Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

6. predavanje iz IG

Kamnine – 1.del
osnovni izrazi, pomembni za razumevanje
kamnin, elementi,minerali, standardna
klasifikacija,

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnine
in geodezijo

• So litificirani, bistveni deli zemeljske skorje.

• Sestavljene so iz skupka mineralnih zrn, ki so
medsebojno različno močno povezana
(cementirana, litificirana)
• Za različne vrste kamnin je značilna bolj ali
manj stalna mineralna sestava.
• Kamnine gradijo skorjo in zgornji del plašča

213
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Minerali
in geodezijo

• So v naravi nastopajoče trdne snovi z bolj ali

manj stalno kemično sestavo in notranjo
kristalno strukturo.
• Kristalna struktura je geometrijska prostorska
razporeditev atomov. Obstaja 14 osnovnih
prostorskih mrež, razporejenih v 6 sistemov.

214

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Periodni sistem elementov

in geodezijo

215
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Glavni elementi v litosferi

in geodezijo

• Kisik, O, 46,7 %. Vezan v vrsti spojin, npr.v karbonatih: kalcit

CaCO3,, dolomit (CaMg(CO3)2;, kremenu: SiO2, silikatnih
mineralih, sulfatih, npr. anhidritu CaSO4; sadri CaSO4 x 2H20
• Silicij, Si, 27,7 %. Je osnovno gradivo velikega sveta mineralov,
ki jih imenujemo silikati: glinenci (npr. ortoklaz KAlSi3O8),
plagioklazi, npr. albit Na AlSi3O8, anortit Ca Al2Si2O8, minerali
glin, npr. kaolinit Al4Si4O10(OH)8
• Aluminij, Al, 8 %, je pogost v silikatnih mineralih,v oksidih in
hidroksidih, npr. boehmit AlOOH, diaspor HAlO2, sestavina
boksitov, terra rose
• Kalcij, Ca, 3 %, osnovno gradivo apnencev
• Natrij, Na, Kalij, K, Magnezij, Ma, železo, Fe…

216

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Minerali
in geodezijo

Minerali so v naravi nastopajoče trdne snovi, za katere je

značilna:
1. bolj ali manj stalna kemična sestava
2. bolj ali manj stalna notranja struktura (primer C!)
3. bolj ali manj značilne fizikalne lastnosti (trdota, gostota,
temperatura taljenja, elektroprevodnost, topnost,
radioaktivnost, razkolnost, magnetnost,reakcije z drugimi
snovmi, barva, barva črte..).

Umetni minerali nastajajo v proizvodnih procesih. Tipični so

npr. minerali cementnega klinkerja, minerali
metalurških žlinder itd.

217
 Univerza
v Ljubljani

Sistematika mineralov –
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

mineralne skupine
1. Prvine: zlato, baker, žveplo, živo srebro (Au, Cu, S, Hg)
2. Sulfidi: pirit, markazit (FeS2)
3. Haloidi: halit, silvin (NaCl, KCl)
4. Oksidi in hidroksidi: kremen, brucit, boehmit (SiO2, MgO,
AlOOH)
5. Nitrati, karbonati, borati: (kalcit (CaCO3), dolomit
CaMg(CO3)2, siderit Fe CO3)
6. Sulfati: sadra (CaSO4 x 2 H2O), anhidrit, CaSO4
7. Fosfati
8. Silikati: izjemno velika družina silikatnih mineralov
9. Organske spojine

218

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamninotvorni minerali
in geodezijo

• Minerali, ki nastopajo v kamninah: kamninotvorni

minerali (rock forming minerals).
• Večinoma silikati, manj pogosti so oksidi in karbonati.
• Kemijska sestava ni posebno pestra: O, Si in Al, Fe,
Ca, Mg, Na in K.
• V kamninah se nekateri minerali pogosto pojavljajo
skupaj, drugi pa nikoli. Združba mineralov, ki običajno
nastopa skupaj v določenem geološkem okolju, se
imenuje mineralna parageneza.

219
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Glavni kamninotvorni minerali

in geodezijo

• Glinenci (silikati)
• Kremen (oksid)
• Plagioklazi (silikati)
• Sljude (silikati)
• Pirokseni, amfiboli, olivin, serpentin (silikati).
• Kalcit, dolomit (karbonati)
• Kovinski minerali v veliki družini rud

220

Univerza
v Ljubljani

Temperatura, pritisk in mineralne

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

skupine
• Magmatski minerali: so prvi minerali, nastali v Zemljini skorji z
diferenciacijo in kristalizacijo iz vročih talin. Kremen,
glinenci,sljuda, amfiboli, pirokseni,olivin,magnetit, hematit
• Diagenetski minerali: nastali pri običajnih tlakih in
temperaturah z geološkimi procesi na površju ali blizu njega
(preperevanje, erozija, obarjanje, diageneza). Kalcit, dolomit,
sadra, anhidrit, halit, kremen, glineni minerali
• Metamorfni minerali: so nastali s spremembo obstoječih
mineralov zaradi povišanega tlaka in/ali temperature. Kremen,
alkalni glinenci, sljude, kloriti,amfiboli,pirokseni, disten,
granati, epidot,serpentin

221
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Bistveni/značilni/akcesorni m.
in geodezijo

Bistveni minerali: so v kamnini tisti, ki jih kamnina mora

vsebovati, da ustreza svojemu imenu. Na osnovi bistvenih
mineralov so narejene klasifikacije kamnin. Po navadi je
bistvenih mineralov v kamnini največ.

Značilni minerali: so v kamnini zastopani v manjši količini

in ne vplivajo na klasificiranje kamnin, lahko pa pomagajo
pri določanju imena kamnin ter pogojev nastanka kamnin.

Akcesorni minerali: so v kamninah zastopani le v nekaj

odstotkih in nimajo nobenega vpliva na poimenovanje in
klasificiranje kamnin.
222

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Lastnosti mineralov
in geodezijo

So posledica njihove kristalne strukture in kemijske sestave

(primer: grafit in diamant).
Fizikalne lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavanju:
• barva, barva črte,
• trdota,
• gostota, specifična teža,
• magnetnost,
• sijaj, fluorescenca,
• prozornost, prosojnost,
• radioaktivnost,
• okus, topnost
• razkolnost, otip...

223
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Mohsova trdotna lestvica

in geodezijo

Je relativna lestvica – trši mineral razi

mehkejšega (1-lojevec, 2- sadra, 3- kalcit, 4-
fluorit, 5- apatit, 6-ortoklaz, 7- kremen, 8- topaz,
9- korund, 10- diamant)
Informacija:
• z nohtom razimo minerale s trdoto < 2
• z nožem razimo minerale s trdoto < 5,5
• steklo razijo minerali s trdoto > 5,5
Razmislimo: ali je trdota pomembna lastnost v gradbeništvu?

224

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Topnost
in geodezijo

• Kloridi so zelo topni v vodi

• Nekateri sulfati so topni v vodi, npr. sadra
• Apnenec je topen v HCL, pri tem šumi in ga
tako enostavno ločimo od dolomita

225
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gostota (specifična teža)

in geodezijo

• Osmij: 22 g/cm3
• Zlato: 19,3 g/cm3
• Barit: 4.48 g/cm3
• Korund: 4.00 g/cm3
• Kremen: 2.65 g/cm3
• Kalcit: 2.60-2.80 g/cm3
• Sljuda 2.60-3.20 g/cm3
• Kaolin 2.54-2.60 g/cm3

226

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Velik pomen silikatnih kamnin

in geodezijo

• Litosfera pa je sestavljena prvenstveno iz

silikatnih kamnin.
• Vse magme so silikatnega izvora.
• V tipično silikatnem okolju so v Sloveniji: murske
gramoznice, kamnolom Sotina, kamnolomi čizlakita in
tonalita, kremenovi peski (Puconci) itd.

227
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Razumevanje silikatnih mineralov

Delijo se na več skupin, glede na notranjo zgradbo in

način povezovanja z drugimi skupinami. Osnovna enota
ima obliko tetraedra, v katerem je atom Si obdan s 4
atomi O.

in Kisik in Silicij in Hidroksil Aluminij, magnezij, itd.

Si - tetraeder Al - oktaeder

228

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Sistematika silikatnih mineralov

in geodezijo

• Temelji na združbah, ki gradijo osnovni mineral: SiO4,

Si2O7, Si2O6 …
• Nezosilikati (imajo samostojne SiO4 tetraedre)
• Ciklosilikati (imajo zaprte tetraedrske obroče)
• Filosilikati itd, itd.
• Različne združbe imajo različne lastnosti. Za osnovno
znanje gradbenika je pomembno, da pozna in razlikuje
med pojmi, ki označujejo mineral (glinenec), kamnino
(glinavec), zemljino (glina) ali združbo zrn določene
velikosti (delci pod 0,002 mm)

229
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Silikatni minerali v Sloveniji

in geodezijo

Med silikatnimi minerali so v slovenskih kamninah

zelo pogosti:
• Glinenci: ortoklaz, KAlSi3O8,
• Plagioklazi: NaAlSi3O8, anortit CaAlSi2O8
• Minerali glin: kaolinit, illit, montmorillonit
• Sljude:muskovit KAl2/AlSi3O10(OH)2
• Kloriti: (Mg6(OH)8 Si4O10
• Amfiboli:X2Y5(Z4O11)2 (OH,F)2. To je splošna formula,
X(2+): Mn, Fe, Mg; Y(2+, 3+): Mg, Fe2+, Fe3+, Al, Mn, Z:Si
ali Al
230

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Razlikovanje sorodnih pojmov

in geodezijo

• Glina – zemljina: je sestavljena iz zelo drobnih zrn, ki dajo

zemljini plastičen značaj. Vsebuje tudi minerale glin,
vendar so v sestavi tudi drugi minerali, npr. kremen,
kalcit, železovi oksidi…
• Glinenec – je silikatni mineral, pomemben gradnik
magmatskih kamnin
• Glina – mineral iz skupine mineralov glin (kaolinit, illit,
montmorillonit…)
• Glinavec – kamnina, nastala z litificiranjem glinene
zemljine
• Glina –združba zrn, manjših od 0,002 mm.

231
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Minerali glin
in geodezijo

Glineni mineral Kemična formula Tip vezi Vrsta vezi Ionska CEC
izmenjava (meq/100g)*

Kaolinit Al4Si4O10(OH)8 1:1 O-OH, močna nizka 3 - 15

Illit K0,5-0,75Al2 (Al0,5-0,75Si3,25- 2:1 K – ioni nekaj Si vedno z 10 - 40

3,5O10(OH)2 močna Al. K uravnava
ravnotežje

Montmorillonit** Na0,35 (Al1,65 2:1 O-O Mg z Al 80 -150

Mg0,35)Si4O10(OH)2 x n H2O šibka

Klorit (Mg,Al,Fe)6((AlSi)4O10)(OH)8 2:1 (MgAl)6(OH)12 Al namesto Si v 10 - 40

2:1 plasteh in Al
namesto Mg v
vmesnih

* meq = miliekvivalenti, to je količina snovi, ki v kemičnem procesu odgovarja 1 molu druge snovi
** včasih tudi izraz smektitni minerali

232

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Pomen strukture v mineralih glin

Si - O plast Si - O plast

Gibsitna plast Gibsitna plast

Gibsitna plast Si - O plast Si - O plast

Si - O plast Kalij nH2O in izmenljivi kationi

Variabilna
Si - O plast razdalja - Si - O plast
10 A od 9.6 A do
Gibsitna plast Gibsitna plast popolne Gibsitna plast
7.2 A
separacije
Si - O plast Si - O plast Si - O plast

Shematski prikaz značilne paketne zgradbe stabilnih kaolinita in illita ter

nestabilnega montmorillonita (Das, 1993). Namesto gibsitne plasti se lahko
pojavi tudi brucitna

233
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gline
in geodezijo

• Površine so negativno nabite

• Privlačijo polarne molekule vode- adsorbirajo
vodo
• So plastične; med adsorbiranjem vode
nabrekajo, med sušenjem s krčijo
• Močno znižujejo trdnost in obstojnost kamnin
(mehčanje, „softening“)

234

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Gline v kamnini
in geodezijo

• V kamnini kot prepereli produkti po razpokah,

prelomnih conah in preperevanju izpostavljenih
površinah. Primer npr. v večini dolomitov in
apnencev.
• V kamninah eruptivnega ali metamorfnega izvora kot
produkti preperevanja in prehajanja nestabilnih
mineralnih oblik v bolj stabilne (serpentinizacija)
• V klastičnih sedimentnih kamninah samostojno ali v
matriksu

235
 Univerza
v Ljubljani

Fizikalne lastnosti
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

pomembnejših mineralov
• Kremen, SiO2, za glinenci najbolj razširjen v skorji. Ima visoko trdoto, tr = 7.
Gostota je 2,65 g/cm3. Je krhek. Najdemo ga v kislih magmatskih
kamninah (granitih), v metamorfnih kamninah (kvarcit, gnajs in v
sedimentnih kamninah: kremenov peščenjak, prod (npr. Mure). Ni topen v
vodi in solni kislini, topi ga HF.
• Glinenci: tr = 6. Gostota je 2,65 g/cm3. Prisotni v skoraj vseh vrstah
kamnin.
• Plagioklazi: tr = 6. Gostota je 2,65 g/cm3. Pomembni za sistematiko
magmatskih kamnin
• Sljude: tr = 2-3. Gostota je 2,8. Razkolnost. Izolator, odporen proti visokim
T. Prepoznamo jih po lističastem videzu.
• Kalcit, dolomit: karbonatni minerali. tr = 3. Gostota 2,65 g/cm3. Topen v
HCl.
• Goethit FeOOH, lepidokrokit, boehmit AlOOH. Pogosti na krasu, v tera
rosi, boksitu; produkti kemičnega preperevanja apnencev.
• Minerali glin, gradivo velike skupine kamnin (glinavci, laporovci) in
glinenih zemljin.
236

Univerza
v Ljubljani

“Škodljivi” (patogeni) minerali v

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

kamninah z vidika gradbeništva

• Sulfati: sadra, anhidrit (topnost, nabrekanje, reakcije z
minerali cementnega kamna – etringit)
• Pirit: (topnost, agresivne vode, izločanje Fe oksidov,
posredni vpliv na pojave sulfatne korozije)
• Opal – kremenica: alkalno silikatna reakcija
• Montmorillonit: močno nabrekanje in krčenje
• Nestabilni minerali: rombični pirokseni in olivin v
ultrabazičnih kamninah
• Kloridi: halit, silvin

237
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnine delimo po nastanku

in geodezijo

• Magmatske
• Sedimentne
• Metamorfne

(Gradiva, 1. letnik)

238

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Nastanek kamnin in značilnosti

in geodezijo

Vrsta Magmatske Sedimentne Metamorfne

Izvor Kristaljene iz Produkti razpada Spremenjene starejše kamnine
magme starejših kamnin (visoke temp., pritiski in raztopine)

Okolje Globoko pod Sedimentacijski V glavnem globoko

zemljo, izbruhi bazeni

Tekstura Masivna Plastovita, skrilava Značilna orientacija mineralov

Trdnost Visoka, Variabilna, ploskve Variabilna, ploskve šibkosti

homogena šibkosti

Tipični Granit, bazalt, Apnenec, peščenjak, Skrilavci, gnajsi, amfiboliti, marmor

predstavniki gabro glinavec

239
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Kamnine, nastanek in za gradbeništvo

in geodezijo

poimenovanje

240

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Zemljine
in geodezijo

Geotehnična klasifikacija v okviru obravnave zemljin pri mehaniki tal

241
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnine//minerali
in geodezijo

• Kamnine: so iz mešanice mineralov in/ali odlomkov

starejših kamnin. Zato imajo zelo variabilne lastnosti
• Minerali: bolj ali manj stalna kemična sestava in
struktura: bolj ali manj stalne lastnosti
• Lastnosti kamnin so odvisne od:
– Lastnosti mineralov (zrn) (trdnost, stabilnost, topnost,
trdota)
– Gostote strukture, v katero so povezana zrna
– Geološke zgodovine (tektonika, ledeniki, erozija), ki je v
kamnini pustila pečat

242

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Na lastnosti kamnin vplivajo

in geodezijo

• Nastanek (geneza)- okolje nastanka

• Mineralna sestava
• Struktura in tekstura
• Geološka zgodovina, stopnja tektonske
poškodovanosti, preperelost
Posebna previdnost v gradbeništvu: kamnine niso gradbeni
proizvodi! Anomalije v kamnini, prisotnost glin ali nestabilnih
(patogenih) mineralov lahko povsem spremeni lastnosti in
obnašanje kamnine v inženirski zgradbi.

243
 Univerza
v Ljubljani

Na lastnosti zemljin vplivajo

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

peski in gramozi
• Zgradba geološkega zaledja, npr. reke (Mura,
Drava, Sava, Soča; vznožja pobočij iz apnenca,
glinavca…)
• Način, vrsta in dolžina transporta (morena,
pobočni grušč, prod, pesek)
• Geološka starost in geološka zgodovina (npr.
aluvialna ravnica, mlajša - starejša prodna
terasa)

244

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Na lastnosti zemljin vplivajo za gradbeništvo

in geodezijo

gline
• Zgradba primarne kamnine (preperina na
mestu – rezidualna zemljina)
• Tip preperevanja (npr. kraška glina)
• Način in vrsta transporta in sedimentacije
• Geološka starost in geološka zgodovina (npr.
visoko prekonsolidirane gline, polžarica na
ljubljanskem barju, mladi morski sedimenti v
Kopru, jezerska kreda v ledeniških jezerih)

245
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnine
in geodezijo

• Za različne vrste kamnin je značilna bolj ali

manj stalna mineralna sestava. Litosfera je
zgrajena iz okoli 2000 vrst kamnin.
• Standardna klasifikacija za potrebe
gradbeništva je močno poenostavljena
(Tabela A 1)

246

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Standardna klasifikacija kamnin za za gradbeništvo

in geodezijo

gradbeništvo (tabela A.1)

247
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Standardna klasifikacija kamnin

in geodezijo

Upošteva:
• Nastanek (magmatske, sedimentne,
metamorfne)
• Velikost zrn (debelo, srednje, drobnozrnate,
steklo)
• Mineralna sestava
• Tekstura (masivna, plastovita, skrilava)

248

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

5. predavanje iz IG

Kamnine
magmatske kamnine
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Magmatske kamnine
in geodezijo

• Magma (grš. izvor- zgnetena masa) je zmes raztaljene kamnine,

suspendiranih delcev in hlapnih snovi, npr. vode in plinov. Nastaja
na globinah od ca 10 – 100 km, pri temperaturi 700 – 1300°C.
• Okolja nastajanja magme in lastnosti kamnin so običajno povezani:
običajna okolja so stiki med ploščami, oceanski hrbti in vroče točke.
• Ko se magma ohlaja, se iz nje najprej izločajo minerali z najvišjim
tališčem, nato pa iz taline postopoma kristalijo ostali minerali.
• Glede na okolja nastajanja:
– globočnine (intrusive)
– predornine (extrusive)
– piroklastične (pyroclastic)

250

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamninski krog
in geodezijo

251
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

252
(prirejeno po McGeary & Plummer, 1994)

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Magma in magmatske kamnine

• Magma je silikatna talina, ki vsebuje težkohlapne sestavine. Minerali z visokim
tališčem (~1000 °C), prevladujejo SiO2, Al2O3, Fe2O3, FeO, MgO, Na2O, K2O, CaO,
TiO2, MnO, Cr2O3, P2O5 in tudi lahko hlapne snovi: vodna para, H2S, HCl, HF, CO2
• Lava je magma, ki privre na površje.
• Magma nastane s taljenjem kamnin v zemljini notranjosti, ko okolna temperatura
preseže tališča mineralov, ki jih kamnina vsebuje ali temperatura tališča mineralov
pade pod okolno temperaturo zaradi razbremenitve (zmanjšanja pritiska) ali
prisotnosti vode.
• Okolna temperatura je odvisna od geotermičnega gradienta, ki znaša v povprečju
35-30o na km globine. Dejanski geotermični gradient pa je odvisen od tektonike
plošč.
• Temperatura tališč mineralov je odvisna od:
- mineralne sestave kamnine: različni minerali se talijo pri različnih temperaturah,
kombinacija različnih mineralov lahko zniža tališča vseh.
- okolnega pritiska: višji pritisk zvišuje tališče,
- nižanje pritiska (razbremenitev) povzroči taljenje.
- prisotnosti vodne pare: prisotnost vodne pare zniža tališča mineralov.

253
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kemična sestava magme

in geodezijo

• Kisle: graniti, sieniti, več kot 65% SiO2

• Srednje: dioriti, 65 – 55 %SiO2
• Mafične (bazične): gabri, bazalti,
55 – 45% SiO2
• Ultramafične (ultrabazične): duniti, peridotiti,
< 45% SiO2

254

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kisle magme
in geodezijo

• Vsebujejo veliko kremena in aluminija, malo

železa in magnezija
• Hladne, židke
• Plini težko izhajajo
• Eksplozivni vulkani
• Granitska skupina – svetle in rožnate

255
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Značilni graniti – za gradbeništvo

in geodezijo

svetli, sivi in rožnati

256

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Mafične magme
in geodezijo

• Malo kremena in aluminija, veliko železa,

magnezija in kalcija
• Vroče, lažje tečejo
• Plini lažje uhajajo iz nje
• Kamnine: gabrska skupina
• Mirni izbruhi lave, mizaste gore, ščitasti
vulkani

257
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Gabro in bazalt – mafični kamnini, za gradbeništvo

in geodezijo

razlika je v strukturi

258

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Intruzivna telesa - plutoni

in geodezijo

• Globočnine in žilnine nastajajo z intruzijami

magme med starejše okolne kamnine.
• Pri tem nastajajo telesa, imenovana: batoliti,
čoki, lakoliti, žile, vulkanski dimniki

259
 Univerza
v Ljubljani

Osnovna shema nastajanja

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

magmatskih kamnin

260

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Oblike magmatskih kamnin

in geodezijo

(Po T. Waltham, 2007)

261
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Delovanje vulkanov
in geodezijo

262

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste vulkanov
in geodezijo

• Razpoklinski vulkani: oceanski hrbti, bazaltni platoji

• Vulkani z osrednjim žrelom, kraterjem: ščitasti
(havajski, islandski); sestavljeni: eksplozivni izbruhi,
stožec, menjavanje eksplozivnih izbruhov, pepela in
mirnih izlivov lave
• Kaldere: ekstremno eksplozivni izbruhi kisle lave
(riolit)

263
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Delitev vulkanov
in geodezijo

• Aktivni: (izbruhi v človekovi zgodovini)

• Speči: ni podatkov o izbruhih- a obstaja
možnost, da so se zgodili
• Ugasli (ni sledov vulkanske dejavnosti)

• Znaki vulkanske aktivnosti: potresi, izbočeno

površje, izhajanje plinov, dodatne napetosti v
kamninah
264

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Sistematika magmatskih kamnin

Po nastanku Globočnine Predornine Žilnine

Po mineralni sestavi
Graniti Granit, granodiorit riolit, liparit, dacit Pegmatit, aplit
Kremen, alk.
glinenci
Sieniti Sienit Alkalni trahit, latit Sienitporfir
alkalni glinenci
Dioriti Diorit, Tonalit Andezit, Dacit Diorit porfir
Srednji plagioklazi
Gabri Gabro, Čizlakit Bazalt, diabaz Diabaz, gabroporfir
Bazični plagioklazi
Peridotiti Peridotit Kimberlit
Olivin, pirokseni Dunit

265
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Struktura in barva za gradbeništvo

in geodezijo

magmatskih kamnin
• Globočnine nastanejo s počasnim ohlajanjem magme v notranjosti zemlje.
Zaradi počasnega ohlajanja so minerali vidni s prostim očesom. Zrnata
struktura.
• Predornine nastanejo s strjevanjem magme. Lava se hitro hladi, zato so
mineralna zrna majhna. Ker pride lava na površje že malo ohlajena,
vsebuje že kristaljene minerale. Porfirska struktura.
• Žilnine se ohlajajo počasi v razpokah. Porfiroidna struktura.

Granit Gabro Bazalt

266

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

267
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Glavni minerali v za gradbeništvo

in geodezijo

magmatskih kamninah
Mineral Sestava Trdota (-) in Izgled
gostota (g/cm3)
Kremen SiO2 7 Ni razkolen
2,7 Steklast sijaj
Svetel-prozoren

Glinenci (K,Na,Ca)(Al,Si)4O8 6 Bel, rožnat

2,6

Muskovit KAl2Si3O10(OH)2 2,5 Prozoren. Cepi se v tanke

2,8 ploščice – sljuda,

Biotit K(Mg, Fe)3Al2Si3O10(OH)2 2,5 Temen. Cepi se v tanke ploščice -

2,9 sljuda

Mafični Fe – Mg silikati 5-6 Temen, prizmatični minerali.

minerali >3

268

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Tipična granitna pokrajina

in geodezijo

269
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Magmatske kamnine v Sloveniji

in geodezijo

• Pohorje, v Karavankah, na južnih obronkih

Julijskih Alp. Značilni slovenski kamnini: tonalit
in čizlakit (tudi diabaz, keratofir…)

270

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Bazalt- Grad na Goričkem

in geodezijo

271
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

5. predavanje iz IG

Kamnine
sedimentne kamnine

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Sedimentne kamnine
in geodezijo

Nastanek sedimentnih kamnin je pogojen z

naslednjimi procesi:
• Preperevanje
• Erozija
• Transport
• Usedanje (obarjanje, kristalizacija)
• Litifikacija

273
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Klasifikacija sedimentnih kamnin

• Po načinu nastanka
• Po mineralni sestavi
• Po nekaterih strukturnih lastnostih

Kopno: je erozijsko okolje. Je vir sedimentov, ki

so (začasno) odloženi, preden so
transportirani dalje v morje
Morje: je okolje odlaganja in nastajanja novih
sedimentnih kamnin
274

Univerza
v Ljubljani

Okolja nastajanja, transporta in

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

odlaganja sedimentov

(Po T. Waltham, 2007)

275
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Transport in usedanje
in geodezijo

276

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Transport sedimentov
in geodezijo

• Voda je najpomembnejši transportni medij

• Debela zrna se kotalijo pri dnu struge, finejša zrna se
transportirajo v suspenziji
• Transportna moč reke je odvisna od hitrosti- sortiranje
sedimentov
• Ostale oblike transporta:
– Gravitacija
– Veter
– Led
– Vulkani- lahko izstrelijo zrna (vulkanske bombe) na daljše razdalje,
vulkanski pepel se lahko useda na kopnem ali v vodi

277
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Usedanje (deposition)
in geodezijo

• V vodi na kopnem: večinoma prod, pesek in glina. Rečni

aluvij je pogosto odnešen naprej, razen v primeru, če se
struga ugreza. Sortirani in plastoviti sedimenti.
• V morju: končni cilj večine klastičnih sedimentov.
Sortirani in plastoviti, večinoma na plitvih šelfih.
Turbiditni tokovi odnašajo sediment dalje, v globlje
morje; nastanejo kamnine flišnega faciesa. Ostanki školjk
v plitvih morjih tvorijo biogene apnence.
• Na pobočjih: lokalni sedimenti tipa pobočnih gruščev,
vršajev, slabo sortirani…
• Ostalo: ledeniška jezera, morene, sipine- dune

278

Univerza
v Ljubljani

Glavni minerali v sedimentnih

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

kamninah –1
Mineral Sestava Trdota (-) in Izgled
gostota (g/cm3)

Kremen SiO2 7 Ni razkolen

2,7 Steklast sijaj
Svetel-prozoren, zrnat
Glinenci (K,Na,Ca)(Al,Si)4O8 6 bel, rožnat
2,6
Muskovit KAl2Si3O10(OH)2 2,5 Prozoren. Cepi se v tanke
2,8 ploščice – sljuda,
Kaolinit (mineral
gline) Al4Si4O10(OH)8
Illit, KAl4AlSi7O20(OH)4 Opazuj obnašanje v stiku z vodo
montmorillonit v laboratoriju

279
 Univerza
v Ljubljani

Glavni minerali v sedimentnih

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

kamninah -2
Mineral Sestava Trdota (-) in Izgled
3
Gostota (g/cm )

Kalcit CaCO3 3 Ostanki organizmov, rombi,

2,7
Dolomit CaMg (CO3)2 3,5 Rombična o.
2,8
Sadra CaSO4 x2H2O 2 Pozor: različne oblike: selenit,
2,3 alabaster, puščavska roža
Limonit FeO.OH 5/3,6
Hematit Fe2O3 6/5
Pirit FeS2 6 Lahko fino razpršen
5 V obliki zlatu podobnih kock

280

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Litifikacija ali okamenitev

in geodezijo

• Litifikacija je proces, pri katerem se nevezana ali slabo vezana, mehka

sedimentna kamnina spremeni v trdnejšo, gostejšo sedimentno kamnino
zaradi povišanih tlakov višje ležečih mas, rahlo povišanih temperatur in
kristalizacije novih mineralov iz raztopin
• Diageneza: Celoten proces kemičnih, fizikalnih in bioloških sprememb,
skozi katerega gre sedimentni material od svojega nanosa preko litifikacije
do preperevanja, se imenuje diageneza
• Konsolidacija: je proces iztiskanja vode iz por zemljine, ki je obremenjena
z dodatno vertikalno obtežbo. V naravi so to običajno nanosi novih plasti
sedimenta, lahko je to obtežba zaradi ledu ali katera koli druga vrsta
obtežbe. Zaradi konsolidacije postaja zemljina vse bolj gosta.

281
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Glavni procesi litifikacije

in geodezijo

• Cementacija: je polnjenje medzrnskega prostora z mineralnim cementom

iz raztopin- kremenovo- trdno/železovi oksidi-šibko vezivo. Glavni proces
litifikacije v konglomeratih, peščenjakih..
• Rekristalizacija: je prerazporeditev, preoblikovanje in v manjši meri
raztapljanje mineralov. Nastane nova, močnejša struktura. Glavni proces v
apnencih.
• Kompakcija (zgoščanje): zmanjšanje volumna in preoblikovanje zrnate
strukture zaradi obremenitve z zgornjimi plastmi ob hkratnem iztiskanju
vode iz pornega prostora. Glavni proces v glinavcih.
• Konsolidacija: je zmanjševanje volumna zemljine zaradi iztiskanje vode iz
por zasičene zemljine zaradi povečanja totalnih tlakov. Glavni proces pri
naraščanju konsistence glin in nastajanju visoko prekonsolidiranih glin.

282

Univerza
v Ljubljani

Poroznost in zasičenost
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

sedimentov

Struktura zemljine: Idealiziran vzorec zemljine:

283
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Poroznost in zasičenost
in geodezijo

Količnik por, e in poroznost n

Vv Vv n e
e= n= e= n=
Vs V 1− n 1+ e

Stopnja zasičenosti Sr

Vw ew nw
Sr = Sr = Sr =
Vv ev nv

284

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Količnik por e in delež por n:

(1) (2) (3)

n = 0,3 n = 0,5 n = 0,7

e = 0,429 e = 1,000 e = 2,333

285
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Poroznost in posedki
in geodezijo

Q Q

(1) (1) (2) (2)

286

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prekonsolidirane zemljine
in geodezijo

• So malo vlažne, goste in trdne-a nelitificirane-

zemljine, ki so bile v preteklosti izpostavljene veliko
višjim naravnim obtežbam, kot so jim izpostavljene
danes.
• Vzrok za prekonsolidacijo je lahko tudi izhlapevanje,
sušenje ali določeni kemični procesi.
• Zapomnimo si: visoko prekonsolidirane zemljine
zahtevajo posebej skrbno obravnavo v gradbeništvu.
O tem več pri predavanjih o deformabilnosti.

287
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Cikel nastajanja glinenih kamnin

(Po T. Waltham, 2007)

288

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Tekstura v sedimentnih kamninah

289
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Tekstura v sedimentnih kamninah

290

Univerza
v Ljubljani

Fazni diagram značilnih

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

sedimentnih kamnin
Možni so tudi drugačni
različki.

Poznamo npr. čiste

karbonatne
peščenjake…,

291
 Univerza
v Ljubljani

Delitev sedimentnih kamnin po

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

nastanku
• Mehanske ali klastične: nastanejo z akumulacijo zrn:
prod, grušč, pesek, melj, glina. Nato sledi zlepljanje:
konglomerat, breča, peščenjak, meljevec, glinavec
• Biogene: kombinirano delovanje organskih in kemičnih
procesov, različne karbonatne kamnine
• Kemične: nastale pri kopičenju mineralov iz vodnih
raztopin: soli, anhidrit, sadra
• Piroklastične: tufi, nastali z usedanjem in zlepljanjem
vulkanskega pepela

292

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Klasifikacija klastičnih kamnin

• Psefiti, > 2 mm: prod, grušč/konglomerat, breča

• Psamiti, 2 – 0,06 mm: pesek/peščenjak
• Peliti: < 0,063 mm: glina, glinavec
Piroklastične
• Vulkanske bombe, > 2 mm/vulkanska breča
• Lapili, 2 – 0,06 mm: /peščeni tuf
• Vulkanski pepel < 0,063 mm: pelitni tuf

293
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Sedimentne kamnine
in geodezijo

MEHANSKE ALI KLASTIČNE KEMIČNE

velikost zrn (mm) >2 2- 0,063 0,063-0,002 < 0,022 biokemične kemične
nevezane grušč pesek melj glina apnenec halit, silvin
prod lapor kreda sadra, anhidrit
dolomit
vezane breča peščenjak meljevec glinavec roženec
konglomerat laporovec siga, lehnjak, fosforit

PIROKLASTIČNE
debelo zrnate drobno zrnate
nevezane vulkanske bombe vulkanski pepel
lapili prah

vezane vulkanska breča tuf, tufit

294

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Klasifikacija biogenih in kemičnih

Karbonatne Fosfatne Kremenaste Železnate Kemijski s.

Apnenci Fosforiti Kremenovi Sulfati

Čisti skrilavci Sadra, anhidrit
Organizemski: Kremenova siga
koralni,
foraminiferni, Diatomejska Kloridi
zemlja Nitrati
Nečisti:
glinasti, Kremenica v Borati
lapornati apnencu
Dolomiti Roženci

295
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Sedimentne kamnine - glavni vir za gradbeništvo

in geodezijo

surovin v gradbeništvu v Sloveniji

• Apnenci, dolomiti: kameni agregat; apno
• Lapor: cement
• Kremenov pesek: livarstvo
• Glinokopi: opeka, tesnilne plasti za varovanje
okolja pod deponijami odpadkov…
• Gramoznice
• Naravni kamen:Hotavlje, Lipica…

296

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo
SEDIMENTNE KAMNINE NA SLOVENSKEM OZEMLJU

297
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

298

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Klastične kamnine
in geodezijo

Številni različki:
• Konglomerati in breče
• Peščenjaki
• Meljevci in glinavci
• Laporji (laporovci) so iz mešanice karbonatnih
in alumosilikatnih (glinenih) mineralov
• Plastoviti in skrilavi različki

299
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Klastične kamnine
in geodezijo

300

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Fliš in flišu podobne kamnine

• Pisana množica plastovitih kamnin, ki so nastale v

značilnem okolju (facies) v globokem morju: laporji,
meljevci, peščenjaki, glinavci. V flišu so prisotne tudi
plasti apnenca (kalkarenit), breče, gline in celo tufov.
• Pogoji gradnje v flišu so zelo različni, na splošno pa
zahtevni in zahtevajo veliko previdnost, posebej pri
gradnji na pobočjih ali v globokih vkopih.
• Nahajajo se v Vipavski dolini, Goriških brdih, Brkinih in
Slovenskem primorju,dolini Soče, pa tudi v dolini Save pri
Boštanju itd.

301
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Plastovita flišna kamnina - Koper

302

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Ploskve šibkosti, mehčanje

in geodezijo

303
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Permo karbonski skrilavi glinavci, za gradbeništvo

in geodezijo

meljevci
• So klastične kamnine, zelo razširjene v
Karavankah, Posavskem hribovju.
• Praviloma zelo težavne za gradnjo predorov,
globokih vkopov, na pobočjih, zaradi močne
tektonske prizadetosti, skrilavosti in visoke
vsebnosti glinene komponente.
• Predori: Karavanke, Trojane, Golovec, v Zideh,
Šentvid; Strojnica HE Vrhovo

304

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Vkop v karbonski kamnini pri za gradbeništvo

in geodezijo

Blagovici

Bodi pozoren na značilno barvo

in teksturo karbonske klastične
kamnine.

Opazuj razlike v
primerjavi s flišem

305
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Karbonska klastična kamnina s za gradbeništvo

in geodezijo

piritom

306

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Klastične usedline, laporovci in za gradbeništvo

in geodezijo

glinavci
• Mehke kamnine, zelo podvržene
preperevanju. Laporji, laporovci, glinavci. V
stiku z vodo se hitro mehčajo, preperevajo,
nabrekajo.
• Težavna gradnja, pogosto nepredvidljivi, zlasti
v globokih vkopih
• Severovzhodna in vzhodna Slovenija

307
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Miocenski lapor pri Mariboru

in geodezijo

308

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Aluvijalni gramoz na za gradbeništvo

in geodezijo

murskem polju

309
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Izkop gramoza - Švedska

in geodezijo

V slovenskih kamninah je rjava ali rdečkasta obarvanost pogost znak

onesnaženosti gramoza z glino. To ni nujno primer v drugih geoloških okoljih

310

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Tufi
in geodezijo

• Pogosti: okolica Domžal, Žalca, Celja, v dolini

Peračice….
• Zelo raznovrstne gostote, barve in izgleda

311
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Karbonatne kamnine
in geodezijo

• Karbonatne kamnine: apnenci in dolomiti

(Alpe, osrednja in južna Slovenija).
• Vse barve, masivni in plastoviti
• Tektonsko bolj ali manj prizadeti: razpoke,
zdrobljene cone
• KRAS IN KRAŠKI POJAVI
• Posebne oblike:
lehnjak, kreda

312

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Pomembno za gradbenika
in geodezijo

Generalno so apnenci in dolomiti trdne kamnine,

ugodne za gradnjo.
Posebno pozornost zahtevajo dela na krasu zaradi
kraških pojavov in dela v gorskem svetu,
razrahljanem zaradi potresov, razpokanosti (padajoče
kamenje, kamniti podori).
Kraško podzemlje je zelo ranljivo z vidika onesnaženja in
nepredvidljivo zaradi kraških pojavov.

313
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Tipična slovenska dolomitna za gradbeništvo

in geodezijo

kamnina

314

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Tipična slovenska kraška kamnina za gradbeništvo

in geodezijo

– jurski apnenec dolenjskega krasa

315
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kras, kraški pojavi

in geodezijo

• Kraški pojavi: sekundarna poroznost kamnin, ki preperevajo s

hidrolizo brez topnih produktov (apnenec, dolomit, sadra,
anhidrit).
• V čisti vodi je apnenec relativno malo topen. Če pa je voda
kisla (nizek pH) oz. če vsebuje raztopljeni CO2 pa relativno
lahko raztaplja apnenec.
• Voda z raztopljenim CO2 pronica skozi razpoke v apnencu in jih
na ta način širi.
• Raztapljanje: nastanek jam, jaškov, vrtač, rovov, škrapelj…
• Obarjanje: nastanek sige, kapnikov, ponvic, zaves
• Preperina na krasu: kraška glina, ilovica ali terra rosa
316

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kras in kraški pojavi

in geodezijo

317
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnolom v kraškem apnencu

in geodezijo

318

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Gradbena dela v apnencu

319
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Kamnolom dolomita Kamna gorica za gradbeništvo

in geodezijo

posebnost-dve kamnini

320

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnolom apnenca na Irskem

in geodezijo

321
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

5. predavanje iz IG

Kamnine
metamorfne kamnine

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Metamorfne kamnine
in geodezijo

Nastajajo pod vplivom visokih temperatur in

pritiskov, z ali brez delovanja raztopin, globoko
v zemljini notranjosti.

• Masivne
• Skrilave

323
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Temperature in pritiski za gradbeništvo

in geodezijo

pri metamorfozi

324

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Tipi metamorfoze
in geodezijo

• Regionalna:visoki tlaki in temperature. Znotraj

kontinentalnih gorskih verig zaradi kolizije na
stikih plošč.
• Termalna ali kontaktna:visoke temperature v
širini do 2 km okoli magmatskih intruzij
• Dinamična metamorfoza – samo zaradi
visokih tlakov.

325
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Osnovna delitev za gradbeništvo

in geodezijo

metamorfnih kamnin
• Klastoliti: velike deformacije pod visokimi pritiski: breče,
miloniti, milonitni skrilavci
• Regionalno metamorfne:visoki tlaki in temperature.
Rekristalizacija prvotnih mineralov. Masivne ali skrilave.
Kvarciti, blestniki, gnajsi, filiti, serpentinski skrilavci
• Kontaktno metamorfne: visoke temperature: marmor,
skarni
• Migmatiti: visoke temperature, tlaki in delovanje
silikatnih raztopin

326

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

327
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Metamorfoza nekaterih kamnin

in geodezijo

• Apnenec marmor
• Kremenov peščenjak kvarcit
• Bazalt kloritov skrilavec
• Granit gnajs
• Glinavec glinasti skrilavec filit

328

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Spremembe v kamnini
in geodezijo

• Kloritizacija
• Kaolinitizacija
• Sericitizacija
• Spremembe železa

329
 Univerza
v Ljubljani

Značilna tekstura metamorfne

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

kamnine

(Po T. Waltham, 2007)

330

Univerza
v Ljubljani

Glavni minerali v metamorfnih

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

kamninah -1
Mineral Sestava Trdota (-) in izgled
3
gostota (g/cm )

Kremen SiO2 7 Ni razkolen

2,7 Steklast sijaj
Svetel-prozoren, zrnat
Glinenci (K,Na,Ca)(Al,Si)4O8 6 bel, rožnat
2,6
Muskovit KAl2Si3O10(OH)2 2,5 Prozoren. Cepi se v tanke
2,8 ploščice – sljuda,

Kaolinit (mineral
gline) Al4Si4O10(OH)8
Illit KAl4AlSi7O20(OH)4

331
 Univerza
v Ljubljani

Glavni minerali v metamorfnih

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

kamninah -2
Mineral Sestava Trdota (-) in izgled
gostota (g/cm3)
Kalcit CaCO3 3 Ostanki organizmov, rombi,
2,7
Chlorit Mg5Al2Si3O10(OH)8 2 Rombična o.
2,7
Epidot Ca2(AlFe)3Si3O12.(OH) 6 Pozor: selenit, alabaster,
3,3 puščavska roža,

Limonit FeO.OH 5/3,6

Pirit FeS2 6
5

332

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Metamorfne kamnine v Sloveniji

• Razširjene na območju Pohorja in Kozjaka

• Gnajsi (po sestavi zelo podoben granitu, iz
kremena, glinencev in sljude),
• Blestniki (prepoznamo jih po svetlečih luskah
sljude in kremenu)
• Filiti (izjemno drobno zrnati, iz kremena,
sericita in klorita,imajo vlaknat izgled
• Amfiboliti itd.
333
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

334

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Načrtovane gradnje
in geodezijo

• V metamorfnih kamninah bo potekala velika

gradnja ČHE Kozjak (glej kamnine v zbirki)
Teksturna posebnost:
Foliacija desnega vzorca

335
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Metamorfne kamnine v Sloveniji

336

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnolomi in gramoznice
in geodezijo

337