Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

5. predavanje iz IG

Stratigrafija, geološke karte

in prerezi, načrtovanje
geoloških raziskav

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Stratigrafija („stratus“- plast)

in geodezijo

Je veja geologije, ki preučuje zaporedje plasti,

njihovo starost in medsebojne odnose
– Geokronološka (kronostratigrafska) deli zemljino
zgodovino na časovne enote (značilni geološki
dogodki)
– Litostratigrafska sloni na menjavanju kamninske
sestave v geološki zgodovini
– Biostratigrafska temelji na razvoju rastlinskega in
živalskega sveta

167
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološka kronologija
in geodezijo

• Zemeljska skorja ni nastala naenkrat

• Razvijala se je milijone in milijarde let

Litološke enote
So skupine kamnin, ki so nastajale v značilnih pogojih
geološkega okolja. Na terenu jih lahko prepoznamo, ne
moremo pa določiti njihove starosti, če nimamo ustreznih
drugih podatkov (opišemo torej: plastoviti apnenec, masivni
dolomit, zakraseli konglomerat).
Starost kamnin bodo pomagali določiti specialisti geologi.

168

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Določanje starosti kamnin

in geodezijo

• Ko sedimenti nastajajo, so plasti vodoravne

• Mlajše plasti so vedno nad starejšimi
• Struktura, ki seka, je vedno mlajša od tiste, ki jo seka
• Podobnost plasti
• Fosilne združbe so značilni kazalnik starosti in okolja
nastanka
• Radiometrično določanje starosti (temelji na spontanem
radioaktivnem razpadu prvin, ki jih vsebujejo organske
snovi ali minerali kamnin. Vsaka taka kamnina ima
razpolovni čas, v katerem se količina starševskega izotopa
razpolovi).

169
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Fosili in njihov pomen za za gradbeništvo

in geodezijo

stratigrafijo
Fosili so okameneli ostanki organizmov.
Fosilni sledovi so sledovi delovanja organizmov
(npr. lezenja)
Vodilni fosili določajo kratek čas geološke
zgodovine (0,5 MIO do 3 MIO let)
Facialni fosili določajo okolje (zahtevali so
posebne kemične in fizikalne pogoje, npr.
korale čisto in toplo vodo)

170

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološke stratigrafske enote

in geodezijo

Kronološka enota Kronostratigrafska enota Primer

era eratem mezozoik
perioda sistem trias
epoha serija zgornji trias
doba stopnja karnij

Litološke enote:
Osnovna litološka enota je sklad, plast ali pola.
Več skladov združujemo v formacije in grupe, npr. grödenski skladi

171
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološki čas – zelo okvirno

in geodezijo

MIO let Življenje Era Perioda

4 Prvi hominidi KENOZOIK Kvartar

Sesalci Terciar
65 Izumrejo dinozavri MEZOZOIK Kreda
Jura
245 Prvi dinozavri Trias
300 Prvi plazilci PALEOZOIK Perm
Karbon
400 Ribe Devon
Silur
545 Fosili Ordovicij
Kambrij
600 Kompleksna bitja PREDKAMBRIJ
3500 Enocelični fosili
4550 Nastanek zemlje

172

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Perioda Era Starost (MIO let)

Holocen=sedanjost KVARTAR (Q)
Pleistocen
1,8
Pliocen (Pl) TERCIAR (Tc)
Miocen (M) NEOGEN
Oligocen (Ol)
Eocen (E) PALEOGEN 65
Paleocen (Pc)
Kreda (K) MEZOZOIK (Mz)
Jura (J)
Trias (T) 245
Permij (P) PALEOZOIK (Pz)
Karbon ( C )
Devon (D)
Silur (S) 545
Ordovicij (Or)
Kambrij (Km)
Proterozoik PREDKAMBRIJ 4600
Arhaik
173
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološki čas, geološka starost

in geodezijo

• Večina geoloških struktur, ki jih vidimo danes, je

že bila podvržena najrazličnejšim procesom.
• V gradbeništvu se najpogosteje srečujemo s
kvartarnimi sedimenti, ki gradijo najvišji del
litosfere. Pri velikih infrastrukturnih projektih,
predorih ipd. pa se tudi v gradbeništvu srečujemo
s starejšimi kamninami in posledicami tektonskih
sil.

174

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološka karta - definicije

in geodezijo

• Je topografska karta, na katero so nanešeni geološki

podatki
• Je ortogonalna projekcija geoloških struktur,
projecirana na horizontalno površino
• Je temeljna informacija o geološki zgradbi in strukturi
nekega ozemlja
• Je grafični prikaz geološke zgradbe terena: starosti
kamnin, sestave kamnin, tektonskih značilnosti,
mineralnih surovin

175
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Geološki čas na geološki karti

Kamnine, za katere se ocenjuje, da so nastajale v

približno istem času, na geološki karti označujemo
z enakimi barvami in enakimi oznakami za
geološko starost (K, J, P, M…)

Za označevanje ozemlja enake geološke starosti

uporabljamo stalne, standardne oznake.

Razlaga poteka skupaj z branjem Osnovne

geološke karte 1:100 000 v razredu.

Vsaka geološka karta mora imeti legendo.

176

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Legenda - starost

177
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Geološka zgradba in morfologija za gradbeništvo

in geodezijo

ozemlja sta v tesni zvezi

178

Univerza
v Ljubljani
Geološka karta, legenda: starost in litološka zgradba Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

179
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Razdelitev geoloških kart po merilu

• Podrobne ali detajlne - karte velikega merila,

M 1: 10 000 do 1: 100 (glej 1. vaja, za fazo PGD
1:1000)
• Osnovne: (1:100 000 do 1:10 000), srednje
merilo
• Pregledne: (1:500 000 do 1:100 000)
• Regionalne: (1:500 000)

180

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Razdelitev geoloških kart po za gradbeništvo

in geodezijo

vsebini
• Splošne ali standardne geološke karte
• Specialistične oz. namenske geološke karte
– HG karta
– IG karta
– Karta plazov
– Geotektonska karta
– Karta mineralnih surovin itd

181
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Vsebina osnovne geološke karte

• Naziv, oznaka in avtorji karte

• Karta – grafični prikaz
• Litološka legenda
• Legenda standardnih oznak
• Pregledni geološki stolpec
• Legenda topografskih oznak, številčno in grafično
merilo
• Geološki profil
• Tolmač
182

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

OGK List Gorica, M 1: 100.000

183
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Legenda kartiranih enot - izsek

LEGENDA KARTIRANIH ENOT

184

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Legenda standardnih znakov - izsek

in geodezijo

185
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Vsebina namenskih geoloških kart

• Poleg splošnih podatkov prikazujejo elemente,

pomembne za določeno geološko panogo, na primer:
• IG karta
• HG karta
• Karta mineralnih surovin
• Geotermalna karta
• Geokemijska karta
• Strukturna … itd.

186

Univerza
v Ljubljani

Karta ogroženosti pred zemeljskimi

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

plazovi

OCENA MOZNOSTI
PLAZENJA

ZELO MAJHNA
MAJHNA
SREDNJA
VELIKA

Tematske karte izdelujejo na Geološkem zavodu Slovenije ali v okviru

specializiranih skupin (npr. v rudnikih).

187
 Univerza
v Ljubljani

Karta ogroženosti pred

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

kamninskimi podori

OCENA MOŽNOSTI
NASTANKA PODOROV

NI MOŽNOSTI
MAJHNA
SREDNJA
VELIKA

188

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Karta značilnih kamnin

in geodezijo

189
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Hidrogeološka karta
in geodezijo

190

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

IG karta v gradbeništvu
in geodezijo

• Nadgradnja OGK s podrobnim kartiranjem terena ter

namenskimi raziskavami (vrtine, geofizikalne in
druge in situ meritve, izkopi,…).
• Za potrebe urbanizma, gradenj vseh vrst objektov,
oskrbe s pitno vodo, sanacije plazov.
• IG karto za gradbeništvo izdelujejo specializirani
inženirski geologi v tesni navezi z geotehniki
• Rudniki in drugi obrati pridobivanja mineralnih
surovin imajo lastno geološko službo

191
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

IG prerez tal
in geodezijo

• Je presek tal na opazovanem odseku. Na njem

so vrisani podatki o mejah med posameznimi
plastmi, o zgradbi in lastnostih plasti, gladini
podzemne vode.
• Za izdelavo IG profila potrebuje geolog
bistveno več podatkov kot za izdelavo IG karte.
• Raziskave: geofizikalne raziskave, vrtanje vrtin,
meritve v vrtinah.

192

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

IG karta za gradnjo AC
in geodezijo

• M: 1:1000 ali bolj

natančno
• Vrisani gradbeni
ukrepi
(vkop, nasip, zid)
• Posebej označene
težavne razmere
• Vsa raziskovalna
dela
• Podrobna členitev
litoloških členov

193
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vzdolžni IG prerez
in geodezijo

194

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

195
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

IG karta ceste čez plaz

in geodezijo

196

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

197
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prečni prerez
in geodezijo

198

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vzdolžni IG prerez predora

in geodezijo

199
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

200

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Načrtovanje GG raziskav
in geodezijo

• Dobro načrtovanje geoloških raziskav je ključ do kvalitetnih

geoloških podatkov za potrebe gradnje
• Geološke raziskave se začnejo v kabinetu.

• Ogled terena, lokacije

• Ustrezne geodetske podloge
• Pregled vseh dosegljivih arhivskih dokumentov
• Pregled aero foto, lidar
• Preučitev načrtovane gradnje v geološkem okolju
• Izdelava Programa geoloških raziskav

201
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Faznost geoloških raziskav

in geodezijo

• Preliminarne raziskave
• Raziskave za idejno zasnovo, idejni projekt
• Raziskave za pridobitev podatkov za PGD, PZI
• Raziskave v času izvedbe, kontrolne raziskave
• Geološko geotehnični monitoring

202

Univerza
v Ljubljani

Geološke raziskave, pomembne za

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

gradbeništvo
• Pregled obstoječih geoloških podatkov
• Študij podatkov starejših raziskav in izkušenj iz preteklih
gradenj
• IG kartiranje in izdelava IG karte in profilov
• Geofizikalne raziskave
• Geološko vrtanje, opazovanje gladin in toka podzemne
vode
• Meritve v vrtinah (penetracije, dilatometer,
presiometer..)
• Dolgoročno opazovanje pomikov na površini in v vrtinah
(geodetske točke, inklinometri)
• Druge raziskave….
203
 Univerza
v Ljubljani

Geološki čas in litološke

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

enote
• Kredni apnenec
• Karbonski klastiti
• Pleistoceski konglomerat
• Paleozojski skrilavci
• Terciarni peski
• Kvartarni prod
S pojmi, navedenimi zgoraj, ni določena le starost in vrsta kamnin,
posredno so z imenom že nakazane značilnosti kamnine. Ali jih že
prepoznate?

204

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Pomembnejše geološke formacije za gradbeništvo

in geodezijo

v Sloveniji
• Predkambrij: V Sloveniji ni dokazan
• Paleozoik: (570 MIO let do 250 MIO let).
Razvoj rastlinskih in živalskih vrst. Rastline
prešle na kopno in zavzele močvirja. Nastanek
velikih ležišč premoga.
– Kambrij, ordovicij in silur: domneva se, da so
ordovicijske starosti nekatere metamorfne
kamnine na Pohorju, Kozjaku: gnajs, blestnik,
marmor, eklogit, serpentinit
205
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Paleozoik
in geodezijo

• Devon: Jezersko, Stegovnik, Virnikov Grintavec…

kamnine: apnenec; Kozjak
• Karbon: ime dobil po obilici premoga. Kamnine: črni
glinasti skrilavci, peščenjaki, konglomerati. Pogosto
tektonsko zelo poškodovani. Serija plasti podobna
flišni seriji, a imajo kamnine manj aktivne gline. V
karbonbskih plasteh so pogosti pojavi pirita, tudi
anhidrita in sadre (predori Karavanke, Trojane,
Golovec, Šentvid…).

206

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Permij
in geodezijo

• Zelo različne kamnine:

– Rdeči, beli in sivi apnenci: Dolžanova soteska, javorniški
rovt, Žetale (Trogkofelski skladi)
– Trbiška breča (iz kosov apnencev)
– Klastične kamnine: Ortnek, Loški in Polhograjski hribi,
Cerkljansko
– “Grödenski skladi”: peščenjaki, skrilavi glinavci, kremenovi
konglomerati: Loški in Polhograjski hribi, Cerkljansko
– Neoschwagerinski apnenci: Grajska skala na Bledu

207
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Mezozoik (trias, jura, kreda)

in geodezijo

Spodnji trias: dolomit, skrilavi laporovci, glinavci,

apnenci
Srednji trias: dolomit, diabaz, zeleni tufi, ploščati
apnenci, skrilavi glinavci, skrilavi laporovci,
tufski peščenjaki, andezit, aplit, tuf
Zgornji trias: karbonatne kamnine, ponekod
tufski peščenjaki, skrilavi laporovci

208

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Mezozoik
in geodezijo

JURA
• Prevladujejo apnenci z vmesnimi polami
roženca, skrilavega glinavca. (Selška dolina:
zaliloški strešni skrilavci)
KREDA
• Apnenci
• Fliš

209
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Terciar
in geodezijo

• Flišne kamnine
• Laporji in laporovci
• Oligocenska sivica
• Tufi in tufiti smrekovškega vulkanizma
• Pesek, glina, peščenjak

210

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kvartar
in geodezijo

• Rečni in hudourniški prodni zasipi

• Jezerska kreda
• Glineni sedimenti v zaprtih bazenih
• Kvartarni lehnjak

211