Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

8. predavanje iz IG

Pobočni procesi - plazovi

(angl. Landslides)

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Eksogeni procesi
in geodezijo

Eksogeni destruktivni procesi:

– preperevanje
– erozija, denudacija
– transport
– plazenje

474
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Pobočni procesi
in geodezijo

• Pobočja so izpostavljena preperevanju in

odnašanju preperelih produktov po pobočjih
navzdol.
• Na večini pobočij je ta proces kontinuiran in
počasen.
• Včasih pa ostajajo pobočja v “statičnem”
ravnotežju zelo dolgo časa, nato pa se
nenadoma porušijo. Tako nastane plaz.

475

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Plazovi
in geodezijo

Kadar je preperevanje hitro in denudacija počasna, je

preperina debela.
Kadar je preperevanje počasno in denudacija hitra,
preperine na pobočju sploh ni.
• Pojave, ko se preperina ali kamninska gmota hitro
premika po pobočju navzdol ali ko se po pobočju valijo
skale z veliko hitrostjo imenujemo plazovi, zemeljski
plazovi, kamninski podori.
• V primeru izjemno hitrega gibanja viskoznih mešanic
zemljine in vode govorimo o drobirskih, gruščnatih ali
blatnih tokovih.

476
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Materiali v plazovih
in geodezijo

477

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Nastanek plazu
in geodezijo

Do zdrsa pride, ko teža dela kamnine prekorači strižno

trdnost na kritični ploskvi (drsni ploskvi, ploskvi šibkosti).

Gravitacija (zunanje sile)- teži k premiku mas po pobočju

navzdol (aktivne ali gonilne sile)
Strižni odpor kamnine/zemljine – preprečuje premik
(reaktivna sila).

Strižni odpor zemljine in kamnine je določen s kotom

notranjega trenja ϕ‘ in kohezijo c‘.

Mohr- Coulombov strižni zakon

τ = c , + σ , tan ϕ ,
478
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Strižna trdnost
in geodezijo

τ τ = c , + σ , tan ϕ ,

ϕϕ '

c'
σ’

479

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Stabilnost brežin
in geodezijo

Brežina Suh nasipni stožec: β =ϕ

h
β β
Koherentna zemljina:
stabilnost brežine je odvisna
od višine
β ≤ϕ
2c sin β cos ϕ
hmej =
γ sin2 β − ϕ
2

480
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Nasipni kot in pomen vode

in geodezijo

Podzemna voda vpliva na stabilnost brežine:

• brežina je suha (β = ϕ')
• podzemni tok vode je paralelen s pobočjem
(β ~ ϕ '/2)
• podzemni tok vode je horizontalen (β < ϕ '/2)

481

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Stabilnost bloka na brežini – za gradbeništvo

in geodezijo

osnovni primer
W = teža bloka na potencialni drsni ploskvi,
N = normalna komponenta na drsni ploskvi = W*cosβ. Če je na drsni ploskvi
podzemna voda, velja N = W*cosβ – U, (U sila tlaka vode)
T = tangencialna komponenta = W*sinβ
c‘ in ϕ‘ = parametra trenjske odpornosti zemljine/kamnine
R = strižna odpornost na drsni ploskvi = c‘+ ((W*cosβ) – U)*tanϕ‘

Varnost proti zdrsu F = R/T

482
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Ravnovesje sil na pobočju

in geodezijo

• Dokler so zunanje sile (sile težnosti) v ravnotežju z

mobiliziranimi silami notranjega odpora v kamnini
(zemljini), do porušitve ne more priti.
• Kadar je maksimalni notranji odpor kamnine večji od
zunanjih sil je pobočje varno (stabilno)
• Kadar zunanje sile prekoračijo sile notranjega odpora,
pride do porušitve pobočja (pobočje je nestabilno,
pobočje drsi, pobočje plazi)

483

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Stabilnost na pobočju
in geodezijo

484
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Definicija plazenja
in geodezijo

• Je premikanje dela površinske zemeljske mase

po pobočju v smeri padnice, ki ga povroči
delovanje gravitacije ob porušni ploskvi z
zmanjšano strižno trdnostjo zemljine ali
hribine.
• Pri tem pride do prestriga vzdolž porušne
ploskve.
• Drsna ploskev je ploskev, po kateri plaz drsi

485

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Zakaj pride do plazenja

in geodezijo

• Povečajo se sile težnosti (debelina preperine,

dodatna obremenitev brežine, preoblikovanje
brežine)
• Zmanjša se strižna odpornost (sprememba
materiala, dvig gladine podzemne vode) na
ploskvi šibkosti

486
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Procesi proženja plazov

in geodezijo

Nastanek plazu lahko pripišemo procesom, ki so

sprožili porušitev na potencialno nestabilnem
pobočju.
Vzrok nastanka porušitve je kombinacija
potencialno nestabilne geološke strukture in
sprožitvenega dejavnika

487

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vzroki nastanka plazov

in geodezijo

• Voda: je najpomembnejši prožitveni mehanizem plazenja

• Potres in umetne vibracije: trenutno ali trajno (promet) povečajo
napetosti na drsni ploskvi
• Znižanje trenjske odpornosti: zaradi preperevanja, preureditve zrn na
drsni ploskvi
• Odstranitev pete (vznožja): naravna zaradi erozije ali povzročena s
človeškimi aktivnostmi (vkopi)
• Obremenitev pobočja: naravna (hitro preperevanje, vulkani) ali
povzročena (gradnja)

Številni plazovi se sprožijo kot posledica neugodne kombinacije spleta

okoliščin

488
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prožitelji plazov
in geodezijo

• Obilne padavine in dvig gladine podzemne vode

• Potres
• Zamrzovanje – tajanje, soliflukcija na permafrostu
• Vulkansko delovanje, laharji
• Linijska erozija
• Preperevanje
• Človekovi posegi: poseki (goloseki) gozdnih površin,
preoblikovanje terena, nepravilni vkopi, obremenitve na
pobočjih, vibracije prometa

489

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološki povzročitelji
in geodezijo

• Mehki ali občutljivi materiali

• Prepereli materiali
• Razpokani, plastoviti ali prestriženi materiali
• Neugodna orientiranost diskontinuitet
• Velika razlika v vodoprepustnosti
• Potresi

490
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Morfološki povzročitelji
in geodezijo

• Tektonski vzroki (vulkani)

• Delovanje ledenika
• Erozija rek, valov, ledu na vznožju ali na bokih pobočij
• Obremenitev pobočij ali krone
• Odstranitev vegetacije (požari, poplave)
• Tajanje
• Preperevanje zaradi ciklov zamrzovanja in tajanja
• Preperevanje zaradi ciklov krčenja in nabrekanja

491

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Človek - povzročitelj
in geodezijo

• Vkopi v pobočje
• Obremenitev pobočij z nasipi
• Gradnja akumulacij
• Goloseki
• Namakanje
• Rudarjenje
• Umetne vibracije
• Puščanje vode iz objektov

492
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste plazov
in geodezijo

Plazovi v zemljini: telo plazu sestavljajo

zemljine, zdrs se pojavi v zemljini ali na
kontaktu zemljina/kamnina
Plazovi v kamninski masi (hribini: zdrs po
diskontinuiteti v kamnini).
-------------------------------------------------------------
Plazovi na naravnih pobočjih
Plazovi na umetnih pobočjih
493

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste plazov glede na hitrost

in geodezijo

• Hitri premiki: drobirski tokovi, kamniti podori,

usadi, plazovi

• Počasni premiki: lezenje

• Periodično ponavljajoči (ciklični): zaradi

sezonsko pogojenih sprememb gladine vode,
zaradi naraščanja debeline preperinske plasti…
494
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazujmo pojave
in geodezijo

495

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazujmo pojave
in geodezijo

496
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazujemo pojave
in geodezijo

497

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazujemo pojave
in geodezijo

498
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazujemo pojave
in geodezijo

499

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazujemo pojave
in geodezijo

500
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Klasifikacija plazov, Varnes 1978

501

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Vrste pobočnih premikanj

in geodezijo

Padanje (fall)
Prevračanje (topple)
Plazenje (slide)
Razširjanje (spread)
Tečenje (flow)

502
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Veliki plazovi v Sloveniji

in geodezijo

• Slano blato
• Stogovci
• Razdrto, Znosence
• Koseč
• Stovže
• Macesnik
• Boršt pri Rudniku urana Žirovski vrh
• (študenti naj sami povežejo lokacije z geološko
zgradbo ozemlja)
503

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Slano blato – Lokavec

in geodezijo

ČAVEN

PLAZ
SLANO BLATO

LOKAVEC

AJDOVŠČINA

504
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Orictographia Carniolica (1786)

in geodezijo

“..1786, bila je pomlad, ko je ogromna masa Čavna razpadla

in napolnila dolino….

505

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geološki prerez
in geodezijo

apnenec

Narivni rob Trnovskega gozda

na flišne kamnine Vipavske doline

pobočni grušč

preperela cona
fliša pod gruščem fliš

506
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Razvoj plazu
in geodezijo

1 2

507

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Odlomni rob
in geodezijo

508
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Blatni tok
in geodezijo

509

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Napredovanje plazu
in geodezijo

510
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Plaz Stogovci- sprožen 2010

in geodezijo

511

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Plaz Stovže, november 2000

in geodezijo

512
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazujmo geološko zgradbo

in geodezijo

513

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

pred / po nesreči
in geodezijo

514
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Log pod Mangartom

in geodezijo

515

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Plaz Macesnik
in geodezijo

516
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Plazovi pri gradbenih delih

in geodezijo

• Nepoznavanje geološke zgradbe in geoloških

razmer
• Neprilagojena gradnja na potencialno
nestabilnih pobočjih
• Neprilagojena zasnova objekta na pobočju
• Nepravilna tehnologija dela
• Nepoznavanja specifičnih lastnosti nekaterih
materialov
517

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Neprilagojena tehnologija
in geodezijo

518
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Podzemna voda + gradnja

in geodezijo

519

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Obnašanje materiala
in geodezijo

520
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Ploskve šibkosti v plastoviti mehki za gradbeništvo

in geodezijo

kamnini

521

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Ploskve šibkosti v prepereli za gradbeništvo

in geodezijo

kamnini

522
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

523

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Posledice lezenja- Strane

in geodezijo

524
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Zdrsi v kamninah
in geodezijo

• Ravninski zdrs
• Klinasti zdrs

525

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

PADANJE KAMNOV za gradbeništvo

in geodezijo

(kotaljenje, odbijanje)
• Kotaljenje
• Odbijanje
• Padanje

526
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamninski (hribinski) podori

in geodezijo

527

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Diskontinuitete v kamninski masi

528
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Pregrada Vaiont (oktober 1963)

in geodezijo

529

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Gradnja akumulacije v vplivnem za gradbeništvo

in geodezijo

območju starega plazu

Padavine

Višina vode
v bazenu

Hitrost pomikov

Gladina vode

530
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Posledice
in geodezijo

1925 (2500?)
življenj.

531

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Potres kot prožitelj

in geodezijo

Rock and snow avalanche, Mount

Huascaran, Peru. In 1970, an earthquake-
induced rock and snow avalanche on Mt.
Huascaran, Peru, buried the towns of
Yungay and Ranrahirca. The death toll from
the Debris Avalanche was 18,000 (total
fatalities from the earthquake and the debris
flow was 66,000). The avalanche started as
a sliding mass of glacial ice and rock about
3,000 feet wide and one mile long. The
avalanche swept about 11 miles to the
village of Yungay at an average speed of
more that 100 miles an hour. The fast-
moving mass picked up glacial deposits and
by the time it reached Yungay, it is estimated
to have consisted of about 80 million cubic
yards of water, mud, and rocks. Photo
http://landslides.usgs.
courtesy of Servicio Aerofotografico Nacional
gov/learning/imagepr
de Peru, 13 June 1970. 532
eviews.php
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Laharji
in geodezijo

Nevado del Ruiz v Kolumbiji

1985, 23 000 žrtev

533

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Laharji
in geodezijo

534
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Območja ogroženosti pred plazovi za gradbeništvo

in geodezijo

v Sloveniji

OCENA MOZNOSTI
PLAZENJA

ZELO MAJHNA
MAJHNA
SREDNJA
VELIKA

535

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Ogroženost pred podori

in geodezijo

OCENA MOŽNOSTI
NASTANKA PODOROV

NI MOŽNOSTI
MAJHNA
SREDNJA
VELIKA

536
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Elementi diskontinuitete – za gradbeništvo

in geodezijo

preloma, plasti

537

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Dimenzije plazu in prerez

in geodezijo

Dimenzije plazu:
dolžina (L),
širina (B),
globina (D)

538
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Zgradba plazu
in geodezijo

539

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Oblike odlomnih robov

in geodezijo

ZGORNJI ODLOMNI ROB

STRANSKI ODLOMNI ROBOVI- a) spuščanje vzporedno s smerjo plazenja,

b) Širjenje navzven, c) stranska robova pri nesimetričnem plazu

540
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Oblike viskoznega lezenja in za gradbeništvo

in geodezijo

tečenja

541

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Stanje plazu
in geodezijo

• Aktivni plaz: je v fazi premikanja. Lahko se

premika počasi ves čas (lezenje) ali se giblje s
prekinitvami
• Umirjeni plaz: ne kaže več znakov premikanja
• Fosilni plaz: je star plaz, ki ga opazimo po
morfologiji terena.
• Potencialni plaz: je del pobočja, kjer je glede
na sestavo in IG razmere možno plazenje

542
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Globina plazov
in geodezijo

• Zdrs humusa
• Plitev plaz: zdrs preperinskega pokrova debeline do 2 m
po kamninski podlagi
• Srednje globok plaz: 2 – 5 m
• Globoki plazovi: 5 – 10 m, v peskih
• Zelo globoki plazovi: so v mehkih in plastovitih kamninah,
tudi do globine 100 m. Vezani na narivne strukture,
litološke meje, nagnjene v smeri pobočja. Dolgi so lahko
več km.

543

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

• Usadi: so hitri nenadni zdrsi zemljin, ki

nastanejo ob ali po velikih padavinah
• Podori: so nenadni, hitri zdrsi blokov trdnih
kamnin v alpskem hribovitem svetu. Nastanejo
ob različnih med seboj sekjočih sistemih
razpok (npr. ob potresu)
• Krušenje, valjenje, posipavanje: na naravnih
ali umetnih brežinah brez vegetacije.

544
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Oblika drsne ploskve

in geodezijo

• Krožna: nastane v homogeni sredini, rotacijsko

plazenje
• Linijska drsna ploskev: ploskev šibkosti, npr.
glinasta ploskev med različnimi plastmi
• Kombinirana drsna ploskev: zgornji del je
krožen, spodnji del je linijski
• Podolgovata: značilna za dolge in globoke
plazove
• Nepravilna: pri velikih in globokih plazovih
545

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

546
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Hitrost gibanja
in geodezijo

• Trenutni zdrs: usadi, podori

• Hitro plazenje: splazitev preperine, nekaj cm/uro
• Počasno plazenje: globoki,r egionalni plazovi, nekaj
mm/dan – leto
• Gibanje s prekinitvami: (zaradi padavin inducirani
plazovi)
• Umirjen plaz: v času opazovanja miruje, a obstaja
možnost, da se gibanje ponovno aktivira

547

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Udori
in geodezijo

• Ne spadajo med plazove. Nastanejo, ker se

podre strop podzemnega objekta (kaverne,
rudniškega rova, izprane zemljine)

548
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Udori (ugrezi) površja

in geodezijo

549

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Posedanje površine
in geodezijo

Ne spada med plazove. Nastaja zaradi naravnih

ali umetnih vzrokov:
- Znižanje gladine podzemne vode
- Konsolidacija plasti
- Vpliv rudarjenja

550
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Posedanje (ugrezanje) površja na za gradbeništvo

in geodezijo

območju rudnika Velenje

551

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazovanja plazov - monitoring

in geodezijo

• Geodetske meritve
• Različne meritve v vrtinah
• Sledenje senzorjev, vgrajenih v plazovino
• Lidar površinsko snemanje
• Geološko opazovanje

552
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Opazovanja plazov - inklinometri

553

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Klasične meritve
in geodezijo

PIEZOMETER INKLINOMETER EKSTENZIOMETER

554
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Shema instrumentacije, t = 0
in geodezijo

555

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazovanje, t 1
in geodezijo

556
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Opazovanje, t 2
in geodezijo

557

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Nastopi kritična situacija - zdrs

in geodezijo

558
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Ukrepi sanacije plazov

in geodezijo

• Odvodnjevanje (površinsko, globinsko)

• Prerazporeditev zemeljskih mas
• Ukrepi podpiranja (podporni zidovi različnih
tipov, vodnjaki)
• Ukrepi prisilnega izsuševanja (elektroozmoza,
vakuumsko izsuševanje)

559

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Globoki vodnjaki- Slano blato

in geodezijo

560
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Sidrana pilotna stena

in geodezijo

561

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Kombinacija podpornih ukrepov

562
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Zmanjševanje tveganj zaradi plazov

• Izogibanje gradnji na plazovitih terenih

• Premoščanje plazovitih terenov z objekti
• Nagibi vkopnih brežin prilagojeni geološki zgradbi
• Preprečevanje nekontroliranih vtokov voda in skrb za dobro
odvodnjevanje
• Pazljivo pri načrtovanju vseh vrst gradenj na pobočjih, skrb za
vzdrževanje vegetacije
• Ustrezno komprimiranje materialov (umetnih nasipov,
deponij)
• Ustrezno oblikovanje brežin nasipov
• Monitoring

563

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Mejni nakloni pobočij

in geodezijo

• Za vsak tip geološkega materiala je značilen nek “mejni”

naklon brežine (pobočja)
• Ta ni odvisen le od trdnostnih parametrov (c, ϕ) kamnine,
temveč od številnih drugih zunanjih in notranjih dejavnikov
• Trdne in zelo trdne masivne kamnine (graniti) so lahko
stabilne v vertikalnih naklonih tudi na brežinah višine nad 100
m
• V gosto razpokanih ali tanko plastovitih kamninah so pobočja
stabilna v naklonih od ca 20 – 40°

564
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Mejni nakloni pobočij

in geodezijo

• Planarne ploskve šibkosti, usmerjene v smeri pobočja (vkopa)

pomenijo nevarnost zdrsa v kateri koli kamnini.
• Nevarnost zdrsa se povečuje, ko so na ploskvah šibkosti prisotne
gline ali drugi tipi mineralov z usmerjeno rastjo (sljuda, grafit). V
sivici imamo npr. dokumentirane primere zdrsov pod kotom < 8°
• Nevarnost zdrsa narašča z naraščajočo gladino ali naraščanjem
pritiskov vode v brežini
• V kamninah, ki hitro preperevajo, je stabilni naklon določen s
trdnostnimi parametri preperine
• Odstranitev koreninskega sistema pomeni nevarnost znižanja
sukcije in povečuje nevarnost zdrsa

565

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Stabilnostne analize
in geodezijo

• So računski postopki, ki jih uporabljamo za

izračun varnosti naravnih ali umetnih pobočij
(brežin) v izbranih geoloških profilih (prerezih)
• Vključujejo podatke o geometriji in geološki
zgradbi profila, variaciji pornih tlakov, aktivnih
in reaktivnih silah
• Več pri predmetu mehanika tal/geotehnične
gradnje

566
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Umetna pobočja
in geodezijo

• So brežine, oblikovane pri gradbenih posegih.

• Ločimo: brežine v vkopih//nasipih
• Brežine v vkopih:odločanje težavno, potrebno je
poznavanje gladin podzemne vode, geološke
zgradbe, teksturnih posebnosti). Praviloma se
varnost brežin v vkopih s časom zmanjšuje
• Brežine na nasipih: (nakloni odvisni od materiala v
nasipu in temeljnih tal pod nasipom)

567

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Brežine (suhih) nasipov

in geodezijo

• V dobro zgoščenih drobljencih (1:1,5, 1:1,3)

• V dobro zgoščenih prodih (1: 1,7 – 1:1,5)
• V meljnih glinah (1:2)
• V mastnih, visoko plastičnih glinah (1:3, 1:4)
• V enozrnatih peskih (pozor na vodo in utekočinjenje)

568