Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Osnove mehanike tal
Inženirska geologija

Vlado Vukadin – Inženirska geologija
vvukadin@fgg.uni‐lj.si
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Vsebina predavanj IG 
1. Uvod
1.1 Geologija
1.2 Inženirska geologija (IG)
2. Geološko okolje
3. Zgradba Zemlje
4. Tektonika
5. Stratigrafija, geološka starost, geološke karte in prerezi
6. Kamnine 1.del:  nastanek, mineralna sestava, klasifikacija kamnin v gradbeništvu, 
kamnine na slovenskem ozemlju
7. Kamnine 2del: lastnosti kamnin in kamninske mase
8. Osnove hidrogeologije
9. Pobočni procesi
10. Načrtovanje GG raziskav

2
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. predavanje iz IG
ZGRADBA ZEMLJE
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
• Modri planet: 75% površja pokrivajo morja in 
oceani
• Obkroža jo ozračje (atmosfera), 78% dušika, 
20% kisika, ostali plini
• Geoid (elipsoid, sploščen na polih), polmer na 
ekvatorju 6378 km, na polih 6357 km
• Povprečna gostota: 5,5 t/m3

4
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Zemljina notranjost: jedro, plašč, skorja
Zunanji zemljini ovoji: Hidrosfera, atmosfera, 
preperina (pedosfera), biosfera
– površje Zgornji del plašča in skorja tvorita 
– skorja LITOSFERO, 
– zgornji del plašča ki je v trdnem agregatnem stanju
– plašč
– zunanje jedro (ovoj jedra)
– notranje jedro
več: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zemlja

5
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Skorja (crust): celinska: 10 – 70 km, SiAl,    

oceanska: 5 – 12 km, SiMa, 
Plašč (mantle): ca 2900 km, 
Fe, Mg silikati (85 % volumna). 
Jedro (core): železo, nikelj, 10 ‐ 13 t/m3 
MOHO (rovičić) nezveznost: skorja/plašč
Gutenbergova nezveznost: jedro/plašč
Lehmanova nezveznost: zunanje/notranje
jedro
LITOSFERA: 
skorja + zgornji trdni del plašča

https://www.researchgate.net/figure/The‐internal‐structure‐of‐the‐Earth‐Geosphere‐is‐layered‐in‐spherical‐
6
shells_fig1_334132194
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Litosfera
• Je v trdnem agregatnem stanju
• Skorja + zgornji del plašča
• Debela do 130 km ‐ zanesljivost 
podatkov?
• Oceanska in kontinentalna skorja
• MOHO – Mohorovičičeva
diskontinuiteta: skorja/plašč; 10 km 
pod oceani; 20 – 100 km pod 
kontinenti

https://www.researchgate.net/figure/The‐internal‐structure‐of‐the‐Earth‐Geosphere‐is‐layered‐in‐spherical‐
7
shells_fig1_334132194
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Astenosfera ‐ zgornji  plašč
a sthene (ne trdno –grško)

• Je prehodna plast med litosfero in 
plaščem, globoka od 100 – 400 km.
• Je v plastičnem/tekočem stanju‐
konvekcijski tokovi
• Približno 1‐10% astenosfere je v 
zgornjem delu raztaljene – na njej 
plavajo litosferske plošče

https://www.researchgate.net/figure/The‐internal‐structure‐of‐the‐Earth‐Geosphere‐is‐layered‐in‐spherical‐
8
shells_fig1_334132194
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Spodnji plašč

• Ultramafične kamnine: minerali: olivin, 
pirokseni; kamnine: peridotiti.
• Elementi: Mg, Fe, Si
• Elastično trdno stanje (takega stanja ne 
poznamo na površini)‐ vroče kamnine, ki 
pod velikim tlakom stečejo
• Debelina: 2658 km (do globine 2885 km)
• Gostota: 3,3 t/m3
• Tlak: 0,5 MIO barov
• Temperatura: 1200 do 1500 °C
• Gutenbergova diskontinuiteta

https://www.researchgate.net/figure/The‐internal‐structure‐of‐the‐Earth‐Geosphere‐is‐layered‐in‐spherical‐
9
shells_fig1_334132194
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Zunanje  jedro 

• Cona barvnih kovin ali oksidno sulfidna 
cona (kromosfera).
• Elementi: S, Cu, Zn, Ag, Sn
• Raztopljena snov kroži v obliki 
konvekcijskih tokov, ki inducirajo 
magnetno polje.
• Debelina: 2185 km (do globine 5170 km)
• Gostota: 5,5 – 6,5 t/m3
• Tlak: 1 – 1,5 MIO barov
• Temperatura: 2500 °C
• Lehmanova diskontinuiteta

https://www.researchgate.net/figure/The‐internal‐structure‐of‐the‐Earth‐Geosphere‐is‐layered‐in‐spherical‐
10
shells_fig1_334132194
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Notranje jedro barisfera
baris (grško‐ težko),  Ni‐FE,
1/6 volumna, 1/3 mase.

• V trdnem agregatnem stanju (hitrost 
seizmičnih valov se na meji poveča)
• Debelina: 1201 km (do globine 6371 km)
• Gostota: 15 – 18 t/m3
• Tlak: 2 – 3,6 MIO barov
• Temperatura: 4000‐7000 °C

https://www.researchgate.net/figure/The‐internal‐structure‐of‐the‐Earth‐Geosphere‐is‐layered‐in‐spherical‐
11
shells_fig1_334132194
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
• Andrija Mohorovičić
– iz Voloske pri Reki 
(1857‐1936)
• Pri preučevanju 
potresnih valov 
ugotovil, da se ti ne 
gibljejo v vseh 
smereh 
enakomerno.
• Leta 1910 je dokazal 
diskontinuiteto med 
skorjo in plaščem

Prerez Zemlje – skorja/zgornji del plašča 12

 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Karakteristični prerez zemlje – hitrost seizmičnih valov 13

 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Kontinentalna skorja
Debelina: 10 do 70 km (povp. 35 km)
Minerali: prevladujejo Si in Al (SIAL),
Kamnine: svetle, granitske skupine,
Gostota: povprečno 2,7 t/m3.

Oceanska skorja
Debelina: 5‐6 km debela,
Minerali: prevladujejo Si, Fe, Mg silikati 
(SIMA),  
Kamnine: gabrske sestave, bazalti
Gostota: povprečna 3,0 t/m3.

Izolinije debelin skorje

Debelina kontinentalne in oceanske skorje 14

 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Izostazija: je ravnotežje, ki nastane zaradi različne

teže blokov v litosferi, ki so delno potopljeni v
astenosfero, podobno kot ledene gore, ki plavajo v
vodi. Večji bloki so globlje potopljeni.
Izostatsko ravnotežje se lahko poruši:
Havaji: zaradi izbruhov lave se je območje začelo pogrezati
Skandinavija, Škotska, SZ Kanada: umik ledu ob koncu
pleistocena povzročil dviganje
Višina Himalaje se vzdržuje, kljub veliki eroziji, zaradi
vtiskanja magme v prazne prostore v vrhnjih delih plašča

Izostazija (isos-enak, stasis-stanje) 15

 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Kamnine v litosferi
Magmatske kamnine (80%)
Metamorfne kamnine (15%)
Sedimentne kamnine (5%)

Prvotna litosfera ni ohranjena nikjer na površini

Najstarejša je nastala v predkambriju (3800 MIO
let)

16
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Toplota Zemlje
• Čim globlje gremo v zemljo, tem višja je temperatura.
• Vpliv sonca seže le do majhne globine, povprečno nekaj 
metrov.
• Toplota se iz notranjosti prevaja proti površini zelo počasi. 
Zaradi slabega prevajanja toplote, je toplotni tok na površini 
zelo slaboten.
• Viri toplote v zemlji so:ostanek rezidualne toplote iz časa 
akrecije zemlje, predvsem pa radioaktivni razpad K, U, Th…

17
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Geotermična stopnja
• Geotermična stopnja: ali toplotni gradient je globina, za 
katero se je treba spustiti v zemljino notranjost, da 
temperatura naraste za eno mersko enoto (stopinjo).
• V Evropi narase za 1 °C na 33 m, v južni Ameriki do 90 m. 
• Spreminja se v odvisnosti od lokacije: manjša je v bližini 
ugaslih vulkanov, pod visokimi gorovji. Če bi sklepali na 
temperaturo v središču zemlje po GS, bi ta znašala okoli 200 
000 °C ‐ a to ne drži. Kritična je temperatura tališča kovin.

18
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Geotermična stopnja

19
https://www.geolsoc.org.uk/~/media/shared/documents/education%20and%20careers/Resources/Presentations%20and%20activity
%20sheets/Volcanoes/Geothermal%20gradient%20%20teachers%20notes pdf?la=en
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Temperatura zemlje in pritiski po globini

20
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Temperatura zemlje in pritiski po globini

21
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje

Zunanji zemljini ovoji
• Hidrosfera
• Atmosfera
• Preperina (pedosfera)
• Biosfera
• Tehnosfera (60 milijard ton materiala)

22
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Hidrosfera
• Vadozna in juvenilna voda
• 95% vode v oceanih
• Voda je univerzalno topilo, 16 milijard ton 
raztopljenih mineralov in sedimentov prinesejo 
vode/letno v oceane
• Za površinska geološka dogajanja je voda 
najpomembnejši dejavnik

23
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Atmosfera
• Mešanica plinov – tudi v tleh
– Dušik (78%)
– Kisik (21%)
– Argon (0,95%)
– Ogljikov dioksid (0,03%)
– Drugi plini
• Nikoli ne miruje (veter)

24
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Pedosfera (preperina)
• Površina litosfere je izpostavljena delovanju 
atmosfere in hidrosfere
• Kemično in mehansko preperevanje 
• Erozija, transport in sedimentacija
• Nad trdnimi kamninami nastane ovoj – preperina
• Nad različnimi kamninami nastajajo različne vrste 
preperine. Preperina na mestu – rezidualna zemljina; 
lateriti, saproliti

25
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. Zgradba Zemlje
Povzetek
• Zemlja ima conarno zgradbo
• Litosfera je okameneli del najbolj zunanjega ovoja, sestavljen 
iz kamnin.
• Kamnine na površju razpadajo zaradi eksogenih sil, nastaja 
preperina.
• Zaradi delovanja gravitacije, vode, ledu in vetra se preperina 
prenaša z mesta nastanka v nova geološka okolja, kjer se 
odlaga in sedimentira.
• Gradbenik posega v najvišji ‐ zgornji sloje litosfere, v preperine 
in kamnine.

26