Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

7. predavanje iz IG

Podzemna voda

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Voda na zemlji
in geodezijo

Vodna površina: Približno 70 % površine zemlje

Stoječa voda: oceani, morja, jezera
Tekoča voda: reke, potoki
Voda v atmosferi: dež, vodni hlapi

V oceanih: približno 97,6 % vse vode

Sladka voda: 77 % led in sneg, 22 % podzemna
voda, ostalo je voda v jezerih, rekah
in atmosferi

390
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Voda, H2O
in geodezijo

• Najdragocenejša mineralna surovina

• Oceani: 97,6% vode
• Polarni led je drugi največji rezervoar vode
• Podzemna voda: < 1% vse vode
• Podzemna voda: pomembna za življenje
rastlin in človeka
• Poraba vode ca 120 l/dan na prebivalca v SLO
• Podzemna voda izjemno pomembna v
mehaniki zemljin in kamnin
391

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Lastnosti vode
in geodezijo

Kemične lastnosti podzemne Fizikalne lastnosti podzemne

vode - vplivi vode
• Kemična sestava površinske • Okus
vode • Vonj
• Topnost kamninske mase • Barva
• Velikost stičišč • Bistrost
• Dolžina stika • Temperatura
• Hitrost toka • El. prevodnost
• Tlak vode na mestu
raztapljanja
• Temperatura
392
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Okus
in geodezijo

• Odvisen je od raztopljenih soli in plinov

• Sladke, slane, kisle, grenke…
• Kislost vodi daje raztopljeni CO2
• Grenak okus: magnezijevi sulfati
• Pitna voda: < 0,5 g soli/l
• Morska voda: >30 g/l soli
• Klasifikacija izvirov: sladki do 1g/l, slankasti do
10 g/l, slani 10-50g/l
393

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Temperatura
in geodezijo

• Odvisna je od globine in geološkega okolja

• Termalne vode: T > 20 °C
• Pitna voda, najprimernejša T med 7 in 12 °C
• Balneologija – veda, ki se ukvarja z zdravilnimi
učinki vode

394
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Lastnosti vode - 1
in geodezijo

Gostota (kg/m3): vsebnost soli, raztopljenih plinov.

Najgostejša je pri 4 °C (999,97 kg/m3)
Specifična teža (kN/m3): je funkcija gostote in pospeška
prostega pada. Za večino podzemnih vod v Sloveniji, ki
imajo T = 12 °C lahko privzamemo γ = 9,801 kN/m3
Stisljivost: do tlaka 200 barov je voda praktično
nestisljiva.
Površinska napetost: (N/m): je kvocient dela, ki ga je
treba dovesti za povečanje proste površine tekočine in
povečanja te količine
395

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Lastnosti vode - 2
in geodezijo

• Dinamična viskoznost: je funkcija gostote ter preko

tega spremenljiva s temperaturo, tlakom in
koncentracijo. Čista voda ima pri 10 °C viskoznost
1,3097x 10-3 Pas
• Električna prevodnost – upornost: destilirana voda ima
visoko el. upornost, vendar ta hitro pada z naraščanjem
koncentracije raztopljenih soli. El prevodnost je eden
prvih kazalnikov onesnaženosti vode.

396
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Lastnosti vode - 3
in geodezijo

• Trdota: količina raztopljenih soli/liter, nemška

trdotna lestvica: 1 stopinja = 10mg CaO/l
Zelo mehke (0-4), srednje trde (8-12) in trde vode < 30
• Agresivnost vode za beton, železo: določa se glede
na količino raztopljenih sulfatov, kloridov in
ogljikovega dioksida
• Mineralne vode: vsebujejo več kot 1 g/l raztopljenih
soli

397

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Rezervoarji vode
in geodezijo

• Oceani (1 340 000 000 km3)

• Ledeniki (24 000 000 km3)
Podzemne vode
• Kontinentalne površinske vode
• Atmosfera
• Biološko vezana voda

• Sladke vode: ca 3 % vseh vod hidrosfere

398
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Podzemna voda (talnica, podtalnica,

za gradbeništvo
in geodezijo

talna voda, ground-water)

• Podzemna voda: vsa voda, ki se nahaja v tleh pod zemeljskim
površjem
• Podzemna voda: se nahaja v ali teče skozi pore, praznine,
razpoke in kanale, ki so prisotni v zemljinah in kamninah pod
površjem
• Glavni vir: meteorna voda, ki se infiltrira v tla iz padavin(dež,
sneg, inje, rosa) – vadozna voda.
• Juvenilna voda nastaja s kondenzacijo vodne pare
magmatskega izvora ali s sintezo vodika in kisika
• Konatna voda – nastala skupaj s sedimenti

399

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Podzemna voda v prerezu tal

in geodezijo

400
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kroženje vode v naravi

in geodezijo

Glavni vir napajanja podzemne vode so padavine.

P=E+T+S+V
P = padavine
E = evaporacija
T = transpiracija
S = voda, ki površinsko odteče
V = voda, ki se infiltrira v tla

Del vode se lahko nepovratno veže v minerale.

401

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Globina podzemne vode

in geodezijo

• Več kot 50% vode je do globine 750 m. Če bi

to vodo prestavili na površino kopnega, bi ga
prekrila v višini ca 55 m
• Mejna globina vode je na 12 km (364 °C)
• Pri 1500 °C voda razpade na vodik in kisik

402
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Nastanek podzemne vode

in geodezijo

• Preobrazba površinskih vod (infiltracija

padavin, infiltracija vode iz rek, jezer)
• Kondenzacija vodne pare magmatskega
porekla (juvenilna voda)
• Kondenzacija z vodo nasičene pare v porah
• Osvobajanje kemično vezane vode
• Drugi viri napajanja: napajalni vodnjaki;
irigacija
403

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Podzemna voda v prerezu tal

in geodezijo

404
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vodonosnik/izolator-1
in geodezijo

• Vodonosnik (akvifer): je plast kamnine ali zemljine z

dovolj visoko prepustnostjo, ki omogoča hitro
prevajanje vode in črpanje vode iz črpalnih vodnjakov
(prod, debel pesek, razpokan dolomit in apnenec)
• Izolator (akviklud) je plast kamnine, ki vsebuje
statično vodo, adsorbirano na mineralna zrna, vendar
pa je prepustnost plasti zelo majhna, tok vode pa je
tako počasen, da ne omogoča črpanja (glina)

405

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vodonosnik/izolator- 2
in geodezijo

Tipični vodonosniki so:

• Nevezljive zemljine: prod, grušč, pesek
• Kamnine: porozni konglomerat in peščenjak,
razpokan dolomit, zakrasel apnenec
Tipični izolatorji so:
• Glinene zemljine in drobno zrnate klastične kamnine,
ki vsebujejo glino
• Masivne, nerazpokane, nezakrasele in tektonsko
nepoškodovane kamnine
406
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Poroznost
in geodezijo

Podzemna voda se nahaja v porah in prazninah zemljin

in kamnin.
Po oblike delimo praznine na:
- pore, razpoke in kanale
Po morfologiji praznin ločimo:
- medzrnsko poroznost
- razpoklinsko poroznost
- kraško ali kanalsko poroznost

407

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste poroznosti
in geodezijo

408
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Fazna razmerja v zemljini

in geodezijo

Vzorec zemljine:

409

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Poroznost/zasičenost
in geodezijo

Količnik por e in delež por n:

Vv Vv n e
e= n= e= n=
Vs V 1− n 1+ e

Stopnja zasičenosti Sr

Vw ew nw
Sr = Sr = Sr =
Vv ev nv

410
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Efektivna poroznost
in geodezijo

• Voda se lahko v zemljini/kamnini giblje le skozi

povezane pore. Količino vode, ki se lahko
izcedi iz enote volumna zemljine imenujemo
efektivna poroznost.
• Nekatere zemljine in kamnine (npr. gline)
imajo veliko skupno poroznost, a majhno
efektivno poroznost.

411

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Primerjava celotne in efektivne za gradbeništvo

in geodezijo

poroznosti (Domenico in Schwartz,1990)

Celotna Efektivna
poroznost (%) poroznost (%)
Apnenec, 5 - 15 0,1 - 5
dolomit
Peščenjak 5 - 15 0,5 - 10

Granit 0,1 0,00005

Masivne < 0,01

razlomljene
metamorfne k.
412
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Poroznost glede na nastanek

in geodezijo

• Primarna (medzrnska)- posledica nastanka

zemljine/kamnine in geološke zgodovine od
nastanka do danes
• Sekundarna – posledica tektonskih sil, ki so
delovale na kamninsko maso (razpoklinska –
fracture) ali raztapljanja (disolucijska-
disolution)

413

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vplivi na poroznost
in geodezijo

Medzrnska:
• velikost, oblika in sortiranost zrn
• način pakiranja zrn in stopnja zgoščenosti
• stopnja in vrsta cementacije med zrni
Razpoklinska:
Različne klasifikacije razpok: po nastanku,
dimenzijah..

414
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste vodonosnikov
in geodezijo

• Odprti ali nestacionarni

– v poroznih sredinah hidrogeoloških kolektorjev
– imajo stalen stik z vodnim krogom
– točkovni vektorji hitrosti se spreminjajo s časom
• Polzaprti
• Zaprti

415

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Shema vodonosnikov
in geodezijo

416
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Stanja vodonosnika
in geodezijo

Waltham,2007
Gladina podzemne vode
Vadozna cona – voda se drenira v nezasičeni coni zaradi gravitacije
Kapilarna cona – voda se dviga v pore nad gladino podzemne vode zaradi
površinske napetosti
Viseča podzemna voda – leži nad gladino prave podzemne vode
Odprt vodonosnik – je v stalnem stiku s hidrološkim krogom
Zaprt vodonosnik – ni vključen v hidrološki krog.

417

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste odprtih vodonosnikov

in geodezijo

• Prosti -imajo zgornjo površino prosto (nad gladino

podzemne vode je vadozna cona). Podlaga je
neprepustna.
• Kraški: razpoklinski in kavernozni sistem
• Arteški:
– Vodonosnik ima neprepustno podlago in krovnino
– Leži pod nekim kotom
– S svojim višjim delom mora biti nekje na površju, da se
lahko napaja

418
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kraški vodonosniki
in geodezijo

• Kraški (kavernozni, razpoklinski) vodonosniki se ne podrejajo enakim

zakonom toka vode kot medzrnski. Voda se po kavernah in razpokah
pretaka po nepredvidljivih poteh. Tok podzemne vode ni povezan s
topografijo terena.
• Tok podzemne vode v kraških vodonosnikih je težko napovedati.
• So zelo ranljivi za onesnaženje

(Waltham, 2007)

419

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Napajanje-praznjenje
in geodezijo

• Napajanje vodonosnika– je proces, pri katerem se

vodonosnik bogati (napaja z vodo) in je lahko
naravni ali umetni

• Praznjenje – vsak proces, pri katerem voda odteka iz

vodonosnika

– Naraven– izviri, praznjenje v reko

– Umetni – črpanje vode iz vodnjakov

420
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gibanje podzemne vode

in geodezijo

• Gravitacijski tok
• Kapilarni tok
• Tok zaradi medmolekularnih sil (pelikularni)
• Tok z vodno paro

421

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kapilarnost
in geodezijo

Kapilarna cev Razporeditev Pojav, da površina

tlaka
Steklena cev
Atmosferski zračni
kapljevine pri dotiku s trdno
tlak (u a = 0) snovjo oklepa končni kot α s
Ts α α Ts površino trdne snovi je
Rs Rs
Uw = - ρw h c g vzrok, da se površina
α C
Cona negativnega kapljevine ob stenah
Menisk vodnega tlaka
posode obrne navzgor, če
hc
ρw kapljevina moči steno
posode oziroma navzdol, če
Gladina kapljevina ne moči stene
A
Voda B posode. Zakrivljenost
površine je pomembna
2r predvsem v kapilarah, v
r = polmer katerih se oblikuje meniskus
r cevke 0
R s = cos α
Vodni tlak

422
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Višina kapilarnega dviga

in geodezijo

2π r Ts cos α = π r2 hcρwg Površinska napetost vode, T s = 72.75mN/m

pri 20°C
10 2 10 1
2T s
hc =
ρw gR s

Matrična sukcija, (u a - u w) (kPa)

Višina kapilare, h c (m)

101 10 0

10 0 10 -1

Glina
Melj Pesek
10 -1 10 -2
10 -3 10 -2 10 -1 10 0
Radij por, r(mm)

423

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kapilarni tok
in geodezijo

• Je posledica površinske napetosti fluida,

medmolekularnih sil in gravitacije.
• Odvija se v območju nesaturirane cone, oz. nad
gladino podzemne vode, v smeri od gladine
podzemne vode proti coni nižjega zasičenja.
• Višina kapilarnega dviga je odvisna od velikosti por,
temperature vode, mineralne sestave zrnja

424
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gravitacijski tok
in geodezijo

• Je tok, ki se podreja zakonom hidraulike in je

odvisen od hidrauličnega gradienta
• Poteka v saturirani in neturirani coni
vodonosnika
– Laminarni (medzrnska poroznost, majhne razpoke,
majhne hitrosti)
– Turbulentni (velike hitrosti, značilen za
razpoklinsko – kavernozni tip)

425

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prepustnost (permeability)
in geodezijo

• Je sposobnost kamnine, da prevaja vodo skozi

sisteme por in razpok
• Koeficient prepustnosti k je izražen kot hitrost
(m/s, cm/s)
• Darcyev zakon: v = k* i, Q = k*b*w*i
• i – hidravlični gradient
• b – debelina vodonosnika
• w – širina vodonosnika
426
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Koeficient vodoprepustnosti
in geodezijo

• Koeficient vodoprepustnosti (k) je lastnost

kamnine/zemljine, določena z merjenjem toka
vode skozi enoto površine v enoti časa pri
določenem gradientu (m/sec, cm/sec, m/dan)
• Hidravlični gradient (i) opisuje izgubo tlaka
vode na določeni poti:
i = ∆ h/∆l
∆H – višinska razlika med opazovanima točkama
∆l – razdalja med opazovanima točkama
427

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Darcyev zakon (1856)

in geodezijo

v = Q/A = k*i = k* ∆ h/∆l

v = hitrost toka vode (filtracijska hitrost)
Q = količina vode, ki se precedi skozi enoto
površine A v enoti časa (m3/s)
k = koeficient prepustnosti (m/s)
i = hidravlični gradient

428
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Prepustnost in hidravlični gradient

• Prepustnost in Darcyjev zakon: v = k i

• Hidravlični gradient: dh w 1 dp
i= =
ds γ w ds

429

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prepustne plasti v tleh

in geodezijo

• Cona z lastnostjo HG prevodnika

• Cona z lastnostjo HG kolektorja (vodonosnika)
• Vodonosnik se ustvari tam, kjer pride do
akumulacije ali do zmanjšanja pretoka
podzemne vode
• HG lastnosti kamnin in zemljin niso odvisne od
petrografske sestave, temveč samo od
poroznosti

430
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Značilnosti sredine s podzemno za gradbeništvo

in geodezijo

vodo
Značilnosti sredine, v kateri nastopa voda:
Fizikalne:
• Statične (lastnosti kamnine)
• Dinamične (lastnosti, ki vplivajo na pretakanje vode)

Kemične:
• (zgradba kamnine, ki vpliva na kemične lastnosti
vode)

431

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Statične fizikalne lastnosti sredine

• Poroznost
• Stopnja litificiranosti
• Zrnavostna sestava
• Razpokanost
• Specifična površina por
• Homogenost porozne kamnine

432
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Merjenje prepustnosti

Na terenu:
• Črpalni preizkusi
• Nalivalni preizkusi

V laboratoriju - Permeametri različnih tipov

• S konstantnim hidravličnim padcem
• S spremenljivim hidravličnim padcem

433

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Merjenje prepustnosti v za gradbeništvo

in geodezijo

laboratoriju – vaje v laboratoriju

Permeametri
– S konstantnim
– S spremenljivim hidravličnim padcem

434
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Permeameter s konstantnim za gradbeništvo

in geodezijo

hidravličnim padcem
v = k ⋅i
i = ∆h / H vzorec , v = Q / Avzorec
Q / Avzorec = k ⋅ ∆h / H vzorec
Q = Vvode / t
Vvode ∆h
=k⋅ w
t Avzorec H
Vvode H vzorec
k=
Avzorec t ∆h
Q = pretok
H vzorec = višina vzorca
Avzorec = prerez vzorca
t = čas
∆h = spremeba višine vodnega stolpca
Vvode = volumen pretečene vode

435

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Ql
k=
AtH

436
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo
Al H 1
k = ln
A1t H 2

437

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Merjenje prepustnosti
in geodezijo

Na terenu
• Črpalni preizkusi
• Nalivalni preizkusi

Vrsta preizkusa mora biti prilagojena namenu

rabe podatka preiskave

438
 Univerza
v Ljubljani

Merjenje prepustnosti na
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

terenu

439

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Črpalni preizkus
in geodezijo

440
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Izračun k iz črpalnega preizkusa

in geodezijo

Črpalni preizkus – “pumping test” (Dupuit):

H 2 − h02 q (ln r2 − ln r1 )
q = kπ ⇒ k =
ln R − ln r0 π (h22 − h12 )

Iz vodnjaka se črpa vodna količina q toliko časa,

da se vzpostavi stacionarni tok.

441

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Izračun koeficienta prepustnosti

Waltham, 2007

442
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Merjenje prepustnosti na terenu – za gradbeništvo

in geodezijo

nalivalni preizkus

443

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Nalivalni preizkus
in geodezijo

H
H0 t
t=0
6

ho
H
L
R

444
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Izračun „k“ iz nalivalnega preizkusa

Nalivalni preizkusi – “slug test” (Hvorslev):

r 2 ln ( L / R )
k =
2 LT0
V cev vodnjaka nalijemo vodo in zabeležimo trenutno
višjo gladino vodostaja H0.
Merimo spremembe gladine vodostaja H = H (t).
Narišemo graf v logaritmičnem merilu H/H0 proti času t
v aritmetičnem merilu.
Odčitamo vrednost časa T0 pri višini H, ki ustreza 37%
začetne višine vodostaja H0 zaradi nalivanja.
Enačba velja za primere, ko velja L/R > 8 !

445

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Nalivalni preizkus
in geodezijo

446
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

CPT-u meritve
in geodezijo

Sondo med vtiskovanjem ustavimo. Zaradi vtiskovanja

sonde so se v njeni neposredni okolici generirali porni
tlaki u, ki so lahko večji ali pa tudi manjši od hidrostatskega
tlaka.
Po zaustavitvi sonde teži porni tlak k uravnoteženju s
hidrostatskim tlakom.
Meritev pornega tlaka s časom da t.i. disipacijsko krivuljo.
S primerjavo teoretične in izmerjene disipacijske krivulje
lahko izvrednotimo koeficient konsolidacije (cv).

Več o CPT meritvah v višjih letnikih.

447

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

CPT-u meritve
in geodezijo

448
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Prepustnost, ocenjena iz krivulje za gradbeništvo

in geodezijo

zrnavosti

Ocena po
Hazenu:
k = a*d102
a je empirični
koeficient

449

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Naprave za opazovanje gladin in za gradbeništvo

in geodezijo

gibanja podzemne vode

• Piezometri
• “Bat” piezometri

450
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Naprave za merjenje sukcije za gradbeništvo

in geodezijo

(tenziometri)

451

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Hidrogeološki objekti
in geodezijo

• Črpališča: Vodnjaki + ostala oprema

• Objekti za opazovanje gladine in kvalitete
vode (piezometri)

452
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Izviri
in geodezijo

So izdanki podzemne vode:

– Gravitacijski
– Arteški
– Hidropnevmatski – voda se vzpenja s pomočjo plinov (gejzirji)
– Kraški (količina vode zelo koleba 1:10 – 1:1000)
– Estavele – delujejo kot izvir ali ponor
– Brojnice – podmorski izviri (vrulje)

453

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Izviri
in geodezijo

izvir izvir Hublja- kraški

arteški izvir brojnica

454
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Izdatnost izvirov
in geodezijo

• Količina vode (l/s) na izviru

• Izdatnost izvirov se lahko spreminja, le redki
imajo stalno izdatnost

455

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Geološka karta in podzemna voda

456
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Hidrogeološka karta
in geodezijo

457

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

HG karta načrtovane gradnje

in geodezijo

458
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Sledenje podzemne vode

in geodezijo

• Uporablja se za določitev
smeri in toka podzemne
vode v kraško razpoklinskih
vodonosnikih
• Kot sledilo se uporabljajo
neškodljive snovi (uranin).
Sledila se injicirajo v vode, ki
ponikajo na krasu ali v
razpoke.
459

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geotehnika in voda
in geodezijo

Če ne bi bilo podzemne vode, ne bi bilo mehanike tal

Trdnost zemljin direktno odvisna od tlaka porne vode
Konsolidacija- proces zgoščanja zaradi iztiskanja vode iz
por - posedki
Mehčanje (spremembe v saturirani in nesaturirani coni)
Geotehnika okolja:
– Trajno nižanje gladin- posedki; salinizacija
– Voda - transportni medij onesnaževal

460
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Depresijski lijak in posledice

in geodezijo

461

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Gradbeni posegi in podzemna za gradbeništvo

in geodezijo

voda

462
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Podzemna voda v gradbeni jami

463

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Črpalni vodnjak v gradbeni jami

464
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Posledice neupoštevanja PV

465

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Geotehnične gradnje in podzemna za gradbeništvo

in geodezijo

voda
• Trajno znižanje gladine podzemne vode:
– Zmanjšanje infiltracije zaradi pozidave
– Preveliko črpanje
– Sprememba toka podzemne vode (predori, vkopi)
• Trajno zvišanje gladine
– Vodne akumulacije
– Tesnilne bariere
– Namakanje

466
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Posledice trajnih sprememb gladin za gradbeništvo

in geodezijo

podzemne vode
Trajno znižanje
– Posedanje tal in objektov (subsidence)
– Širjenje puščave
– Zasoljevanje (problem Sirije, Irak, Libija in drugih voda v pol-
aridnih območjih).
Trajno zvišanje
- Vplivi na stavbe- kapilarnost
- Kolaps, nabrekanje
- Pojavi nestabilnosti- plazovi
- Spremembe mikroklime, biotopa

467

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Viri onesnaženja podzemne vode

Človeške aktivnosti so v zadnjih desetletjih močno povečale onesnaženost

okolja in podzemne vode
– V kmetijstvu: gnojila, pesticidi, gnoj in gnojevke
– V industriji: odplake, prah, težke kovine, azbest
– Neurejena odlagališča: izcedne vode
– Radioaktivna odlagališča: !!!
– Rudniki: jalovišča s povečano koncentracijo težkih kovin in sredstev za
predelavo rud
– Promet: izlivi ob nesrečah, permanentno onesnaževanje
– Energetika: EF pepeli, sadra, žlindre, radioaktivni odpadki, mulji v
akumulacijskih bazenih
– Vojska:

468
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

469

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Ukrepi za preprečevanje za gradbeništvo

in geodezijo

onesnaženja
• Aktivni
– Prepoved gradnje
– Prepoved rabe potencialnih onesnaževal
– Prepoved prometa potencialnih onesnaževal

• Pasivni
– Ukrepi zaščite pred trajnim ali naključnim
onesnaženjem

470
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Primeri tesnjenja prometnice

in geodezijo

471

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Ukrepi za preprečevanje širjenja za gradbeništvo

in geodezijo

onesnaženja s podzemno vodo

• Gradnja tesnilnih zaves
• Črpanje onesnažene podzemne vode
• Solidifikacija, vitrifikacija onesnaženih tal
• Izkop, čiščenje in ponovno vračanje
onesnažene zemljine na mesto gradnje

472