1

3.0 ATOMSKO MOLEKULARNA

STRUKTURA MATERIALA

3.1 3.1 Elementarni Elementarni delci delci
Materija Materija se v se v naravi naravi pojavlja pojavlja kot kot snov snov in in
energija energija
Osnovne Osnovne zna zna ilnosti ilnosti snovi snovi so: so: masa masa in in
notranja notranja struktura struktura
Obstajajo Obstajajo tri tri vrste vrste osnovnih osnovnih elementarnih elementarnih
delcev delcev, , ki ki so so sestavni sestavni deli deli vseh vseh snovi snovi: :
- - elektroni elektroni
- - protoni protoni
- - nevtroni nevtroni


Materija snov, tvar, tvarina je po sodobnem pogledu vsaka
znanstveno opazljiva entiteta. Po navadi se definicija snovi omeji
na tiste entitete, ki jih raziskuje fizika. Definicija, ki ji tukaj
sledimo, opredeljuje snov kot najmanje, najbolj osnovne entitete,
ki se pojavljajo v fiziki.
Snov, ki jo obiajno opazujemo, je v obliki kemijskih spojin,
polimerov, zlitin ali istih kemijskih elementov.
Glede na razline termodinamine pogoje kot sta temperatura in
tlak lahko snov obstaja v razlinih fazah, od katerih so najbolj
znane trdna, tekoa in plinska. Poleg teh obstajajo e plazma,
supertekoa in Bose-Einsteinov kondenzat. Pri faznem prehodu
preide snov iz ene faze v drugo. Te pojave preuuje
termodinamika.
2
3.1 3.1 Elementarni Elementarni delci delci
Elektroni Elektroni imajo imajo dvojno dvojno naravo naravo: : hkrati hkrati imajo imajo
lastnosti lastnosti delcev delcev in in elektronskega elektronskega valovanja valovanja - -
masa masa: 9,11 : 9,11x x10 10
- -31 31
kg; kg; negativni negativni elektri elektri ni ni naboj naboj: :
1,6 1,6 x x 10 10
- -19 19
C. C.
Protoni Protoni so so pozitivno pozitivno nabiti nabiti delci delci, , velikost velikost
el elektri ektri nega nega n naboja aboja je je enaka enaka kot kot pri pri elektronu elektronu, ,
masa masa pa pa je je 1840 1840 krat krat ve ve ja ja (1,67 (1,67 x x 10 10
- -27 27
kg). kg).
Nevtroni Nevtroni so so elektri elektri no no nevtralni nevtralni delci delci, , katerih katerih
masa masa je je za 0,1% za 0,1% ve ve ja ja od od mase mase protonov protonov. .

Elektron je stabilni osnovni delec z maso 9,10 10
-31
kg (0,511
MeV/c
2
) in negativnim elektrinim nabojem 1,6 10
-19
As.
Elektroni so sestavni deli atomov. Ti so sestavljeni iz atomskega
jedra, sestavljenega iz protonov in nevtronov, ter oblaka elektronov
okoli jedra. Elektroni so priblino 1800-krat laji od protonov in
nevtronov.
Elektron navadno oznaujemo z oznako e
-
.
Protn je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 10
-27
kg in
pozitivnim elektrinim nabojem 1,6022 10
-19
As. Protoni skupaj z
nevtroni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro v naravi
najpogostejega izotopa vodika
1
H, ki ga sestavlja en sam proton).
Protone in nevtrone v jedru vee mona jedrska sila. tevilo
protonov v jedru je tisto, ki doloa, za kateri kemijski element gre.
Nevtrn je jedrski delec brez elektrinega naboja in z maso 1,675
10
-27
kg. Nevtroni skupaj s podobno tekimi protoni sestavljajo
atomska jedra (izjema je jedro najpogostejega izotopa vodika
1
H,
3
ki ga sestavlja en sam proton). Zunaj jedra, ko nevtronov ne veejo
mone jedrske sile, nevtroni niso stabilni in razpadejo.


3.2 3.2 Molekule Molekule, , atomi atomi , , ioni ioni
Snov Snov je je lahko lahko sestavljena sestavljena iz iz molekul molekul, , atomov atomov
in in ionov ionov. Med . Med temi temi delci delci, , kakor kakor tudi tudi znotraj znotraj njih njih
delujejo delujejo privla privla ne ne in in odbojne odbojne sile sile, , ki ki dolo dolo ajo ajo
vse vse bistvene bistvene lastnosti lastnosti te te snovi snovi. .
Molekule Molekule so so najmanj najmanj i i delci delci snovi snovi, , ki ki imajo imajo e e
lastnosti lastnosti te te snovi snovi. . S So v o v nenehnem nenehnem gibanju gibanju: v : v
trdni trdni snovi snovi je je gibanje gibanje urejeno urejeno nihanje nihanje okrog okrog
neke neke ravnovesne ravnovesne lege lege, v , v teko teko inah inah in in plinih plinih pa pa
je je gibanje gibanje kaoti kaoti no no. .

Molkula je delec snovi, ki se v tekoinah giblje neodvisno od
drugih delcev. Molekulo sestavljata dva ali ve atoma, povezana s
kemijsko vezjo. Molekula predstavlja najmanji nedeljiv delec
kemijskega elementa ali spojine, ki ohranja kemijske in fizikalne
lastnosti te snovi.
Lastnost molekul je celotevilno razmerje med kemijskimi
elementi, ki sestavljajo spojino, kar podaja empirina formula te
spojine. Tako je voda vedno sestavljena iz vodika in kisika v
razmerju 2:1, etanol pa iz ogljika, vodika in kisika v razmerju
2:6:1. Vendar pa zgolj razmerje med elementi ne podaja popolnega
opisa molekule - dimetileter ima na primer enako razmerje kot
etanol. Molekule z istimi atomi v enakih razmerjih imenujemo
izomeri.
4
Kemijska formula po drugi strani odraa natanno tevilo atomov,
ki sestavljajo molekulo. Iz nje lahko izraunamo molsko maso, ki
jo navadno izraamo v atomski enoti mase, enaki eni dvanajstini
mase atoma izotopa ogljika
12
C.
3.2 3.2 Molekule Molekule, , atomi atomi , , ioni ioni
Atomi Atomi so so elementarni elementarni delci delci, , ki ki jih jih z z obi obi ajnimi ajnimi
kemijskimi kemijskimi postopki postopki ni ni mogo mogo e e razcepiti razcepiti. . Tudi Tudi
sam sam atom atom je je sistem sistem sestavljen sestavljen iz iz pozitivno pozitivno
nabitega nabitega jedra jedra, , ki ki predstavlja predstavlja 99,98 % 99,98 % mase mase in in
elektronov elektronov, , ki ki se se gibljejo gibljejo okrog okrog jedra jedra. .
Ioni Ioni so so atomi atomi, , ki ki pod pod dolo dolo enimi enimi pogoji pogoji oddajo oddajo
ali ali sprejmejo sprejmejo enega enega ali ali ve ve elektronov elektronov da da bi bi
izpopolnili izpopolnili zadnjo zadnjo oblo oblo. S tem . S tem je je poru poru eno eno
notranje notranje elektri elektri no no ravnote ravnote je je. .

Atm je najmanji del snovi, ki ga kemijsko ne moremo ve
razstaviti. Beseda izhaja iz grine: atomos - nedeljiv, iz a- - ne- +
tomos - rez. Atomi so gradniki molekul in snovi kot take. Atomi se
pri kemijskih reakcijah ohranjajo, e dobrih sto let pa je znano, da
v resnici niso nedeljivi, ampak so sestavljeni iz e manjih delcev.
Velikosti atomov so od 10 do 100 pm.
Atome sestavlja atomsko jedro in elektroni, ki se gibljejo okoli
jedra in tvorijo elektronsko ovojnico.
Jedro je sestavljeno iz protonov in nevtronov, ki jih s skupnim
imenom imenujemo nukleoni. Atomi istega elementa imajo enako
tevilo protonov in elektronov. tevilo protonov oziroma
elektronov doloa kemijsko naravo elementa. Enako je atomskemu
5
tevilu, ki ga oznaimo s simbolom Z. Vsota tevila protonov in
nevtronov v jedru atoma je enaka masnemu tevilu.
Atomi istega elementa, ki se med seboj razlikujejo po tevilu
nevtronov, se imenujejo izotopi. Elementi so v naravi lahko
razirjeni v obliki razlinih izotopov.
Protoni v jedru nosijo po en pozitivni osnovni naboj, nevtroni pa so
nenabiti in elektrino nevtralni. tevilo pozitivnih osnovnih
nabojev v jedru je enako tevilu negativnih elektronov v
elektronski ovojnici, zato so navzven atomi elektrino nevtralni.
Atom je elektrino nevtralen, ker ima enako tevilo pozitivnih
protonov v jedru kot negativnih elektronov v elektronski ovojnici.
e atom izgubi ali sprejme enega ali ve elektronov, se ravnoteje
med pozitivnimi in negativnimi naboji porui in atom postane
elektrino nabit. Elektrino nabite atome ali atomske skupine
imenujemo ioni. Pozitivno nabite imenujemo kationi, negativne pa
anioni.
Ion je delec, ki nastane, e se atomu, molekuli ali "skupini
atomov" odvzame ali doda en ali ve elektronov. Je elektrino
nabit atom ali molekula. Razlog za nabitost je razlika v tevilu
protonov in elektronov. e je manj elektronov, je naboj pozitiven
(kation), pri viku elektronov pa negativen (anion). e kapljevina
vsebuje ione, se imenuje elektrolit in prevaja elektrini tok. Primer
dobro znane ionizacije plina je elektrina strela.
6
3.3 3.3 Struktura Struktura atoma atoma
Premer Premer atoma atoma zna zna a a od od 1,0 1,0 x x 10 10
- -10 10
m do 5,0 m do 5,0 x x
10 10
- -10 10
m. m. Premer Premer jedra jedra atoma atoma zna zna a a od od 1,0 1,0 x x 10 10
- -
15 15
m do 1,0 m do 1,0 x x 10 10
- -14 14
m. m.
tevilo tevilo protonov protonov je je lahko lahko razli razli no no, , vendar vendar
imajo imajo vsi vsi atomi atomi istega istega elementa elementa enako enako tevilo tevilo
protonov protonov. .
tevilo tevilo nevtronov nevtronov je je lahko lahko razli razli no no tudi tudi v v
okviru okviru istega istega elementa elementa - - izotopi izotopi. .

Izotpi (gr. iso- enak, topos kraj) so atomi kemijskega elementa z
enakim vrstnim tevilom in razlinim masnim tevilom. Grki
izvor imena izotop se nanaa na dejstvo, da se v periodnem
sistemu elementov izotopi nahajajo na istem mestu. Po navadi
oznaujemo izotope s simboli elementov, ki jim dodamo atomsko
in masno tevilo. Razlika med masnim in atomskim tevilom je
tevilo nevtronov v jedru.
Izotopi so lahko naravni ali umetno pripravljeni ter stabilni ali
nestabilni. Nestabilni izotopi razpadejo z enim od jedrskih
razpadov. Priblino dvajset elementov obstaja v obliki enega
samega stabilnega izotopa, ostale pa sestavlja ve stabilnih
izotopov. V naravi je najpogosteji izotop z maso 1 a.e.m., ki v
jedru nima nevtrona to je navadni vodik (99,985% dele v
naravi); devterij (0,015% v naravi) ima v jedru en nevtron, tritij
(obstaja le kot umetni izotop) pa dva. Pri naravnem uranu mono
prevladuje (99,3%)
238
U, le malo (O,7%) pa je izotopa
235
U. Pri
kloru sta dva stabilna naravna izotopa bolj enakomerno
porazdeljena: 75,4% naravnega klora predstavlja izotop
35
Cl,
7
24,6% pa
37
Cl. Atomske mase, ki so navedene v periodnem
sistemu, so povprene vrednosti mas izotopov v naravi.
Jedra nestabilnih izotopov s asom razpadejo v jedra atomov
kakega drugega elementa. e vemo, kako hitro razpada neki
izotop, lahko vasih ugotovimo starost predmeta iz koncentracije
izotopa, ki ga predmet e vsebuje. To je osnova doloanja starosti
kamnin s kalijem-4O, ki razpade v argon-4O. Radioaktivni izotopi
so pomembni na ve podrojih, zato jih veliko naredijo tudi
umetno za uporabo v medicini in jedrski industriji.
Izotopi posameznega elementa imajo enake kemijske lastnosti,
zato jih s kemijskimi reakcijami ne moremo razlikovati
(identificirati). Zaradi razline mase jedra pa jih lahko
identificiramo s fizikalnimi postopki, kot je na primer masna
spektrometrija.
THOMSONOV MODEL ATOMA
Sir Joseph John Thomson, angleki fizik kotskega rodu, * 18.
december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, 30.
avgust 1940, Cambridge.
Thomson je leta 1897, dve leti po odkritju rentgenskih arkov,
postavil domnevo, da so tako imenovani katodni arki, ki
izhajajo iz katode katodne cevi, negativno nabiti delci, ki jih je
imenoval korpuskule. Danes te delce poznamo pod imenom
elektroni, in predstavljajo prve odkrite pod-atomske delce. Odkritje
elektrona je obenem pomenilo, da je atom deljiv.
Leta 1904 je Thompson postavil tudi prvi model atoma. Z njim je
atom predstavil kot kroglo s polmerom 10
-10
m, v kateri je
pozitivni naboj zvezno porazdeljen, negativnega pa predstavljajo
elektroni, ki v snovi s pozitivnim nabojem tiijo kot rozine v
potici. Thomsonov model atoma lahko razloi obstoj pozitivnega
naboja in elektronov v atomu in izbitje elektronov iz atoma (npr.
8
pri fotoelektrinem pojavu), odpove pa pri razlagi spektra
vodikovega atoma in pri razlagi Rutherfordovega poskusa s
sipanjem delcev alfa na atomih, kjer so opazili, da se dele vpadlih
delcev siplje tudi pod zelo velikimi koti.
Thomson je leta 1906 prejel Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1914
pa Copleyjevo medaljo Kraljeve drube iz Londona.
Leta 1897 je Joseph John THOMSON (1856 - 1940) objavil svojo
idejo o zgradbi atoma. Ideja se mu je verjetno porodila, ko je jedel
puding z rozinami. Dejal je, da je po celotni masi atoma
enakomerno porazdeljen pozitiven naboj. To si je predstavljal kot
pudingovo maso. V tej masi naj bi bili negativno nabiti delci
elektroni rozine. Pozitivni naboji se medsebojno odbijajo. Tudi
negativni naboji se medsebojno odbijajo. Pozitivni in negativni
naboji pa se medsebojno privlaijo. Torej, e je tevilo pozitivnih
in negativnih nabojev enakomerno porazdeljeno, se odboj in
privlak nevtralizirata. Pravimo, da je atom navzven nevtralen,
kadar je mnoina pozitivnega in negativnega naboja enak [1]

RUTHERFORDOV MODEL ATOMA
Ernest Rutherford, lord Rutherford Nelson [rnest rerford], novozelandski
fizik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, 19.
oktober 1937, Cambridge. Imenujejo ga tudi oeta atomske fizike.
Kmalu se je pokazalo, da Thomsonov model ni popoln. Dopolnil
ga je Ernest RUTHERFORD (1871 1937). Sklepal je, da atom
vsebuje pozitiven naboj, ki je skoncentriran na zelo majhnem
prostoru, v jedru atoma. V jedru je skoraj vsa masa, medtem ko se
gibljejo elektroni v prostoru okoli jedra, podobno kot planeti okoli
Sonca. Razlika je v tem, da se planeti med seboj privlaijo,
elektroni pa se odbijajo.
Leta 1907 so Rutherfordov model eksperimentalno potrdili Geiger,
Mendsen in Rutherford. Z delci alfa so obstreljevali tanke listie
tekih kovin (zlato, platina). Merili so kote in inteziteto sipanih
9
arkov (SLIKA). e bi veljal Thomsonov model, bi se sipali vsi
arki alfa, vendar za majhen kot.
.
SLIKA: Sipanje arkov na tankem listiu zlata

S poskusom so pokazali, da se veina arkov sploh ni sipala, ostali
pa so se sipali pod zelo razlinimi koti, nekateri celo za 180, torej
v smeri nazaj. Iz tega so sklepali, da masa in pozitiven naboj v
atomu nista enakomerno porazdeljena po notranjosti, temve sta
zbrana na majhnem obmoju v njegovem srediu, torej v jedru
atoma. [1]

BOHROV MODEL ATOMA

Niels Henrik David Bohr, danski fizik in nobelovec, * 7. oktober
1885, 18. november 1962.
Bohr je fizik, ki je naredil kljune prispevke na podroju atomske
strukture in kvantne mehanike.
Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za delo v
raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih.
Rodil se je leta 1885 v Kebenhavnu. Po osnovni in srednji oli se
je leta 1903 vpisal na univerzo. est let kasneje je doktoriral z
10
delom o elektronski teoriji kovin. Preselil se je k Ernestu
Ruthenfordu v Manchester, kar je odloilo njegovo pot v fiziki.
Leta 1922 je dobil Nobelovo nagrado za raziskovanje zgradbe
atomov in sevanja, ki izhaja iz njih. Leta 1943 je z eno odpotoval
na vedsko, od tam pa v London. Z nartom za izdelavo jedrske
bombe, ki ga je naredil z sinom, je odpotoval v New York. Po
neuspehu se je vrnil na Dansko, kjer je tudi leta 1962 umrl.
Model, ki ga je predlagal Rutherford, ne predstavlja stabilnega
atoma. Iz klasine fizike je namre znano, da nabiti delci, ki se
gibljejo pospeeno, sevajo elektromagnetno valovanje (zavorno
sevanje). Elektroni, ki kroijo okoli jedra, bi torej sevali, izgubljali
energijo in nazadnje padli v jedro. V resnici pa so atomi stabilni.
Danski fizik NIELS BOHR (1885 1962) je leta 1913 model
popravil tako, da je dodal naslednje postulate:
Zaradi elektrostatskega privlaka med pozitivnim jedrom in
elektroni, se elektroni gibljejo okrog jedra po kronicah.
Od vseh monih kronic so stabilne tiste, katerih vrtilna
koliina je mnogokratnik konstante h/2, kjer je h Planckova
konstanta (h = 6,6 10
-34
Js).
Elektron, ki kroi po takni tirnici, ne seva.
e preide elektron s tirnice, kjer ima energijo W
2
, na drugo
tirnico z nijo energijo W
1
, se izseva foton svetlobe s frekvenco:


Bohrov model je s fizikalnega stalia nepravilen, vendar se
napovedi modela ujemajo z eksperimentalnimi rezultati za vodik.
Za vse ostale atome ta model ne dri ve. Fizikalno neoporeen in
popoln model predstavitve atoma je moen le v kvantni mehaniki.
Kvantno mehanski model atoma bomo kvalitativno obravnavali v
7. poglavju.
Danes najpogosteje predstavljamo atom s shematskim Bohrovim
modelom (SLIKA). Atom je sestavljen iz jedra in elektronov.
Jedro atoma je sestavljeno iz pozitivno nabitih protonov in
11
nevtronov, ki so brez naboja. Elektroni so negativno nabiti delci in
se nahajajo v okolici jedra. V Bohrovem modelu se okoli jedra
gibljejo po kronici.
Pozitivni naboj, ki ga ima en proton, je enak negativnemu naboju
enega elektrona. Atom je navzven nevtralen. To pomeni, da je v
jedru toliko protonov, kot je elektronov v okolici jedra. Naboj
enega protona imenujemo osnovni elektrini naboj (e
0
) , ki znaa:
e
0
= 1,6 10
-19
As. Naboj elektrona pa je e
0
.


SLIKA: Bohrov model atoma.
Atom elementa z vrstnim tevilom Z, vsebuje Z elektronov,
njegovo jedro ima pozitiven naboj (+ Z e
0
).

Vsak atom torej ima elektrini naboj, ki se vedno pojavlja kot
celotevilski mnogokratnik najmanjega t.i. osnovnega naboja e
0
.
Elektron je sicer vezan na atom, vendar ga lahko odstranimo. [1]

12
PERIODNI SISTEM ELEMENTOV
3.3 3.3 Struktura Struktura atoma atoma
Periodni Periodni sistem sistem
elementov elementov

Periodni sistem elementov je tabelarini prikaz znanih kemijskih
elementov. Elementi si v tabeli sledijo po elektronski konfiguraciji
tako, da mnoge kemijske lastnosti sledijo pravilnim vzorcem po
njej. Vsak element je predstavljen s svojim atomskim tevilom in
kemijskim simbolom.
Periodni sistem elementov, ki ga je leta 1869 prvi iznael ruski
kemik Mendelejev, velja za eno od najvejih dosekov sodobne
kemije. Kemiki si lahko z njegovo pomojo kvantitativno razlagajo
obnaanje elementov in napovedujejo obstoj e neodkritih novih.
Leta 2005 obstaja 116 kemijskih elementov, katerih odkritje so
potrdili. 94 od teh se pojavlja v naravi, ostale so izdelali v
laboratorijih.


13
Potreba po urejevanju kemijskih elementov v sistemu se je
pokazala, ko so znanstveniki ugotovili, da obstajajo doloene
povezave med lastnostmi razlinih elementov. Prvi poskus
periodnega sistema je zartal Antoine Lavoisier (1743-1794) leta
1789. Potem ko je prevzel in dodelal skoraj sto let staro definicijo
kemijskega elementa, ki jo je Robert Boyle (1627-1691) opisal kot
snov, ki je s kemijsko reakcijo ne moremo razgraditi na bolj
enostavne snovi, je Lavoisier skual 33 do takrat znanih elementov
postaviti v doloeno pregledno obliko. Izbral si je tiri kategorije;
plini, nekovine, kovine in zemlje. V tistem asu je bilo znanih
premalo elementov, da bi jih res lahko komu uspelo urediti v
pregledno obliko. Lavoisier bi svoje delo najverjetneje dokonal,
e ga ne bi zaradi politinih razlogov obglavili. Problem
poznavanja lastnosti elementov je bil predvsem v tem, da veina
elementov v skupini plinov sploh niso bili elementi, ampak
spojine, ki jih e niso uspeli razgraditi na elemente.
Prelom v razumevanju urejenosti elementov je bilo delo Stanislaa
Cannizzara (1826-1910) iz leta 1858. Dve leti po smrti njegovega
rojaka Amadea Avogadra (1776-1856), ki je prvi doloil osnovo
mnoini snovi in povezavo z atomsko maso, je postavil osnovo,
skupno vsem elementom relativno atomsko maso.
Prvi, ki je opozoril na ponavljajoe se lastnosti elementov, je bil
nemki znanstvenik Johann Wolfgang Dbereiner (1780-1849).
Leta 1829 je ugotovil, da ima atom broma atomsko maso, ki je
polovina vrednost vsote mas atomov klora in joda. To pomeni, da
vsoto atomskih mas klora (35,5) in joda (126,9) delimo z 2 in
dobimo vrednost 81,2, ki je zelo dober pribliek relativni atomski
masi broma (79,9). Podoben vzorec je nael pri trojicah kalcij,
stroncij, barij in veplo, selen, telur. Te skupine je imenoval triade.
Po mnenju ostalih znanstvenikov so bile te povezave zgolj
nakljune.
14
Leta 1860 je na prvem mednarodnem kemijskem kongresu, ki je
bil organiziran prav zaradi periodnega sistema elementov,
Cannizzaro predstavil svojo zamisel o pomembnosti atomskih mas
elementov pri izgradnji periodnega sistema. Njegovo delo je
temeljilo na Avogadrovi domnevi in Gay-Lussacovem zakonu o
prostorninskih odnosih pri kemijskih reakcijah v plinastem stanju.
Elementi so bili razvreni v sistem glede na znane vrednosti
atomskih mas.
Naslednji velik korak je napravil angleki kemik John Newlands
(1837-1898) leta 1862, saj je predpostavil, da je mono elemente,
glede na naraajoo atomsko maso urediti v sedem stolpcev. Po
ureditvi so postale vidne tudi Dberienerjeve triade. Ureditev je
imenoval zakon oktav, vendar znanstveniki tudi njegove ideje niso
dobro sprejeli. V Evropi je periodni sistem prvi postavil Julius
Lothar Meyer (1830-1895), vendar je leto pred njim ruski kemik
Dimitrij Ivanovi Mendelejev oblikoval zgradbo periodnega
sistema, s katero je lahko napovedal manjkajoe, e ne odkrite
elemente. Z odkritjem lahtnih plinov lorda Rayleigha (1842-1919)
in Williama Ramsayja (1852-1916) od leta 1894 naprej je
Mendelejev predlagal, naj se doda pred prvo skupino dodatna nita
skupina, ki bi vsebovala te elemente, sistem ostalih pa bi ostal
nespremenjen. Tak periodni sistem je ostal v uporabi vse do leta
1930. Kmalu po Rutherfordovem (1871-1937) odkritju protona leta
1911 in Thomsonovi (1856-1940) potrditvi obstoja izotopov
(obstoj izotopov je prvi predlagal Frederick Soddy, 1877-1956) je
Henry Moseley (1887-1915) izpostavljal do takrat znane elemente
X-arkom. Izpeljal je povezavo med frekvenco sevanja in vrstnim
tevilom. Po preureditvi elementov glede na veanje vrstnega
(atomskega) tevila in ne atomske mase je bilo tudi nekaj izjem iz
periodnega sistema, ki so povzroale teave Mendelejevu,
popravljenih. Sodobni periodni sistem je od takrat zgrajen na
Moseleyjevem zakonu periodinosti, ki temelji na vrstnem tevilu
elementov.
15
ATOMSKO TEVILO
Vstno tevlo ali atmsko tevlo (oznaka Z) podaja tevilo
elektronov v elektronski ovojnici atoma ali tevilo protonov v
jedru. Vrstno tevilo je obenem zaporedna tevilka elementa v
periodnem sistemu.

MASNO TEVILO
Msno tevlo (oznaka A) izraa na celo tevilo zaokroeno maso
atomskega jedra, izraeno v atomskih enotah mase. To je obenem
tudi tevilo vseh nukleonov v jedru.
Atomi z jedri z enakim vrstnim tevilom in razlinim masnim
tevilom so izotopi danega elementa.
3.3 3.3 Struktura Struktura atoma atoma

16
3.3 3.3 Struktura Struktura atoma atoma
Najbolj Najbolj stabilno stabilno elektronsko elektronsko konfiguracijo konfiguracijo
imajo imajo atomi atomi, , ki ki imajo imajo na na zadnji zadnji obli obli 2 ( 2 (Helij Helij) )
ozroma ozroma 8 8 elektronov elektronov ( (ostali ostali lhtni lhtni plini plini). ).
Izpopolnjene Izpopolnjene zunanje zunanje oble oble so so stabilne stabilne, ,
nepopolne nepopolne pa pa nestabilne nestabilne. . Elektroni Elektroni na na
nepopolni nepopolni zadnji zadnji obli obli opredeljujejo opredeljujejo kemijske kemijske
lastnosti lastnosti elementa elementa in in jih jih imenujemo imenujemo valentni valentni
elektroni elektroni. .






3.4 3.4 Kemijske Kemijske vezi vezi , , gradnja gradnja molekul molekul
Ker Ker atomi atomi te te ijo ijo k k temu temu, , da da ustvarijo ustvarijo im im bolj bolj
stabilno stabilno elektronsko elektronsko konfiguracijo konfiguracijo, v , v
dolo dolo enih enih okoli okoli inah inah med med seboj seboj reagirajo reagirajo
in in gradijo gradijo razli razli ne ne atomske atomske vezi vezi. Na . Na ta ta na na in in
nastanejo nastanejo sistemi sistemi atomov atomov oziroma oziroma
molekule molekule, , katerih katerih lastnosti lastnosti so so odvisne odvisne od od
mehanizma mehanizma formiranja formiranja in in lastnosti lastnosti vezi vezi
sodelujo sodelujo ih ih atomov atomov. . Najpomembnej Najpomembnej e e ke ke- -
mijske mijske vezi vezi so: so: ionska ionska, , kovalentna kovalentna, , kovinska kovinska
in in Van Van Der Der W Waalsova aalsova vez vez. .

17
Kemijska vez ali vez je v kemiji privlana sila, ki povezuje atome
v molekulo ali kristal. Pri tevilnih preprostih primerih lahko
sestavo in zgradbo molekul doloimo s teorijo valenne vezi in
poznavanjem oksidacijskega tevila. Preproste ionske strukture
lahko napovemo tudi z znanjem klasine elektrodinamike. Pri
doloevanju zgradbe bolj zapletenih spojin, denimo kovinskih
kompleksov, pa teorija valenne vezi odpove in moramo uporabiti
postopke kvantne mehanike.
Prostorske znailnosti ter tudi energijski razpon razlinih
kemijskih vezi se sicer delno prekrivajo, navadno pa razlikujemo
med naslednjimi vrstami kemijskih vezi:
ionska vez
kovalentna vez
koordinativna kovalentna vez
kovinska vez
vodikova vez
Nekateri med kemijske vezi uvrajo tudi molekulsko ali van der
Waalsovo vez, medmolekulsko silo, ki povezuje molekule (npr.
H
2
, O
2
, N
2
) v molekulski kristal. Enake vezi nastopajo tudi pri
kristalih lahtnih plinov
Skupno vsem kemijskim vezem je, da nastanejo zaradi energijsko
ugodne interakcije med elektroni sosednjih atomov. Kemijske vezi
razlikujemo glede na to, v kolikni meri je verjetnostna gostota
elektronov lokalizirana ali delokalizirana med atomi v snovi.


18
3.4.1 3.4.1 Ionska Ionska vez vez
Stabilna Stabilna elektronska elektronska konfiguracija konfiguracija lahko lahko
nastane nastane s s pripajanjem pripajanjem manjkajo manjkajo ih ih ali ali z z
oddajanjem oddajanjem odve odve nih nih elektronov elektronov. Na . Na ta ta
na na in in se se formirajo formirajo elektro elektro negativni negativni oziroma oziroma
elektro elektro pozitivni pozitivni ioni ioni. . Zveza Zveza med med tak tak nimi nimi
delci delci se se ustvari ustvari z z elektrostati elektrostati nim nim
privla privla enjem enjem. . Praviloma Praviloma ionska ionska vez vez pove pove e e
med med seboj seboj elemente elemente z z zelo zelo razli razli nimi nimi
lastnostmi lastnostmi (primer: (primer: NaCl NaCl - - zveza zveza kovine kovine in in
plina plina). ).

Inska vz ali hteropolarna vz je kemijska vez med razlinima
kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr. alkalijska
kovina, drugi pa nekovina, npr. halogenid. Atom kovine odda
enega ali ve elektronov na zunanji elektronski orbitali in s tem
postane kation, atom nekovine pa elektrone sprejme in s tem
postane anion. Med nastalima ionoma deluje Coulombova
elektrostatina privlana sila, ki ju vee v molekulo. Ionske vezi so
po moi moneje od vodikove vezi in primerljive s kovalentnimi
vezmi.
19
3.4.1 3.4.1 Ionska Ionska vez vez
2 2
8 8
1 1
Na Na
2 2
8 8
7 7
Cl Cl
2 2
8 8
Na Na
2 2
8 8
8 8
Cl Cl
(-1)
(+1)


3.4.1 3.4.1 Ionska Ionska vez vez
Ionska Ionska vez vez se se tvori tvori med t.i. med t.i. donatorji donatorji ( (kovine kovine) )
in in akceptorji akceptorji elektronov elektronov ( (nekovine nekovine). ). Tako Tako
nastale nastale spojine spojine imajo imajo visoko visoko tali tali e e in in zelo zelo
slabo slabo elektri elektri no no prevodnost prevodnost, , kar kar je je posledica posledica
vrste vrste povezave povezave valen valen nih nih elektronov elektronov. To . To je je
pogojeno pogojeno tudi tudi z z majhnimi majhnimi medatomskimi medatomskimi
razdaljami razdaljami (1,0 (1,0- -2,0 2,0 x x 10 10
- -10 10
m). m).


20
3.4.2 3.4.2 Kovalentna Kovalentna vez vez
Pri Pri tej tej obliki obliki medatomske medatomske vezi vezi se se stabilna stabilna
elektronska elektronska konfiguracija konfiguracija dose dose e e s s tvorbo tvorbo
enega enega ali ali ve ve skupnih skupnih elektronskih elektronskih parov parov. .
Ker Ker ti ti elektroni elektroni pripadajo pripadajo zunanjima zunanjima oblama oblama
obeh obeh atomov atomov je je na na tak tak na na in in zado zado eno eno
zahtevi zahtevi po po dopolnitvi dopolnitvi zadnjih zadnjih elektronskih elektronskih
obel obel. . Iz Iz atomov atomov istega istega elementa elementa nastanejo nastanejo
nepolarne nepolarne spojine spojine, , iz iz atomov atomov razli razli nih nih
elementov elementov pa pa polarne polarne spojine spojine. .

Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane, ko dva atoma
prispevata po enega ali ve elektronov v skupni elektronski par, ki
atoma povee v molekulo. Najraje se na ta nain spajajo elementi s
podobno elektronegativnostjo. Nastali par je skupen, pripada
obema atomoma. Na kratko ga imenujemo SKUPNI
ELEKTRONSKI PAR. Skupni elektronski par lahko v formuli
zapiemo s rtico, ki ponazarja kovalentno vez. Kovine raje tvorijo
kovinsko vez.
21
3.4.2 3.4.2 Kovalentna Kovalentna vez vez
H H H H H H
H H
Nastanek molekule vodika (H
2
)
N N N N N N
N N
Nastanek molekule duika (N
2
)

3.4.2 3.4.2 Kovalentna Kovalentna vez vez
H H Cl Cl H H
Cl Cl
Nastanek molekule klorovodika (HCl)
Molekula Molekula HCl HCl je je izrazito izrazito polarna polarna, , saj saj je je v tem v tem
primeru primeru skupni skupni elektronski elektronski par par bli bli ji ji atomu atomu
klora klora, , kar kar je je posledica posledica ve ve je je elektronegativ elektronegativ- -
nosti nosti klora klora glede glede na na vodik vodik. .

22
3.4.2 3.4.2 Kovalentna Kovalentna vez vez
Vsled Vsled tak tak ne ne strukture strukture ima ima molekula molekula HCl HCl
lastnosti lastnosti elektri elektri nega nega dipola dipola. . Pojavi Pojavi se t.I. se t.I.
Dipolni Dipolni moment moment M=E M=E r r, , kjer kjer E E predstavlja predstavlja
velikost velikost naelektrenja naelektrenja, r pa , r pa razdaljo razdaljo med med
te te i i i i pozitivnega pozitivnega in in negativnega negativnega
naelektrenja naelektrenja. . Obstoj Obstoj dipo dipol lnega nega momenta momenta je je
osnovna osnovna lastnost lastnost polarne polarne kovalentne kovalentne zveze zveze
in in numeri numeri ni ni pokazatelj pokazatelj polarnosti polarnosti molekul molekul. .

3.4.2 3.4.2 Kovalentna Kovalentna vez vez
E E- - E+ E+
r r
Shematski prikaz dipola
za dvoatomno molekulo
B B A A B B
E/ 2 E/ 2 E/ 2 E/ 2
E E
B B
A A
B B
E/ 2 E/ 2
E/ 2 E/ 2
E E
r r
r=0 r=0
Nepolarna in polarna konfigu-
racija molekul tipa AB
2

23
3.4.2 3.4.2 Kovalentna Kovalentna vez vez
H H
O O
H H
105 105
Primer za polarno konfiguracijo troatom-
nih molekul oziroma kotno strukturo je
molekula vode, kjer zveznici med jedri
atomov vodika in kisika oklepata kot
105, razdalja pa znaa 9,5 x 10
-11
m.
Jakost kovalentne vezi je odvisna od
tevila skupnih parov elektronov. Spojine

dobljene na tak nain so slabi
prevodniki toplote in elektrinega
toka ter imajo visoko talie.
Tekoine pri veliki polarnosti so
mona topila.

Vda je kemijska spojina in polarna molekula pri standardnih pogojih tekoina s
kemijsko empirino formulo H
2
O. Formula pove, da je ena molekula vode
sestavljena iz dveh vodikovih in iz
enega kisikovega atoma.
Pomembna znailnost vode je njena
polarna narava. V vodni molekuli so
vodikovi atomi razporejeni na konceh,
kisikovi pa v temenih. Ker ima kisik
vijo elektronegativnost od vodika, je
obmoje molekule z vodikovim
atomom delno negativno nabito glede
na vodikovo stran. Molekula s takno
razliko naboja se imenuje dipol.
Razlika naboja med seboj privlai
vodne molekule kakor tudi druge
polarne molekule. To privlaevanje se
imenuje vodikova vez.
Ta sorazmerno ibka privlana sila
(glede na kovalentne vezi znotraj same
vodne molekule) povzroa fizikalne
lastnosti kot je visoko vrelie, ker je za prekinitev vodikovih vezi med molekulami
potrebno veliko toplotne energije. veplo, na primer, lei v periodnem sistemu
elementov pod kisikom, njegova enakovredna spojina, vodikov sulfid (H
2
S) nima
vodikove vezi. Tako je njegova molekula dvakrat teja od vodne in je pri sobni
Splono
Ime voda
Prikaz

Kemijska
formula
H
2
O
24
temperaturi plin. Dodatne vezi med vodnimi molekulami povzroajo, da ima tekoa
voda veliko specifino toplotno kapaciteto.
Vodikova vez je odgovorna tudi za nenavadno obnaanje vode pri zmrzovanju.
Kakor druge snovi tudi tekoina z nianjem temperature postaja gosteja. Vendar, z
razliko od drugih snovi, pri ohlajanju blizu ledia prisotnost vodikove vezi pomeni,
da molekule pri preurejanju zaradi zmanjanja svoje energije na najmanjo mono
mero, tvorijo snov, ki je dejansko manj gosta. Zaradi tega led plava v vodi in voda
se pri zmrzovanju razirja. Druge snovi se pri strjevanju krijo. Tekoa voda je
najgosteja pri temperaturi 4 C. To vodi do zanimive posledice med zimskim
asom. Ohlajena voda na povrini postaja gosteja in potone, pri emer tvori
toplotni tok, ki ohlaja celotno mnoino vode. Ko temperatura jezera dosee 4 C,
voda na povrini, ki se e naprej ohlaja, postane manj gosta, ostaja kot povrinska
plast, ter konno tvori led. Ker je prenos toplote v spodnjih delih zaradi spremembe
gostote onemogoen, bo veji del vsake velike koliine zmrznjene vode med zimo e
vedno teko pri 4 C pod ledeno skorjo. Na ta nain ribe lahko preivijo. To dejstvo
je eden od osnovnih zgledov za dobro uravnane fizikalne lastnosti, ki omogoajo
ivljenje na Zemlji in ga uporabljajo kot podporo za antropino kozmoloko naelo.
Druga posledica je, da se bo led pri dovolj velikem tlaku stopil.

3.4.3 3.4.3 Kovinska Kovinska vez vez
Ta Ta vez vez se se pojavlja pojavlja med med atomi atomi kovin kovin, , nastane nastane pa pa
tako tako, , da da vsak vsak od od atomov atomov prispeva prispeva svoje svoje
valen valen ne ne elektrone elektrone v v skupno skupno uporabo uporabo. Ti . Ti
elektroni elektroni niso niso fiksirani fiksirani k k sosednjim sosednjim atomom atomom, ,
ampak ampak se se iz iz njih njih formira formira oblak oblak, , ki ki pripada pripada
celotni celotni masi masi snovi snovi. . Kemijska Kemijska vez vez nastane nastane z z
vzajemnim vzajemnim privla privla enjem enjem pozitivnih pozitivnih ionov ionov in in
negativnega negativnega elektronskega elektronskega oblaka oblaka. . Lastnosti Lastnosti
teh teh spojin spojin so dobra so dobra elektri elektri na na in in toplotna toplotna
prevodnost prevodnost, , sposobnost sposobnost plasti plasti ne ne deformacije deformacije. .

25
3.4.4 Van 3.4.4 Van Der Der W Waalsova aalsova vez vez
Ta Ta vez vez se se pojavlja pojavlja na na eloma eloma med med vsemi vsemi atomi atomi. .
Je Je razmeroma razmeroma ibka ibka in pride do in pride do izraza izraza takrat takrat, ,
ko ko druge druge vezi vezi ne ne obstajajo obstajajo. . Je Je posledica posledica gibanja gibanja
elektronov elektronov v v atomih atomih, , zaradi zaradi esar esar v v dolo dolo enih enih
trenutkih trenutkih pride do pride do nesimetri nesimetri nega nega polo polo aja aja
elektronov elektronov in do in do pojava pojava trenutnih trenutnih dipolov dipolov. Ta . Ta
vrsta vrsta zveze zveze je je zna zna ilna ilna za t.i. za t.i. termoplasti termoplasti ne ne
sinteti sinteti ne ne smole smole z z makromolekulsko makromolekulsko strukturo strukturo. .

3.5 3.5 Atomsk Atomska, a, molekulsk molekulska a mase mase
Relativna Relativna atomska atomska masa masa je je definirana definirana kot kot
razmerje razmerje mad mad maso maso atoma atoma in in maso maso 1/12 1/12
atoma atoma izotopa izotopa ogljika ogljika C12. C12.
Molekulska Molekulska masa masa je je vsota vsota atomskih atomskih mas mas
vseh vseh atomov atomov v v molekuli molekuli. .
Gram Gram- -atom atom oziroma oziroma gram gram- -mol mol snovi snovi je je
masa masa Avogadrovega Avogadrovega tevila tevila delcev delcev te te
snovi snovi (N (N
A A
=6,023 =6,023 x x 10 10
23 23
). ).
NA ZAETEK

VIRI

[1] http://fizika.uni-mb.si/biofizika/files/lennard_jones/atom.pdf