Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

3. predavanje iz IG

Zgradba zemlje in
zemljini ovoji

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Planet Zemlja
in geodezijo

• Modri planet: 75% površja pokrivajo morja in

oceani
• Obkroža jo ozračje (atmosfera), 78% dušika,
20% kisika, ostali plini
• Geoid (elipsoid, sploščen na polih), polmer na
ekvatorju 6378 km, na polih 6357 km
• Povprečna gostota: 5,5 t/m3

74
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Zgradba Zemlje
in geodezijo

Zemljina notranjost: jedro, plašč, skorja

Zunanji zemljini ovoji: Hidrosfera, atmosfera,
preperina, biosfera
– površje Zgornji del plašča in skorja tvorita
– skorja LITOSFERO,
– zgornji del plašča ki je v trdnem agregatnem stanju
– plašč
– zunanje jedro (ovoj jedra)
– notranje jedro
več: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zemlja

75

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Zgradba Zemljine notranjosti

Skorja (crust): celinska: 10 – 70 km, SiAl, 2,7 t/m3,
oceanska: 5 – 12 km, SiMa, 3,0 t/m3
Plašč (mantle): ca 2900 km, 4,5 t/m3, Fe, Mg silikati (85 % volumna).
Jedro (core): železo, nikelj, 10 - 13 t/m3
MOHO (rovičić) nezveznost: skorja/plašč
Gutenbergova nezveznost: jedro/plašč
Lehmanova nezveznost: zunanje/notranje jedro
LITOSFERA: skorja + zgornji trdni del plašča

Notranja zgradba Zemlje.

(http://wwwneic.cr.usgs.gov/neis/plate_tecto
nics/plate_tectonics.html).

76
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Notranje jedro
in geodezijo

• Notranje jedro (barisfera – baris (grško- težko),

tudi NIFE, 1/6 volumna, 1/3 mase.
• V trdnem agregatnem stanju (hitrost
seizmičnih valov se na meji poveča)
• Debelina: 1201 km (do globine 6371 km)
• Gostota: 15 – 18 t/m3
• Tlak: 2 – 3,6 MIO barov
• Temperatura: 4000 °C
77

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Zunanje jedro
in geodezijo

• Cona barvnih kovin ali oksidno sulfidna cona

(kromosfera).
• Elementi: S, Cu, Zn, Ag, Sn
• Raztopljena snov kroži v obliki konvekcijskih tokov, ki
inducirajo magnetno polje.
• Debelina: 2185 km (do globine 5170 km)
• Gostota: 5,5 – 6,5 t/m3
• Tlak: 1 – 1,5 MIO barov
• Temperatura: 2500 °C
• Lehmanova diskontinuiteta
78
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Plašč (spodnji plašč)

in geodezijo

• Ultramafične kamnine: minerali: olivin, pirokseni;

kamnine: peridotiti.
• Elementi: Mg, Fe, Si
• Elastično trdno stanje (takega stanja ne poznamo na
površini)- vroče kamnine, ki pod velikim tlakom stečejo
• Debelina: 2658 km (do globine 2885 km)
• Gostota: 3,3 t/m3
• Tlak: 0,5 MIO barov
• Temperatura: 1200 do 1500 °C
• Gutenbergova diskontinuiteta

79

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Astenosfera za gradbeništvo
in geodezijo

(gr. a-ne, sthene-trdno)

• Je prehodna plast med litosfero in plaščem,
globoka od 100 – 400 km.
• Je v plastičnem/tekočem stanju- konvekcijski
tokovi
• Približno 1-10% astenosfere je v zgornjem delu
raztaljene – na njej plavajo litosferske plošče

80
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Litosfera
in geodezijo

• Je v trdnem agregatnem stanju

• Skorja + zgornji del plašča
• Debela do 150 km - zanesljivost podatkov?
• Oceanska in kontinentalna skorja
• MOHO – Mohorovičičeva diskontinuiteta:
skorja/plašč; 10 km pod oceani; 20 – 100 km
pod kontinenti

81

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Prerez Zemlje – skorja/zgornji del za gradbeništvo

in geodezijo

plašča

82
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

A. Mohorovičić
in geodezijo

• Andrija Mohorovičić – iz Voloske pri Reki

(1857-1936)
• Pri preučevanju potresnih valov ugotovil, da se
ti ne gibljejo v vseh smereh enakomerno.
• Leta 1910 je dokazal diskontinuiteto med
plaščem in litosfero

83

Univerza
v Ljubljani

Karakteristični prerez zemlje –

Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

hitrost seizmičnih valov

84
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Izostazija (isos-enak, stasis-stanje)

• Izostazija: je ravnotežje, ki nastane zaradi različne teže

blokov v litosferi, ki so delno potopljeni v astenosfero,
podobno kot ledene gore, ki plavajo v vodi. Večji bloki so
globlje potopljeni.
• Izostatsko ravnotežje se lahko poruši:
– Havaji: zaradi izbruhov lave se je območje začelo pogrezati
– Skandinavija, Škotska, SZ Kanada: umik ledu ob koncu
pleistocena povzročil dviganje
– Višina Himalaje se vzdržuje, kljub veliki eroziji, zaradi vtiskanja
magme v prazne prostore v vrhnjih delih plašča

85

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Kontinentalna in oceanska skorja

Kontinentalna skorja
Debelina: 10 do 70 km (povp. 35 km)
Minerali: prevladujejo Si in Al (SIAL),
Kamnine: svetle, granitske skupine,
Gostota: povprečno 2,7 t/m3.

Oceanska skorja
Debelina: 5-6 km debela,
Minerali: prevladujejo Fe, Mg silikati
(SIMA),
Kamnine: gabrske sestave, bazalti
Gostota: povprečna 3,0 t/m3.

Izolinije debelin skorje

86
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kamnine v litosferi
in geodezijo

• Magmatske kamnine (80%)

• Metamorfne kamnine (15%)
• Sedimentne kamnine (5%)

• Prvotna litosfera ni ohranjena nikjer na

površini
• Najstarejša je nastala v predkambriju (3800
MIO let)
87

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Toplota zemlje
in geodezijo

• Čim globlje gremo v zemljo, tem višja je

temperatura.
• Vpliv sonca seže le do majhne globine,
povprečno nekaj metrov.
• Toplota se iz notranjosti prevaja proti
površini zelo počasi.
• Zaradi slabega prevajanja toplote, je
toplotni tok na površini zelo slaboten.
88
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Geotermična stopnja
in geodezijo

• Geotermična stopnja: ali toplotni gradient je globina, za

katero se je treba spustiti v zemljino notranjost, da
temperatura naraste za eno mersko enoto (stopinjo).
• V Evropi narase za 1 °C na 33 m, v južni Ameriki do 90 m.
Na Islandiji na primer do 700 m ne narašča, nato pa se
hitro povzpne na 250 °C.
• Spreminja se v odvisnosti od lokacije: manjša je v bližini
ugaslih vulkanov, pod visokimi gorovji. Če bi sklepali na
temperaturo v središču zemlje po GS, bi ta znašala okoli
200 000 °C - a to ne drži. Kritična je temperatura tališča
kovin.
89

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Temperatura in pritiski v prerezu za gradbeništvo

in geodezijo

Zemlje

90
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Temperature v zemljini notranjosti

Na Islandiji je T = 1000 °C na
globini nekaj 100 m

V Toskani, Kaliforniji, NZ, so na

globini 1 – 2 km temperature
okoli 300 °C

Na vulkanskih območjih so
temperature okoli 1000 °C tik
pod površjem

Na starih ploščah (kaj so stare

plošče) je na 3 km temperatura
le 60 °C.

http://www.geo-zs.si/podrocje.aspx?id=120

91

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Izvori energije
in geodezijo

• Energija sončevega sevanja

• Energija plimovanja (zemlja, mesec, sonce)
• Energija iz zemljine notranjosti

Sončeva energija: 155 000 x 1017 J/dan,

Geotermalna: 28 x 1017 J/dan,
Bibavica: 2,5 x 1017 J/dan

1 km3 tople kamnine (200 °C)

Ohlajene za 100 °C
Proizvede 30 MW elektrike v času 30 let
92
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Zunanji zemljini ovoji

in geodezijo

• Hidrosfera
• Atmosfera
• Preperina
• Biosfera
• Tehnosfera (60 milijard ton materiala)

93

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Hidrosfera
in geodezijo

• Vadozna in juvenilna voda

• 95% vode v oceanih
• Voda je univerzalno topilo, 16 milijard ton
raztopljenih mineralov in sedimentov
prinesejo vode/letno v oceane
• Za površinska geološka dogajanja je voda
najpomembnejši dejavnik

94
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Atmosfera
in geodezijo

• Mešanica plinov – tudi v tleh

– Dušik (78%)
– Kisik (21%)
– Argon (0,95%)
– Ogljikov dioksid (0,03%)
– Drugi plini
• Nikoli ne miruje (veter)

95

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Preperina
in geodezijo

• Površina litosfere je izpostavljena delovanju

atmosfere in hidrosfere
• Kemično in mehansko preperevanje
• Nad trdnimi kamninami nastane ovoj –
preperina
• Nad različnimi kamninami nastajajo različne
vrste preperine. Preperina na mestu –
rezidualna zemljina; lateriti, saproliti
96
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Preperevanje (weathering)
in geodezijo

Je naravni proces, pri katerem

kamnina razpada zaradi fizikalnih,
kemičnih ali biokemičnih
dejavnikov.
Zaradi preperevanja se slabšajo
mehanske lastnosti prvotne
kamnine.
Preperina je sestavljena iz mehanskih
delcev prvotne kamnine ali iz
netopnih ostankov prvotne
kamnine.
Končni produkt preperevanja
kamnine je zemljina (soil).

97

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Prerez preperine na mestu

in geodezijo

Površina

A – zemljina
Preperina
zemljina
B – lateriti

C – saprolit
---------------------------
Preperela
Kamnina (bedrock) kamnina

98
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Fizikalno (mehansko) preperevanje

• Zmrzovanje-tajanje (zmrzovanje porne vode

na mestu in nastajanje ledenih leč zaradi
kapilarnega toka vode)
• Krčenje-nabrekanje (zaradi temperaturnih
sprememb)
• Kristalizacija novih mineralov

99

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Kemično/biokemično preperevanje

• Oksidacija: npr. pirit (FeS2)

• Raztapljanje: soli, apnenec, kraški pojavi
• Hidratacija: npr. anhidrit v sadro

• Biokemično preperevanje: organske kisline,

CO2, lišaji, mahovi

100
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Kemično preperevanje in za gradbeništvo

in geodezijo

gradbeništvo
MOSUL DAM CARSINGTON DAM
4 delavci umrli zaradi zadušitve
(1983) zaradi CO2, ki je nastajal
pri kemičnih reakcijah med
apnencem in piritom:
2 FeS2+ 7O2 + 2H2O → 2 FeSO4 + 2 H2SO4

6 FeSO4 + 1,5 O2 + 3 H2O → 2 Fe2(SO4)3 +

2 Fe(OH)3

2 Fe2(SO4)3 + 9 H2O → 2 Fe2O3 x 3 H2O +

6 H2SO4
CaCO3 + H2SO4 → Ca SO4 x 2H2O + CO2

Raztapljanje sadre v temeljnih tleh pregrade

101

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Kras
in geodezijo

(Po T. Waltham, 2007)

Posledice preperevanja na krasu

Preperina na krasu je kraška glina ali terra rosa. Rdečo barvo ji dajejo
železovi oksidi

102
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Kemično preperevanje apnenca – za gradbeništvo

in geodezijo

kras, kraški pojavi in gradnja

Vrkljan (2012)

H2O + CO2 = H2CO3

H2CO3 + Ca CO3 = Ca(HCO3)2
Reakcija je reverzibilna, izhajanje CO2
povzroči ponovno izločanje kalcita:
Ca(HCO3)2 = H2O + CO2 + Ca CO3
Netopni ostanek po raztapljanju apnenca je kraška ilovica (terra rosa)

103

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta

Gradnje v anhidritno-gipsnih za gradbeništvo

in geodezijo

kamninah
• Sadra (gips) je visoko topen v vodi (Mosul)
• Anhidrit lahko prehaja v sadro in pri tem
močno poveča volumen (CaSO4 + 2 H2O →
CaSO4x 2 H2O): (Predor Karavanke)
• Iz voda, zasičenih s sulfati, se izločajo novi
minerali, ki povzročajo ekstremna nabrekanja
(Lilla predor)

104
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Erozija
in geodezijo

Preperina lahko ostane na mestu ali pa jo

zunanje sile prenašajo na druga mesta, kjer se
useda (sedimentira).
Transport (odnašanje) preperine:
- Padanje (gravitacija)
- Gravitacija in voda
- Veter
- Led
105

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Sedimentacija
in geodezijo

1. na kopnem: na suhem, v rekah, v jezerih

2. v morjih: plitvem, globokem morju

Sedimenti, nastali in odloženi v različnih okoljih

(in transportom) imajo svoja imena: aluvij,
deluvij, koluvij, eluvij, glacialni sedimenti,
eolski sedimenti/sedimenti delt, barjanski
sedimenti…

106
 Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Sedimenti v značilnih okoljih

in geodezijo

• Aluvij: nanosi rek v dnu dolin

• Deluvij: vznožja pobočij, gravitacija in voda
• Koluvij: pretežno gravitacija

• Ledeniški sedimenti: morene (tili), jezerska

kreda

• Eolski sedimenti: veter, puhlice (loes)

107

Univerza
v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo

Povzetek
in geodezijo

• Zemlja ima conarno zgradbo

• Litosfera je okameneli del najbolj zunanjega ovoja,
sestavljen iz kamnin.
• Kamnine na površju razpadajo zaradi eksogenih sil,
nastaja preperina.
• Zaradi delovanja gravitacije, vode, ledu in vetra se
preperina prenaša z mesta nastanka v nova geološka
okolja, kjer se odlaga in sedimentira.
• Gradbenik posega v najvišji- zgornji sloje litosfere, v
preperine in kamnine.
108