

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Alkalno silikatna reakcija

in geodezijo

363
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Alkalno silikatna reakcija – Kleče

364

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Predor Šentvid
in geodezijo

365
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Predor Šentvid
in geodezijo

366

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Povzetek
in geodezijo

Lastnosti kamnin določamo:

– v laboratoriju, na vzorcih, pridobljenih iz jeder vrtin ali na odlomkih,
pridobljenih na izdankih
– na terenu, z raziskavami v vrtinah (deformabilnost)
– z geofizikalnimi raziskavami na terenu
• „Stalnost“ lastnosti kamnin je odvisna od mineralne sestave in strukture
• Minerali glin: vpijanje vode, mehčanje, nabrekanje
• Sulfatni in kloridni minerali (anhidrit, sadra, halit): raztapljanje,
kristalizacija novih mineralov iz porne vode - nabrekanje
• Sulfidi, npr. pirit: reaktivne posledice: razpad, kisle reakcije, novi minerali
• Kremenica, opal: alkalno silikatna reakcija
• Kremen, glinenci: trde kamnine, obraba strojev

367
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

6. predavanje iz IG

Kamnine
Trdnost kamninske mase

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Trdnost kamninske mase

in geodezijo

Kamninska masa (hribina) je kamnina,

vključno z diskontinuitetami in preperino.
• Trdnost kamninske mase je bolj kot od trdnosti
kamnine, odvisna od narave, gostote in
razprostranjenosti diskontinuitet.
• Zavisi pa tudi od: trdnosti kamnine, stopnje
preperelosti kamnine in podzemne vode

369
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opis kamninske mase

in geodezijo

Opis kamninske mase obsega

• Vrsto kamnine (apnenec, dolomit, gnajs, granit,
glinavec)
• Teksturo (masivna, plastovita, skrilava)
• Diskontinuitete (razpoke – odprte, zaprte, zapolnjene z
glino…)
• Preperelost
• Podatki o podzemni vodi.

370

Univerza
v Ljubljani

Diskontinuiteta v kamninski
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

masi
• Je splošen izraz za vsako prekinitev
kontinuitete. Pomeni, da se vzdolž ploskve ali
čez ploskev diskontinuitete občutno zniža
trdnost kamnine.
• Diskontinuiteta: razpoke, prelomi, ploskve
šibkosti med plastmi….,

371
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Pojavljanje kamnine na terenu

in geodezijo

• Masivnost: globočnine, včasih apnenci, peščenjaki,

nekatere metamorfne kamnine. Ugodni pogoji za gradnjo
vkopov, podzemnih prostorov. Napredovanje gradnje je
počasno, lahko tudi dražje, a z IG vidika je masivnost
ugodna
• Plastovitost: Značilnost sedimentnih kamnin, zelo redko
magmatskih ali metamorfnih. Debeline plasti so od nekaj
metrov do manj kot centimeter. Pazljivost je potrebna pri
neugodnih nagibih plasti. Stiki med plastmi so polja
šibkosti, povečane prevodnosti za vodo…

372

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Pojavljanje kamnine na terenu

in geodezijo

• Skrilavost: opišemo jo tudi kot zelo tanko plastovitost. Je

tipična lastnost metamorfnih kamnin (foliacija), pogosta je
tudi v glinavcih, laporovcih, redka v apnencih, v magmatskih
kamninah je praviloma ni. Pospešuje preperevanje in je na
splošno IG neugodna lastnost.
• Krojitev: je lastnost, da se kamnina cepi (deli) v različne kose
značilnih oblik, kot posledica procesov v času sedimentacije,
diageneze, preperevanja. Oblika: ploščasta, paralelipipedna,
kroglasta, čebulasta…

(V Sloveniji so se skrilavci nekdaj uporabljali za strešno kritino: “zaliloški

skrilavec”, “komenski skrilav apnenec”, “metamorfni pohorski skrilavec”

373
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Klivaž
in geodezijo

RAZLAGA NASTANKA KLIVAŽA V KAMNINI ZARADI GUBANJA.

(HTTP://EN.WIKIPEDIA.ORG/WIKI/FILE:ANTICLINE_WITH_AXIAL_PLANAR_CLEAVAGE.JPG)
KLIVAŽ JE SISTEM VZPOREDNIH RAZPOK, NASTAL PRI GUBANJU ALI PRELAMLJANJU ZEMLJINE SKORJE.
NA DESNI SLIKI LEPO VIDIMO POJAV KLIVAŽA V NAGUBANI, PLASTOVITI SEDIMENTNI KAMNINI.

374

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Razpokanost
in geodezijo

• Nastane, kadar so napetosti v kamnini večje od trdnosti

kamnine (natezne, strižne)
• Naravna ali “povzročena”
• Naravna: tektonika, ohlajanja magmatskih kamnin,
temperaturne spremembe, razbremenitve
• V geologiji se razpokanost ocenjuje na osnovi ocene površine
razpok na pregledani površini kamnine (npr. malo razpokana <
2%; zelo močno razpokana > 10%). Subjektivna ocena!
• Razpoke omogočajo neelastične deformacije in zmanjšujejo
trdnost kamninske mase na 1/5 do 1/10 trdnosti kamnine

375
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Razpokanost
in geodezijo

• Razpoke (fracture) so bolj ali manj zvezne, natezne razpoke,

ob katerih se ja kamnina razprla za ca 1 cm do ca 1 m
• Mikrorazpoke (microfissures) so v IG razpoke, razprte v širini
1mm – 1cm

376

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Klasifikacija kamninske mase za gradbeništvo

in geodezijo

(hribin)
Možna je le s kombinacijo podatkov, dobljenih
z meritvami na terenu in s preiskavami v
laboratoriju
Mehanika skale je veda, ki se poglobljeno
ukvarja s kamninami (hribinami)
Različni klasifikacijski sistemi. Potrebna so
temeljna znanja in geološke izkušnje.

377
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Določitev trdnosti kamninske mase

Temelji na oceni vplivov različnih geoloških

dejavnikov:
– Trdnost kamnine
– RQD – Rock Quality designation
– Razpokanost, razdalja med razpokami, stanje
razpok, smer in orientacija razpok, zapolnitev
razpok, hrapavost razpok
– Podzemna voda

378

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

RQD- Rock quality designation

in geodezijo

• Je kvantifikacija razpok v izvrtanem jedru

premera nad 50 mm. Meri se skupna dolžina
kosov jedra, ki so daljši od 10 cm

• RQD = Σ(dolžina jedra > 10cm) x 100/dolžina

jedra A
OPIS
ZELO SLABA
RQD (%)
0 - 25

• Glej vsebino 5. vaje B SLABA 25 - 50

C SREDNJA 50 - 75
D DOBRA 75 - 90
E ODLIČNA >90

379
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

RQD
in geodezijo

RQD = Σ(dolžina jedra > 10cm) x

100/dolžina jedra 380

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Tip in orientacija razpok

in geodezijo

• Hrapavost: (strižna trdnost)

• Zapolnitev: glinasta; preperina, brečasta,
gladke usmerjene drsne ploskve
• Tipični trenjski koti: čista kamnina (20°-50°);
glinene polnitve (10° – 20°), breča (25° -40°)
• Orientacija: ocena je v IG pomembna glede na
položaj načrtovanega objekta

381
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Orientacija diskontinuitet
in geodezijo

382

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrednotenje kamninske mase

in geodezijo

• Pri vrednotenju trdnosti kamninske mase

»tehtamo« pomen in vpliv posameznega
dejavnika v hribini, ki je izrazito nehomogen
medij.
• Različni avtorji so izdelali različne postopke za
klasifikacijo in opisovanje trdnosti hribin.
• Klasifikacija se običajno izvaja za dela, ki se
bodo izvajala v hribini (globok vkop, predor).

383
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Klasifikacija kamninske mase

in geodezijo

• RMR (Rock Mass Rating) -po Bienawskem

• Q (Norveški sistem) - po Bartonu, za predore

http://studentski.net/gradiva/ulj/ntf/ge1/strukturna-geologija-in-
tektonika.html?r=ulj_ntf_ge1_sgt_sno_strukturiranost_kamnin_01.pdf

384

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

RMR (Rock Mass Rating) ali za gradbeništvo

in geodezijo

klasifikacija po Bienawskem

Temelji na naslednjih parametrih:

• Trdnost
• RQD
• Razdalja med razpokami
• Stanje razpok (hrapavost in polnitev)
• Podzemna voda
• Orientacija razpok.
Na osnovi seštevka točk se hribino razvrsti v razrede (tabela). RMR izvaja izkušen geolog-
geotehnik, z uporabo splošnih navodil, ki jih študent, ki ga predmet zanima, lahko sam poišče
na spletni strani: http://www.rocscience.com/hoek/pdf/3_Rock_mass_classification.pdf.

385
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Princip določanja RMR

in geodezijo

Parameter Ocena vrednosti in uteži

Q, MPa > 250 100 - 200 50 - 100 25 - 50 1-25
utež (rating) 15 12 7 4 1
RQD > 90 75 - 90 50-75 25 - 50 <25
20 17 13 8 3
Razpoke - razdalja > 2m 0,6 - 2 m 0,2 - 0,6 m 0,06 - 0,2m < 0,06 m
utež (rating) 20 15 10 8 5
Odprte izdolb. < izdolb. > 5
tesne
Razpoke - stanje <1mm preperele 5mm mm
utež (rating) 30 25 20 10 0
Podzemna voda suho vlažno mokro Mokro/kaplja teče
utež (rating) 15 10 7 4 0
zelo
Usmerjenost razpok zelo ugodno ugodno srednje neugodno. neugodno.
utež (rating) 0 -2 -7 -15 -25
RMR je vsota vseh 6 uteži
386

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

RMR – Rock Mass Classes

in geodezijo

RAZRED I II III IV V
OPIS ZELO DOBRA SRED SLABA ZELO
DOBRA NJA SLABA
RMR 81 - 100 61 - 80 41- 60 21 - 40 < 20
Q VREDNOST >40 10 - 40 4 - 10 1-4 <1
ϕ (°) > 45 35 – 45 25 -35 15 – 25 < 15
C (kPa) >400 300 – 400 200 – 300 100 – 200 < 100
β (°) >70 65 55 45 < 40

Norveški Q sistem (< 0,01 do > 100):

Q = (RQD/Jn)x(Jr/Ja)x(Jw/SRF)
J – joint; Jn- joint set number (1-20); Jr - Joint roughness factor (4-1),
Ja - Joint alteration and clay fillings (1-20); Jw- Joint water inflow or pressure (1-0,1)
SRF – stress reduction factor due to excavation (1 – 20)

387
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gradnje v kamninah
in geodezijo

• Na ravnem: večina kamnin lahko prevzame

obtežbe večine gradbenih objektov (to ne
velja za zemljine)
• Na pobočjih: pomembna je orientiranost
diskontinuitet, nevarnost porušitve zaradi
zdrsa
• Pomen praznin pod temelji.

388