SODR@INA Voved 1. Poim i su{tina na berzite 2. Istoriski razvitok na berzite 3. Zna~ewe na berzite 4.

Vidovi berzi Vidovi berzi spored na~inot na organizirawe Vidovi berzi spored predmetot na rabota Vidovi berzi spored vremenskata soci a!izaci a Vidovi berzi spored te"no!ogi ata i na~inot na rabotewe Vidovi berzi spored kontro!ata Vidovi berzi spored #izi~kata !okaci a $. %#ektni berzi Poim& karakteristiki& razvo i #unkcii na e#ektnite berzi 'rganizaci a& u~esnici i rabotewe na e#ektnite berzi (zansi vo raboteweto na e#ektnite berzi )epi{an eti~ki i mora!en kodeks za di!erite na e#ektnite berzi *. +erzanski raboti Poim i su{tina na berzanskite raboti Vidovi berzanski raboti ,. +erza vo -akedoni a +erza od osnovawe berza vo -akedoni a 'snovni pretstavi za osnovawe i uspe{no rabotewe na e#ektna berza vo -akedoni a 'snovawe na -akedonska berza na do!goro~ni "artii od vrednost. /0 1kop e Istori a 'rganizaci a Pazarni segmenti (s!ovi za kotaci a na "artii od vrednost 2rguvawe +erzanski e!ektronski sistem za trguvawe. +%12 3!iring i poramnuvawe

4!enki na -akedonska berza. /0 1kop e Zak!u~ok

VOVED

-nogu avtori se obide!e da a de#iniraat trgovi ata& vo zavisnost od toa vo ko vremenski period 5ivee!e& kakvi bi!e us!ovite na stopanisuvawe& od op#atenosta na ne zinite #unkcii itn. 0enes taa postoi kako posebna de nost i vo 6. -akedoni a spored Zakonot za trgovi a na 6. -akedoni a se de#inira kako7 8Pod trgovi a se podrazbira kupuvawe& preda5ba na proizvodi i vr{ewe na us!ugi vo trgovi ata od strana na pretpri atieto i drugi pravni i #izi~ki !ica& registrirani za vr{ewe na trgovi a91. 3ako nosite!i na trgovskata de nost na ~esto se avuvaat7 2 trgovskite pretpri ati a de!ovnite edinci na trgovskite pretpri ati a i pretpri ati a za trgovski us!ugi& proizvodni i drugi stopanski sub ekti i potro{uva~ki zadrugi

a poretko

1o trgovski us!ugi se zanimavaat speci a!izirani stopanski pretpri ati a& koi spored nekoi zaedni~ki obe!e5 a& mo5e da se pode!at vo tri osnovni grupi7 3 1. 2. 3. Pretpri ati a za vr{ewe na trgovski us!ugi vo potesna smis!a Pretpri ati a za obezbeduvawe na de!oven prostor i us!ugi vo trgovskata de nost i Posebni. speci#i~ni pretpri ati a za vr{ewe us!ugi vo prometot na rabotewe Vo prometot de stvuvaat posebni i spored na~inot pazarnite odnosi. Vo ovaa grupa pretpri ati a spa:aat7 4 1. 1aem na primeroci 2. 1topanski iz!o5bi 3. +erzi ;stokovni< 4. /kcii.
1

speci#i~ni pretpri ati a koi imaat go!emo v!i anie na pazarnite dvi5ewa i

Zakon za trgovija- Slu`ben vesnik br, 23/523 ~len 2

d-r Sne`ana Risteska- Jovanovska, d-r Bo ko Ja!oski- "kono#ika na vnatre na trgovija, Sko$je, 2%%2 str& '(
3

d-r Sne`ana Risteska- Jovanovska, d-r Bo ko Ja!oski- "kono#ika na vnatre na trgovija, Sko$je, 2%%2 str& )%) 4 d-r Sne`ana Risteska- Jovanovska, d-r Bo ko Ja!oski- "kono#ika na vnatre na trgovija, Sko$je, 2%%2 str& ))3

+ide =i na{ interes izbravme da bidat berzite =e napravime eden po{irok osvrt kon ovaa tema. +erzata ;na ang!iski %>c"ange& germanski 0ie +orse& #rancuski ?a +ourse& ruski +ir5a& srpski +erza& "rvatski +urza& s!ovene~ki +orza< e posto an i posebno organiziran& odnosno instituciona!iziran pazar za tipizirani& odniosno standarizirani i zamen!ivi ;#ungibi!ni< stoki& us!ugi& "artii od vrednost& devizi& va!uti i pari. )a berzata se sostanuvaat kupuva~i i prodava~i koi& vrz osnova na posebni mustri& sk!u~uvaat dogovori za kupuvawe& odnosno za prodavawe na oprede!eni stoki i!i us!ugi. Predmet na trguvawe na berzata mo5e da bide samo ono vid na stoka i!i us!ugi ko {to e voveden vo pravi!ata na berzite& a rabotite mo5at da gi zak!u~uvaat samo ~!enovite na berzata.

1. POIM I SU[TINA NA BERZITE +erzata e posto ano mesto na trguvawe spored strogo oprede!eni pravi!a i uzansi i so istovidna ;istorodna< stoka ko a stvarno ne e prisutna. 4estopati berzata a ozna~uva i zgradata vo ko a se vr{at berzanski raboti. +erzata e posebno organiziran pazar na kogo spored posebni uzansi i pravi!a redovno se trguva so pari& tipizirani stoki& us!ugi i "artii od vrednost. +erzata pretstavuva organizirana ustanova ko a pretstavuva posto ano mesto za sk!u~uvawe na dogovori za prodavawe i kupuvawe na tipizirani stoki& us!ugi&

e#ekti& pari& va!uti i devizi i "artii od vrednost pod re5im na posebni pravi!a i uzansi i so u~estvo na ov!asteni posrednici kako {to se agenti& senzori& brokeri& mak!eri i drugi. 'b ekt na dogovori sk!u~eni na berzata mo5at da bidat samo stoki {to se predvideni so statutot& odnosno so pravi!ata na berzata. Vo eden trud za berzite5 sretnuvame mis!ewe spored koe pod berza obi~no se podrazbiraat pove=e raboti. Imeno& so zborot berza se ozna~uva zgradata vo ko a {to e smestena berzata. +erza se narekuva i berzanskiot sostanok& odnosno zbir na berzanski raboti. Vo obi~nite razgovori me:u !u:eto pod berza se mis!i voop{to na !u:eto i ustanovite {to se zanimavaat so berzansko rabotewe i se ona {to ima neko a vrska so toa rabotewe. 1u{tinski g!edano& berzata e eden usovr{en& sovremen pazar bez kogo na mo5e da se zamis!i sovremena pazarna ekonomi a. Imeno& skoro permanentno sretnuvame rubriki vo dnevnite vesnici za raboteweto sosto bite vo berzite& vo razvienite pazarni ekonomii. 1epak& za zna~eweto vo stopanstvoto i #inansiskoto 5iveewe& za organizaci ata i raboteweto na berzite se u{te ma!ku se znae vo pazarnite ekonomii& a toa zna~ewe e minima!no vo zem ite vo razvo & vo nerazvienite zem i i zem ite vo tranzici a od nepazarno kon pazarno stopanstvo. Iako zborot berza vo seko dnevnite razgovori i komunicirawa ~estopati se spomnuva& sepak& se u{te e ma! bro ot na !u:eto koi bi mo5e!e so sigurnost da ka5at za berzite& a u{te poma!ku da go ob asnat nivnoto #unkcionirawe. 1eko obi~en gra:anin koga bi v!ego! vo berzata bi ~uvstvuva! odredena doza na strav& bide =i vo nea bi g!eda! eden vid 8Vavi!onska ku!a9 vo ko a se zboruva na azik {to to ne go znae i ne go razbira. I samata pub!icistika za berzite pi{uva dosta senzaciona!no& a izve{taite od berzite se strogo stru~ni dostapni za ma! bro poznava~i i eksperti vo berzanskoto rabotewe. 0osega ne retko se sretnuvaat s#a=awa spored koi berzata e 8@ram na bodot -amon9& 8@ram vo ko se pok!onuvaat na z!atnoto te!e9& 9+erzata e pazar na i!uzii9& 9-esto za mo!ewe na boga so gr~ki sto!bovi na koe redovno se gubat pari 9. Vo eden roman za Au ork{kata berza vo Vo!strit e re~eno7 81e {to e vo Vo!strit& seto toa e ukradeno9. 6etko se zboruva deka stanuva zbor za rabotewe na berzite& vr{ewe na dosta s!o5eni operacii za koi se bara subspeci a!nost. Isto taka& na ~esto se zboruva samo za 8igra na berzite9. 1e
5

*ilorad Zebi~, + berza#a i o beogradskoj berzi,Beodrad, ),3( god& str& 3-))

spomnuva i toa deka berzata a zgo!emuva zarazata da se tr~a permanentno za dobivka& sozdava navika {to zas!epuva i! adnici !u:e da tr~aat za zarabotka. Imeno& trgovcite& pretpriema~ite i {peku!antite od ce!iot svet se povrzani so sredstva za te!ekomunikacii i komp uterski sistemi& a na mo=nite od niv seko den se sostanuvaat vo berzite so ce! da zarabotat. )a berzite& pak& pristignuvaat i vistinski i !a5ni vesti& sodozvo!eni i nedozvo!eni sredstva& se nasto uva da se sozdade vakva i!i onakva atmos#era. 1o nede!i i so meseci se davaat prvo na dobri vesti& a potoa samo crni vesti& taka {to ~ovek samo so posebna trezvenost i so go!ema de!ovnost i svetsko iskustvo i znaewe mo5e da se sna de vo to 8ko{mar9 {to se s!u~uva vo berzite i nadvor od niv. 2uka bi mo5e!e da gi spomneme& so 5a!ewe& i ekonomistite koi za berzite zboruvaat& so vozbudenost i vernost kakva {to a imaat protestantskite propovednici& kako za moderen ob!ik na -onte 3ar!o ko {to se organizira i se ~uva pod za{tita na dr5avata. Vistina e toa deka poedinci na berzite& vr{e =i berzanski operacii do{!e do pros a~ki stap i!i do samoubistvo ;vo vreme na takanare~enite crni denovi na berzite<& a drugi do visoki zarabotuva~ki& no vistina e i toa deka i na ostanatite trgovski i industriski raboti mnogu propadna!e& a drugi pak& se zbogati!e so svo ata ume{nost i znaewe. Vo trudovite na pogo!em bro avtori zborot berza raz!i~no se interpretira. 1pored edni zborot berza poteknuva od !atinskiot azik ;8bursa9< {to ozna~uva kese za pari. 1pored drugi avtori poteknuva od #rancuskiot zbor 8bourse9 {to ozna~uva mesto kade {to se sostanuva!e trgovci u{te vo po~etokot na BV vek. 1pored treti avtori zborot berza poteknuva od zborovite 8van der beurse9& i!i 8van der burse9 {to zna~i ime na edna patriciska #ami!i a od +ri5 vo +e!gi a. 2aa #ami!i a ima!a "ote! vo gradot +ri5& kade {to otsednuva!e trgovcite i me: usebe sk!u~uva!e trgovski spogodbi. )a zgradata na nivniot "ote! ima!o grb so dve kesiwa od ko5a. 1pored nekoi podatoci& na vratite na ob ektot vo kamen bi!e isk!esani tri kesiwa. 2rgovcite ima =i gi predvid tie oznaki& so zborovite 8de bourse9 vo po~etokot go ozna~uva!e mestoto& a podocna i nivnite sobiri. Iako berzite svoeto potek!o go vodat od BV vek& vo /nvers vo 14*2 godina& sepak& duri kon sredinata na BVI vek se avuvaat prvite organizirani berzi i toa vo Pariz& 8bourse de va!eurs9 osnovana vo 1$*3 god. i vo ?ondon 96oCa! %>c"ange9 osnovana 1$** god. ;taa e dene{nata 91tock %>c"ange9<. -oderni berzi vo dene{na smis!a na zborot se avuvaat kon kra ot na BVIII vek.

6aboteweto vo tie berzi se vr{i spored moderni pretpostavki& organizirano i speci a!izirano. 3ako {to spomnavme berzatas pretstavuva organiziran prostor na kogo {to se odviva kupuvawe i prodavawe na oprede!en vid stoki. Vo instituciona!na smis!a na zborot& stanuva zbor za de!oven prostor& odnosno de!oven ob ekt vo ramkite na kogo se trguva so berzanski materi a!. +erzta kako nerazdvoen de! od pazarot i pazarnoto stopanstvo& voop{to& so og!ed na speci#i~nosta na organizaci ata i na~inot na rabotewe& pretstavuva eden isk!u~ite!no zna~aen segment od ~ie rabotewe i uspe{nost zavisi i uspe{nosta na vkupniot pazar odnosno na pazarnoto stopanstvo. Ponekoga{& vo po{irokata avnost se smeta deka berzite pretstavuvaat mesta kade {to se vr{at {peku!acii. 1u{tinski g!edano pravata vistina e obratna. +erzite imaat zada~a da de!uvaat na stabi!nosta na pazarot& odnosno ko!ku {to e mo5no pove=e da gi dr5at cenite na stokite vo granicite ne samo na ponudata i pobaruva~kata& tuku i vo granicite na rea!nata vrednost. +erzata pretstavuva organizirano i posto ano mesto na pazarewe i trguvawe& pod kontro!a na dr5avata& na koe se sostanuvaat kupuva~ite vo oprede!eno vreme& zaradi sk!u~uvawe na raboti vo sog!asnost so pravi!ata na berzata& za raboti koi {to ne se unikatni. +erzata e instituci a no i kategori a na pazarnata ekonomi a. 1e narekuva i retorta vo ko a se kondenzira vkupnata ponuda i pobaruva~ka& se dio agnozira sega{nosta i se prognozira idninata. 'd tie pri~ini e razumno nadg!eduvaweto nad taa instituci a& posebno zaradi postoewe na mo5nost za manipu!aci a vo vr{eweto na berzanskite transakcii. 1eko a pazarna ekonomi a ima svo a naciona!na berza& odnosno mo5e da ima ce! sistem na berzi. -e:utoa& berzite na visoko razvienite pazarni ekonomii ne samo {to imaat naciona!en& tuku imaat i me:unaroden karakter. 2. ISTORISKI RAZVITOK NA BERZITE Za da mo5e da se razbere su{tinata i zna~eweto na berzite e potrebno da se osvrneme na minatoto i da vidime kako se do{!o do sozdavaweto na berzite. Vo su{tin& kako {to spomnavme& berzata e eden sovr{en pazar prisposobe4n na moderniot razvitok na ~ove~koto op{testvo i na potrebite na

naciona!nite ekonomii na me:unarodnite trgovski odnosi. 2o sovr{en pazar svoeto potek!o go vodi od razvitokot na trgovi ata vo poedinite naciona!ni ekonomii i na me:unarodnite trgovski odnosi. Poznato e deka vo po~etokot na stopanskiot i na ku!turniot razvitok kupuva~ite i trgovcite samite gi posetuva!e poedinite proizvodite!i i bara!e da kupat stoka. Podocna& po~na!e da se organiziraat pana:uri& saemi& nede!ni pazari kade {to se sretnuva!e prodava~ite i kupuva~ite. )a primer& go!emi saemi na koi doa:a!e trgovci duri i od odda!e~eni kraevi se odr5uva!e mnogu odamna vo )i5i )ovgorod& ?ion& ?a pcig& a vo sredniot vek vo Veneci a& +o!owa& Denova& 1iena& E!orenci a& -i!ano& -arse & )orbon& /viwon& 2u!uz i vo drugi mesta koi stana!e poznati po odr5uvaweto na saemi voniv. 1o razvitokot na komunikaciite& so obezbeduvaweto na pogo!ema sigurnost& so usovr{uvawe na prevoznite sredstva& so razvitokot na industri ata i gradovite starite pana:uri izgubi!e od svoeto zna~ewe. )a mestoto na tie pana:uri se organizira!e moderni saemi& na koi ne se donesuva!a stoka& tuku samo mostri vrz osnova na koi se sk!u~uva!e kupoproda5ni zde!ki. Pred da se odr5uvaat tie moderni saemi postoe!e& vo po~etokot vo gradovite kade {to se odr5uva!e go!emi srednovekovni saemi& pazari na koi {to se trguva!o so menici& so z!atni i srebreni pari. 2ie posebni pazari vo su{tina bi!e prvite berzi. Vo primorskite gradovi na tie pazari doa:a!e i sopstvenici na brodovi& posrednici i trgovci menuva~i i tuka se sk!u~uva!e razni trgovski raboti i se razmenuva!e razni vesti od ob!asta na trgovi ata so stoki& pari i z!ato. Vo po~etokot& prvi~nite berzi bi!e organizirani na otvoren prostor& pokra bankarskite masi i!i trpezi ;banki i!i trapezi<& pod krovovite na poznati ku=i i!i pa!ati& carinarnici i!i op{tinski ku=i. Podocna tie sobiri se organizira!e i se odr5uva!e vo posebno za toa zakupeni i!i oprede!eni !oka!i. Postoi mis!ewe spored koe na prvite berzi ne se trguva!o mnogu so zem ode!ski proizvodi poradi {to produktnite berzi se razvi!e ne{to podocna. 1e smeta deka na stari berzi bi!e berzite na koi se trguva!o so pari i so menici. Vo eden edikt od 1$4F godina vo kogo se nareduva da se otvori berza vo 2u!uz se ve!i7 8+ide =i na{iot grad 2u!uz e napreden grad i pogoden za trgovi a treba kako i ?ion i /nvers i drugite trgovski gradovi da dobie edno mesto koe = e se narekuva G"ange& %strade i!i berza& na ke trgovcite dvapati dnevno =e se sostanuvaat za me:usebno da gi vr{at trgovskite raboti. 9

1e smeta deka prvite po~etoci za po avata na berza moraat da se baraat u{te vo stariot vek& kade {to spa:a!a i rimskata 8Go!!egia merkatorum9. 1epak iako se smeta deka potek!oto na berzata e vo da!e~no minato& e utvrdeno deka duri vo tekot na sredniot vek na berzite e praven pogo!em promet i toa so menici& posebno vo ita!i anskite trgovski gradovi& po~nuva =i od BII vek. Prvite vistinski organizirani berzi so redovni sostanoci& kako {to spomnavme& se avuvaat vo BV vek. Imeno& vo /nvers e osnovana berza vo 14*H godina ko a e smestena vo posebna zgrada {to a podigna!a op{tinata i na nea go stavi!a ovo natpis79In usum negotiatorium cu uscunIue nationis as !inIuae9 {to zna~i deka zgradata im e nameneta na site narodi i azici. Vo gradot /nvers se razvi!a trgovi ata taka {to berzata po~na!e da a posetuvaat ne samo doma{ni tuku i stranski trgovci. 1e s!u{a!e razni azici& se g!eda!e raz!i~ni nosii& taka {to berzata vo /nvers izg!eda!a kako eden ma! svet vo ko {to bi!e zastapeni site de!ovi od svetot. Podocna& so osnovaweto na Isto~noindiskata kompani a vo 1*H2 godina i Zapadnoindiskata kompani a vo 1*22 godina vo me:unarodnata trgovi a mesto /nvers se pogo!emo zna~ewe dobiva! /msterdam kade {to na berzata prvo se razvi!e terminskite raboti podocna i drugite berzanski raboti. ({te vo 1,4, godina na berzata vo /msterdam bi!e notirani 44 raznovidni "artii od vrednost& a kon kra ot na BVIII vek& nivniot bro bi! 11H. Vo BVI vek vo /ntverpen prvpat po~na!e da se vr{at operacii na kupoproda5ba na dr5avni "artii od vrednost. Predmet na taa kupoproda5ba bi!e do!goro~nite obvrznici na dr5avnite trezori na @o!andi a& /ng!i a& Portuga!i a& Jpani a i Eranci a. Vo BVII vek dosta zna~a na u!oga ima!a berzata vo /msterdam ko a{to vo toa vreme bi!a i stokovna i e#ektna berza. +erzata vo /msterdam ima!a takvo zna~ewe bide =i /msterdam vo toa vreme pretstavuva! g!aven evropski pazar na 5ito& crn piper& ka#e i drugi vidovi stoki. Pokra dr5avno ob!igacii na berzata vo /msterdam po~na!e da kotiraat i oprede!eni "artii od vrednost na "o!andski i britanski kompanii. 1o #ormiraweto na ?ondonskata e#ektna berza vo 1,,3 godina& berzata vo /msterdam bi!a vo vtor p!an.6 1o permanentnoto zgo!emuvawe na akcionerskite dru{tva se sozda!e osnovi i pretpostavki za #ormirawe na novi berzi vo Au ork 1K1, godina& potoa vo Pariz& +er!in i vo Viena. Prva berza na prostorot na
6

d-r -& Zlatkovi~ .ojava, razvoj i $ers$ektive trgovine na veliko, Beograd, ),3( god& str& 3- ))

porane{na Lugos!avi a e #ormirana kon kra ot na 1KF4 godina vo +e!grad& potoa po Prvata svetska vo na& vo 1F1F godina e #ormirana vo Zagreb& vo 1F21 godina vo )ovi 1ad& vo 1F24 godina vo MubIana. %vo!uci ata na sega{nite berzi bi!a do!goro~na i makotrpna. Imen vo po~etokot na sostanocite na berzite se doa:a!o so stoka& odnosno so pari& menici i drugi "artii od vrednost. Podocna se rabote!o samo vrz osnova na mostri& odnosno odnapred pri#ateni "artii od vrednost. 1ostanocite na berzite stanuva!e se po~esti i poredovni i na niv ve=e na mo5e!e da doa:aat site {to sakaat& tuku onie {to ispo!nuva!e oprede!eni us!ovi. )a to na~in se propi{ani uzansi i pravi!a na odnesuvawe na berzite i raboteweto po~na!o da se kontro!ira od dr5avnite v!asti. +erzite po~na!e da dobivaat kva!i#ikuvani posrednici i organi& vremeto na rabotewe se ograni~i!o& postapkata pri raboteweto na sostanocite isto i oprede!uvaweto i ob avuvaweto na kursevite se preciziraat i na to na~in kako rezu!tat na site tie inovacii se doa:a do dene{nite moderni berzi. Vo svo ot razvitok berzite se pove=e se usovr{uvaat i se speci a!iziraat i kako rezu!tat na toa se razvi!e pove=e vidovi berzi za koi podocna =e zboruvame. 3. ZNA^EWE NA BERZITE 3oga se zboruva za zna~eweto na berzite toga{ mora da se ima vo predvid toa deka berzite upatuvaat na na ce!osen preg!ed na ponudata i pobaruva~kata& v!i aat vrz pravi!no #ormirawe na cenite& na izedna~uvaweto na cenite vo zem ata i nivno izedna~uvawe so cenite na stranskite pazari& na izedna~uvawe na cenite od aspekt na vremeto. Isto taka v!i ae vrz {ireweto na pazarot i sozdavawe na svetski pazar& pazar na kapita!. +erzata se smeta kako barometar na stopanskiot 5ivot. 'b asnuvaweto na ovie aspekti na zna~eweto na berzite upatuva na nivnata su{tina. )a berzite na na ek!atanten na~in i na mnogu od ko i da e drug vid na pazar se doa:a do preg!ed na ponudata i pobaruva~kata. Imeno& kupuva~ite i prodava~ite se nao:aat edni sprema drugi vo oprede!eno vreme& na striktno oprede!en prostor& upatuvaat na svoite ceni& vo sosto ba na permenentna napregnatost se doa:a do ceni koi odgovaraat na vistinskata sosto ba na

ponudata i pobaruva~kata. 1o og!ed na toa {to sostanocite na berzite se dr5at seko dnevno i vo oprede!eno vreme& #ormiranite ceni se koregiraat ve:e s!edniot den bide =i porane{nite bi!e ob aveni i predizvika!e oprede!eno de stvo ka onie koi {to se spremni da kupat i!i da prodadat. 1pored cenite& odnosno kursevite #ormirani na berzite se koregiraat cenite& odnosno kursevite vo site de!ovi na na{ata ekonomi a. 2rgnuva =i od tamu deka berzite se moderni pazari snabdeni so site mo5ni pogodnosti za brzo i !esno komunicirawe so stranstvo i deka berzanskite posrednici i posetite!ite na berzite se sekoga{ vo vrska so stranskite pazari& cenite #ormirani na edna berza skoro vo ist moment se prenesuvaat i na ostanatite berzi. 1o toa se ostvaruva izedna~uvawe na cenite ne samo vo zem ata& tuku i vo raznite zem i. +!agodarenie na istovremenosta na sostanocite& istovetnosta na artik!ite& razvienite te!ekomunikacii& se #ormira vo su{tina eden univerza!en svetski pazar. /ko kon ova se dodade i #aktot deka zna~eweto na berzite ne e samo vo obemot na prometot na stoki& us!ugi& kapita! i "artii od vrednost i pari koi {to preku niv se vr{at& tuku vo toa {to na to pazar dnevno se utvrduvaat cenite na stokite& us!ugite& kapite!ot i "artiite od vrednost i parite& koi prakti~no se primenuvaat i na site kupoproda5ni transakcii koi {to se vr{at i so direktni kontakti me:u komitentite toga{ e asna nive!atorskata #unkci a na berzite vo #ormiraweto na cenite. )a to na~in #ormiraweto na cenite& koe se s!edi preku posebni berzanski bi!teni i preku berzanskite indeksi& pretstavuva zna~aen indikator na dvi5ewata na naciona!nite i svetskite ekonomski aktivnosti. )a berzite b!agodarenie na toa {to se vr{at razni ro~ni raboti& mo5e da se nudi stoka i da se prodava stoka ko a =e se ispora~a podocna& po neko!ku nede!i i!i meseci& se vr{i nive!irawe na cenite od vremenski aspekt. / od toa pak& mo5e da se vidi od ko!kavo zna~ewe se berzite za stoki i "artii od vrednost vo odnos na snabduvaweto so potrebni materi a!i& stoki i #inansiski potrebi na ekonomskite sub ekti. +erzite pridonesuvaat za rasprostranuvawe i popu!arizirawe na "artiite od vrednost so {to ovozmo5uvaat #ormirawe na kapita! za pozna~a ni kapita!ni ob ekti iekonomski zde!ki. 1o toa {to na berzite seko den se s!ivaat go!em bro na in#ormacii od zem ata i od stranstvo& {to na berzite se sretnuvaat na upatenite pretstavnici na trgovi ata i bankarstvoto& se vr{at na krupni trgovski i #inansiski raboti vo us!ovi na visok stepen na strogost&

berzata e mesto kade {to site raboti strogo se ocenuvaat i na ko a& b!agodarenie na #o!emite vrski i ni{ki {to a vrzuvaat za stopanskiot& op{testveniot i po!iti~kiot 5ivot& site dvi5ewa nagore i!i nado!u& ma dobro i!i na !o{o se ~uvstvuvaat vedna{. Zaradi toa berzata so pravo se smeta barometar na stopanskiot 5ivot na naciona!nata ekonomi a& duri i barometar na po!iti~kite zbidnuvawa vo zem ata i vo stranstvo. +erzite se smetaat za pazari nad pazarite i epicentar na stopanskiot 5ivot i stopanskite zbidnuvawa vo poedinite naciona!ni ekonomii i na svetskite ekonomski i #inansiski odnosi i dvi5ewa. 2oa e rezu!tat na7 a< sigurnosta vo raboteweto na berziteN b< brzinata so ko a se vr{at rabotiteN v< rea!nosta na cenite i kursevite {to se #ormiraat na berziteN g< go!emiot kapacitet na pazarot i d< koncentriranosta na na go!emite kupuva~i i prodava~i na berzite. 'stvareniot uspe" na berzite i pozitivnoto mis!ewe za raboteweto na berzite pretstavuva eden vid desti!at na de!ovnoto znaewe i poznavawe {to go imaat g!avnite akteri vo stopanskiot 5ivot vo zem ata. +erzata ne retko se narekuva mozok na naciona!nata ekonomi a. Iako na berzite se vodi ostra i 5estoka borba me:u sopernici ;partneri< sepak na niv se sozdavaat dosta go!emi imoti no& vo isto vreme& se #ormiraat i na mudri i na sposobni de!ovni !u:e. Zatoa& berzata se s#a=a kako instituci a ko a po svo ata priroda i organizaci a ~ova~kite maani po!esno gi iznesuva na vide!o& no kako ostvaren i!i neostvaren uspe" na berzite. +erzite na koi{to se vr{i kupoproda5ba na do!goro~ni "artii od vrednost ;e#ektnite berzi< pretstavuvaat segmenti na #inansiskiot pazar vo ramkite na edna naciona!na ekonomi a odnosno vo me:unarodni ramki. +erzite se& isto taka komponenta na pazarot na kapita! ko zaedno so berzite se komponenti na #inansiskiot pazar. ({te porano spomnavme deka #inansiskiot pazar pretstavuva ob!ast na #inansiskite investicii na kra nite {teda~i vo makrosistemot koi #ormiraat adekvaten obem i struktura na kapita!nite resursi za #inansirawe na razvitokot i raste5ot na naciona!nata ekonomi a. Einansiskiot pazar treba da a potiknuva mobi!izatorskata& a!okativnata i stabi!izacionata #unkci a na seko pazaren me"anizam& odnosno makrosistem& poradi {to site pazarni ekonomii mu obrnuvaat pove=e vnimanie na strukturata& regu!iraweto i instituciona!nite aspekti na negovoto e#ikasno #unkcionirawe.

+erzite& kako edna od na zna~a nite komponenti na pazarot na kapita! i neodvoiv de! od pazarot i pazarnoto stopanstvo voop{to& pretstavuvaat eden isk!u~ite!en segment od ~ie rabotewe i uspe{nost zavisi i uspe{nosta na vkupniot pazar& odnosno pazarnoto stopanstvo. D!edana od to aspekt berzata ovozmo5uva77 1< -obi!izirawe na doma{noto {tedewe i snabduvawe na ekonomskite sub ekti so sve5 kapita!. )a {teda~ite im se nudat novi mo5nosti za investirawe& a ne k!asi~noto {tedewe so {to tie se trans#ormiraat vo investitori. /ko "artiite od vrednost voveduvaat vo #inansiskata struktura na naciona!niot pazar za{tita od in#!acionite de!uvawa ;in#!aciono odano~uvawe< i!i otvoraat mo5nost za direktna sopstvenost kombinirana so rizik& so visoka !ikvidnost i mo5nost za kapita!na dobivka& mo5at da stanat dosta interesni za mnogu ma!i {teda~i& so {to agregatnoto {tedewe vo ramkite na naciona!nata ekonomi a se zgo!emuva. 2oa i se ostvaruva vo razvienite pazarni ekonomii. 1o obezbeduvaweto na neop"odniot kapita!& kapita! {to nedostasuva& pod pazarni us!ovi& se ovozmo5uva akneweto na pretpriemni{tvoto i sovremeniot #inansiski mena>ment vo naciona!nata ekonomi a. 2< 'ptima!izaci ata na mobi!nosta na akumu!aci ata od mestoto na ne zinoto sozdavawe kon mestoto kon na raciona!na upotreba na tie sretstva. 1o toa doa:a do izraz prednosta na berzata i ne ziniot pridones vo pog!ed na op{tata optima!izaci a na #inansiskite trans#eri i a!okaci ata na akumu!aci ata. Vo us!ovi koga postoi dobra vk!openost na berzata kako komponenta na pazarot na kapita!ot vo ramkite na po{irokiot #inansiski pazar& na naciona!niot pazar se trans#erot na tro{oci avuvaat e#ekti na minimizirawe na na akumu!aci ata& se ostvaruva

"omogenizaci a na o~ekuvawata vo pog!ed na tekovnite ceni i cenite vo idnina& so {to vo procesite na osoznavawe na po avite i usog!asuvawata so adekvatnite promeni se doa:a do minima!ni
7

d-r /i0o#ir Jovanovski 1inansiski $azar,Sko$je, ),,2 god& str&2)32),

op{testveni

zagubi.

Ima =i

go

ova

predvid

berzata

kako

komponenta na naciona!niot pazar na kapita! mo5e da #unkcionira kako nee#ikasen& po!ue#ikasen i!i e#ikasen me"anizam na a!okaci a na op{testvenata akumu!aci aN 3< +erzite ovozmo5uvaat zgo!emuvawe na bro ot na us!ugi {to gi davaat #inansiskite institucii& #inansiskite

podobruvawe na operativnata e#ikasnost na #inansiskite institucii i diverzi#ikaci a na rizikot po pat na #inansirawe na investicionite proekti so u~estvo na go!em bro investitoriN 4< +erzite v!i aat vrz premavnuvaweto na barierite na stanuva posamosto no i dobiva mo5nosti razdvoenost me:u proizvodstvoto& trgovi ata i bankite. 1o toa stopanstvoto neposredno da se pos!u5i so vi{okot na akumu!aci a na neproizvodnite sektori& {to doveduva do postepeno zgo!emuvawe na e#ikasnosta na investirawetoN $< 1o toa {to nametnuva eksterna kontro!a nad odnesuvaweto na ekonomskite sub ekti vo pog!ed na investiciite preku kontinuirano s!edewe na cenite na nivnite akcii od strana na sopstvenicite na tie akcii& berzata pridonesuva da se ostvari poe#ikasna a!okaci a na akumu!aci ata so ko a{to se raspo!aga vo ramkite na naciona!niot pazarN *< +erzite pridonesuvaat za ostvaruvawe na tekovnata va!orizaci a na pretpri ati ata& preku va!orizaci ata na nivniot akcionerski kapita!& odnosno preku va!orizaci a na akciite na tie pretpri ati a. 2ekovnata va!orizaci a na pretpri ati ata po pat na #ormirawe na pazarna cena na nivnite "artii od vrednost isto i visinata na dividendnata stapka pretstavuvaat zna~a ni indikatori i per#ormansi na pretpri ati ata vo izminatiot period i vo isto vreme upatuvaat na perspektivite na #inansiskite per#ormansi na pretpri ati ata. 'vie indikatori sekako mo5at bitno da v!i aat vrz izborot na optima!en p!asman na sve5 kapita! isto i na aktiviraweto na pritisocite kon pretpri atieto da gi popravi svoite #inansiski per#ormansiN

,<

+erzite ovozmo5uvaat a!ocirawe na sredstvata kon onie

pretpri ati a koi imaat na mnogu izg!edi i us!ovi za ostvaruvawe na visoki pro#itiN K< +erzite ovozmo5uvaat ostvaruvawe na na mnogu mo5nata kapita!izaci a& odnosno na go!em mo5en pri"od vrz osnova na sopstvenost nad kapita!ot na edna strana i disperzi a na site ob!ici na rizik na druga stranaN F< na t.n. +erzite ovozmo5uvaat pro{iruvawe na sopstvenosta nad sopstveni~ka demokrati a< i so toa indirektno #inansiskite sredstva na po{iroki s!oevi na nase!enie ;sozdavawe izedna~uvawe na distribuci ata na do"odot i sozdavawe na us!ovi za !ibera!en pazaren sistemN 1H< +erzite ovozmo5uvaat sozdavawe na us!ovi za ukinuvawe kakov i da e monopo! od strana na kogo i da se vo postapkata za trguvawe so "artii od vrednost isto i kakvi i da se dr5avni i!i administrativni distribucii na kapita!ot vo ramkite na pazarniot me"anizam i!i nadvor od negoN 11< Vo razvienite pazarni ekonomii berzite se zna~a ni #inansiski institucii i po toa {to v!i aat vrz vk!u~uvaweto na naciona!nite ekonomii vo me:unarodnite tekovi na kapita! so {to poedini naciona!ni berzi ;berzi vo poedini naciona!ni ekonomii< dobivaat karakteristiki i #unkcioniraat kako me:unarodni berzi. 4. VIDOVI BERZI Vo razvienite pazarni ekonomii sega sretnuvame pove=e vidovi berzi koi imaat naciona!ni i me:unarodni karakteristiki& koi se pozna~a ni i!i poma!ku zna~a ni. 1ite tie berzi bi mo5e!e da gi grupirame vo neko!ku grupi spored oprede!eni kriteriumi7 a< spored na~inot na organiziraweN b< spored predmetot na rabotewetoN v< spored vremenskata speci a!izaci a vo vr{eweto na rabotiteN g< spored te"no!ogi ata i na~inot na raboteweN d< spored na~inot na ostvaruvawe na kontro!a nad dr5avata vrz raboteweto na berzite i :< spored #izi~kata !okaci a.

Po~ituva =i gi ovie kriteriumi =e se obideme da upatime na osnovnite karakteristiki na poedinite vidovi berzi. VIDOVI BERZI SPORED NA^INOT NA ORGANIZIRAWE 1pored ovo kriterium mo5e da se raz!ikuvaat tri vidovi na berzi7 ang!iski vid& #rancuski i me{an vid na berzi8. Angliski vid na berzi i!i kako {to u{te se narekuva ang!osaksonski vid na berza e vo potpo!nost privatna instituci a vo ob!ik na akcionersko dru{tvo. 1e potpira vrz akcoinerskoit kapita!& na aki akcioneri& re!ativno otvoren pazar na kapita! i na ce!a niza institucii koi {to se aktivni na tie pazari i na pazarnata b!iskost na odnosite me:u bankite i industri ata. +ro ot na ~!enovite na berzata e ograni~en i se propi{ani dosta strogi pravi!a za primawe na novi ~!enovi. Poto~no nov ~!en na berzata mo5e da bide primen samo vo s!u~a na isk!u~uvawe i!i smrt na neko porane{en ~!en. 1eko ~!en {to e primen vo berzata e do!5en da up!ati oprede!ena suma na pari vo vid na upisnina. +erzite od ovo vid se dosta konzervativni od aspekt bna zgo!emuvawe na bro ot na ~!enovite& berzanskite regu!ativi& na~inot na rabota& upravuvaweto i kontro!ata. +ankite od ovo vid na berza& ne se ~!enki na berzata. Iako stanuva zbor za privatno akcionersko dru{tvo& dr5avata ima oprede!ena kontro!na #unkci a vo raboteweto na ovo vid berza. 'rganite na upravuvawe i vodewe se vo sog!asnost so principite na akcionerskite dru{tva i so tie principi e usog!asen i na~inot na rabotewe na organite na berzata i na berzata vo ce!ost. )a zna~a ni berzi {to spa:aat vo ovo vid na berzi se7 ?ondonskata berza ;1tock %>c"ange< ko a ima 2$HH ~!enovi& od koi 12$H samosto ni >oberi i di!eri& Au or{kata berza ;Aa!!. 1treet 1tock %>c"ange< ko a ima #iksiran bro na ~!enovi 13,$& 2oksiskata berza ima 113* ~!enovi& berzata vo /ntverpen i drugi. 1ite ovie berzi se e#ektni berzi. Francuskiot vid na berza i!i kako {to se narekuva kontinenta!en vid na berza e berza od avnopraven karakter i se osnova so poseben zakon. Vo ovo vid na berza ne mo5at da bidat ~!enovi bankite i bankarite. +erzite se karakteriziraat so toa {to e zna~a no u~estvoto na dr5avata i na dr5avnite
8

dr. Sava Obradovic Tehnika spoljne r!ovine" #a!reb 1$61 god& str& 2)

organi vo rakovodeweto i upravuvaweto so berzata. 0r5avata gi imenuva ~!enovite na berzata a voedno go utvrduva vkupniot bro na ~!enovi na berzata. 2aka& site ~!enovi na Pariskata berza ;+ourse de va!eurs< vo vkupen bro ,1 se dr5avni s!u5benici postaveni i imenuvani od dr5avnite organi. I vo ovo vid na berza ~!enovite na berzata ;agents de c"ange< moraat da up!atat oprede!en iznos na upisnina vo posebna kasa na sindikatot na berzanskite agenti. 4!enovite na berzata se organizirani vo sindikat ko so!idarno em~i za site obvrski na negovite ~!enovi kon treti !ica i toa v!i ae vrz zgo!emuvaweto na sigurnosta vo raboteweto na berzite. )a edekvaten primer od ovo vid berzi e Pariskata berza. 2uka spa:aat i berzite vo +e!gi a& Dermani a& Ita!i a& Jva cari a& Jpani a& Portuga!i a i /vstri a. Me{an vid na berzi. 1pored imeto ovo vid berzi upatuva na toa deka stanuva zbor za berzi koi vo svoite karakteristiki imaat po ne{to od ang!iskiot i od #rancuskiot vid berzi. +erzata ka ovo vid berzi a osnova dr5avata ko a go organizira upravuvaweto& rakovodeweto i kontro!ata na raboteweto na berzite. 4!enki na berzata se samo bankite i drugite #inansiski organizaacii. +ro ot na ~!enovite na berzata ne e ograni~en& a priem na novi ~!enovi vr{at bankite. 4!enovite na berzata se do!5ni da p!a=aat ~!enarina. +erzite od ovo vid vo svo ata de!ovna po!itika ne p!aniraat sozdavawe na sopstven pro#it bide =i site tro{oci na berzata se a!imentiraat vo #ormana kotizaci a ka bankite kako ne zini ~!enki. 0e!ovnite banki ~!enki na berzata samosto no a koncipiraat i ostvaruvaat de!ovnata po!itika& te"no!ogi ata na rabota i us!ovite za rabota na berzata. Poznati berzi od ovo vid se berzite vo Erank#urt na -a na& vo Giri" i vo Viena& odnosno vo zem ite od 1redna %vropa.

4.2 VIDOVI BERZI SPORED PREDMETOT NA RABOTA 2rgnuva =i od toa ko predmet na rabota go imaat berzite& odnosno so {to tie se zanimavaat& so {to se trguva vo niv & berzite bi mo5e!o da gi grupirame vo 2 pogo!emi grupi7 ne#inansiski i #inansiski berzi .

dr&-& Zlatkovi~-"kono#ika trgovije,),3( str&23

Nefinansiski berzi se onie vo koi predmet na traguvawe ne se #inansiski sredstva i!i "artii od vrednost. )a tie berzi se trguva so odreden vid na stoka i!i us!ugi. 1pored vidot na rabota vo ovaa grupa na ne#inansiski berzi spa:aat produktnite berzi i berzite na us!ugi. )a produktnite i!i na stokovnite berzi se sretnuva ponuda i pobaruva~ka na tipizirani& odnosno standardizirani stoki od minera!no& zem ode!sko i!i industrisko potek!o i toa samo vrz osnova na mustri i!i utvrdeni standardi& bez #izi~ko prisustvo na stokata. Produktnite berzi mo5at da bidat op{ti koga se trguva so site vidovi stoki koi se vnesuvaat vo berzata i speci a!izirani produktni berzi& samo za oprede!en vid na stoki. Vo svetot se poznati se poznati s!ednive produktni odnosno stokovni berzi7 za meta!i vo Au ork i vo ?ondon& za pamuk vo Au ork& ?iverpu!& 1ao Pao!o i vo +remenN za vino vo Au ork& ?ondon i vo /ntverpenN za {e=er vo Au ork& ?ondon i vo @amburgN za uta vo ?ondon i vo 3a!kutaN za kau~uk vo ?ondon vo 1ingapur i vo Au orkN za 5itarici vo 4ikago& Au ork i vo Vinipeg. )a produktnite berzi se trguva dosta s!i~no kako i ka e#ektnite berzi& taka {to mo5at da se vr{at promptni i terminski raboti. 3a berzite na us!ugi predmet na rabota mo5e da bide osiguruvawe na stoki vo prometot i osiguruvawe na transportni sredstva vo pomorskiot& re~niot& kopneniot i vozdu{niot soobra=a & izna muvawa na prostor vo transportni sredstva & pred se vo pomorskiot soobra=a . 1ekako tuka treba da se spomnat i turisti~kite berzi. Finansiskite berzi spored predmetot na nivnoto rabotewe mo5at da bidat organizirani kako pari~ni berzi& devizni berzi& berzi na "artii od vrednost i kako me{oviti #inansiski berzi. Pari~nite berzi& deviznite berzi i berzite na "artii od vrednost se eden vid speci a!izirani berzi& a me{ovitite #inansiski berzi se berzi od univerza!en tip. Pari~nite berzi pretstavuvaat mesto na koe se trguva so dnevni odnosno kratkoro~ni pari~ni sredstva ;poza mici< i kratkoro~ni "artii od vrednost kako {to se menici& komerci a!ni zapisi& bonovi na dr5avniot trezor& b!aga ni~ki zapisi na emisionata banka i na komerci a!nite banki i so drugi kratkoro~ni "artii od vrednost.

0eviznite i!i va!utnite berzi se mestat kade {to se trguva so e#ektivni stranski pari i so kratkoro~ni !ikvidni pobaruvawa izrazeni vo stranski pari. )a ovie berzi se #ormira va!uten i devizen kurs na naciona!nata va!uta vo odnos na va!utite na drugite naciona!ni ekonomii i tie kursevi imaat zna~a na u!oga i v!i anie vo vr{eweto na nadvore{no trgovskite i #inansiskite transakcii na naciona!nata ekonomi a so stranstvo. +erzite na "artii od vrednost se mestat kako {to se trguva so razni vidovi "artii od vrednost& pred se so "artii od vrednost so koi tradiciona!no se trguva. )a berzite mo5at da se kupuvaat i da se prodavaat kratkoro~ni "artii od vrednost kako speci a!iziran vid na berzi. Isto taka& na berzite mo5at da se kupuvaat i da se prodavaat do!goro~ni "artii od vrednost i toga{ stanuva zbor za speci a!izirani berzi za do!goro~ni "artii od vrednost koi se narekuvaat e#ektni berzi. Za raz!ika od berzite na kratkoro~ni "artii od vrednost na koi retko se oragniziraat i rabotat bide =i kratkoro~nite "artii od vrednost se prodavaat na pazarot na pari& berzite na do!goro~nite se organiziraat kako speci a!izirani berzi i gi ima vo re!ativno go!em bro vo skoro site porazvieni pazarnii ekonomii na e#ektnite berzi se trguva so akcii& do!goro~ni obvrznici i ob!igacii& dr5avni "artii vo vrednost& "ipotekarni za!o5nici i dr. -e{ovitite #inansiski berzi kako berzi od univerza!en vid se mesta kade {to vo isto vreme se trguva so pari& kratkoro~ni pari~ni poza mici i so krawtkoro~ni "artii od vrednost& i!i so do!goro~ni #inansiski sredstva ;kapita!< i vo isto vreme i so do!goro~ni "artii od vrednost. VIDOVI BERZI SPORED VREMENSKATA SPE!I"A#IZA!I"A NA VR[EWE NA RABOTITE 3a e#ektnite berzi vo zavisnost od toa ko vid na berzanski raboti preov!aduva vo vkupnosta na berzantskoto rabotewe mo5at da se raz!ikuvaat7 promptni i terminski berzi1$. Promptni berzi se takov vid e#ektni berzi na koi se vr{at promptni& kasa i!i spot berzantski raboti so e#ekt. 1tanuva zbor za berzantski raboti ka koi pravata i obvrskite na partnerite od dogovorot za kupoproda5ba se rea!iziraat
1%

d-r -& Zlatkovi~- "kono#ika trgovine, ),3(, str&53

vedna{ po negovoto zak!u~uvawe& no na docna vo rok od 3& odnosno $ rabotni dena od denot na zak!u~uvaweto na dogovorot. )a promptnite berzi so og!ed na kratkiot rok vo kogo kupuva~ot i prodava~ot moraat da gi izvr{at site ovie obvrski se vr{at promptni raboti so e#ekti prakti~no& bez rizik na prodava~ot i kupuva~ot. Terminski ili opcioni berzi na e#ekti se razvi!e od k!asi~nite& odnosno promptnite berzi i toa vo momentot koga terminskite i opcionite berzantski raboti se pove=e dobiva!e vo svoeto zna~ewe od kva!itativen i kvantitativen aspekt. Predmet na trguvawe na terminskite berzi se tterminskite berzantski raboti vo koi obvrskata na prodava~ot i na kupuva~ot ne se izvr{uva promptno i!i neposredno po zazk!u~uvaweto na dogovorot ;kako {to se vr{i na promptnite berzi na e#ekti< tuku vo nekoi odnapred utvrden rok vo idnina& vo neko ideen vremenski period ko e #iksiran so kra niot rok na dostavuvawe. 6azvitokot na sovremenite pazari na e#ekti i razvitokot na novi ob!ici na trguvawe na pazazrot na kapita! kako {to se7 opciite& # u~ersite i drugite terminski ob!ici na trguvawe bara!e pokra speci a!izaaci ata na poedinite k!asi~ni i promptni berzi na e#ekti i #ormirawe na novi zaa toa speci a!izirani berzi na e#ekti. 3on sredinata na BIB vek vo ?ondon e #ormirana prvata terminska berza na e#ekti ;GommoditC Euture %>c"ange< vo po~etokot na BB vek takva berza e #ormirana vo 4ikago& 1/0 ;2"e G"icago +oard '# 2rade<. Potoa se #ormirani pove=e e#ektni berzi7 vo 1F,3 godina vo 4ikago ;G"icago +oard 'ptions %>c"ange O G+'%<& vo 1F,K godina vo /msterdam ;%uropean 'ptions %>c"ange O %'%<& vo 1FK2 vo Ei!ade!#i a ;P"i!ade!p"ia 1tock %>c"ange<& vo 1FK$ godina se #ormirani terminski e#ektni berzi vo +rise!& -ontrea! i vo Vankuver& a ~etiri godini podocna i vo Erank#urt vo -a na.

4.4 VIDOVI BERZI SPORED TE%NO#OGI"ATA I NA^INOT NA RABOTEWE 'd aspekt na toa kako rabotat i so kakva te"no!ogi a raspo!agaat& na ko stepen na te"no!o{ka opremenost se nao:aat berzite& bi mo5e!e da gi

grupirame vo dve grupi7 k!asi~ni i e!ektronski 11. Karakteristiki na klasi~nite efektni berzi se tie {to ovo vid berzi se baziraat na postoewe na berzantski s!u5ben prostor ko {to se narekuva parket& pit i!i ring i na to prostor se trguva so e#ekti koriste =i go metodot na aukci a i!i pak so metodot na izvikuvawe. Elektronski berzi na e#ekti se potpo!no komp uterizirani i trguvaweto se vr{i potpo!no avtomatizirano i vo ce!osna ti{ina. Poradi toa i se ve!i deka e!ektronskiot vid na berza go nema ona ~uvstvo& {timung na natprevar i nadmudrivawe {to go imaat k!asi~nite berzi i zatoa eden pogo!em bro na eksperti smetaat deka e!ektronskite berzi nemaat pazarna idnina. 0rugi eksperti pak& smetaat deka e!ektronskiot vid na berzi ima povisok stepen na e#ikasnost i povisok stepen na te"ni~ka opremenost. 0osega na poznati e!ektronski e#ektivni berzi ima vo ?ondon& vo Au ork& vo 2okio i vo Erank#urt na -a na.

4.5 VIDOVI BERZI SPORE NA^INOT NA OSTVARUVAWE NA KONTRO#A NA DR@AVATA VRZ NIVNOTO RABOTEWE +erzite od aspekt na toa ko!kav e stepenot i ostrinata na kontro!a od strana na dr5avata i ne zinite organi vrz raboteweto na berzite& mo5eme da gi grupirame vo dve grupi7 o#ici a!ni i neo#ici a!ni berzi 12. fici!alnite berzi i!i kako {to u{te se narekuvaat i s!u5beni berzi& se berzi priznati od dr5avata ;od dr5avnite organi<& se osnovaat so poseben zakon i so odobrenie na dr5avata pri {to moraat da ispo!nuvaat opreded!eni us!ovi propi{ani so zakon. 'vo vid na berzi na ~esto imaat dosta strogi uzansi za rabota& posebno vo pog!ed na bonitetot na trgovcite& odnosno na stokite& us!ugite& "artiite od vrednost ;na berzantskite artik!i<. '#ici a!nite berzi& bez og!ed na toa da!i se osnovaat kako privatni i!i kako dr5avni institucii imaat status na avni institucii.
11 12

d-r -& Zlatkovi~- "kono#ika trgovine, ),3(, str 5' &. Todorovic- 'a(ka o r!ovine) &eo!rad) 1$22) s r. 185

12

Neofici!alni berzi i!i nes!u5beni berzi se mesta na ~esto vo b!izina na o#ici a!nite berzi kade {to se trguva so "artii od vrednost koi ne se pod kontro!a vo vrska so tie "artii od vrednost. Imeno& pokra s!u5benite berzi na koi {to se trguva so "artii od vrednost koi se pu{taat vo promet otkako =e ispo!nat oprede!eni us!ovi i nad koi se vodi kontro!a od strana na upravata na berzata& posto at i "artii od vrednost so koi se trguva& bez kontro!a nad nivnata vistinska vrednost obi~no vo b!izina na s!u5beno priznatite berzi. Prvata neo#ici a!na berza po~na!a so rabota pred o#ici a!nata Au or{ka berza na Vo!strit& tokmu na p!o~nikot na taa berza. Poradi toa ovaa berza e nare~ena 8curb %>c"ange9 ;ang!iskiot zbor 8curb9 ozna~uva ograda& pregrada<. Podocna berzata 8curb %>c"ange9 dobi!a svo a zgrada i bi!a nare~ena 8/merican 1tock %>c"ange9. 1epak& terminot 8curb market9 ;trguvawe preku tezga< a vo Eranci a 8cou!isse9 ;ku!isa& zadku!isno trguvawe<. Vo su{tina neo#ici a!nite ;nes!u5benite< berzi se s!obodni berzantski pazari na koi bez pogo!emi #orma!nosti i bez dr5avna kontro!a se trguva so berzantska stoka pred da bide vovedeena vo o#ici a!nata berza i!i pak& taa stoka ne gi ispo!nuva strogite us!uvi zaa voveduvawe vo o#ici a!nata berza. Vo pos!edno vreme na neo#ici a!nite berzi se vr{i pogo!em promet i se trguva so pogo!em bro na vidovi na "artii od vrednost otko!ku na o#ici a!nite berzi. )a primer& neo#ici a!nata berza vo Au ork ima oko!u 4$HH ~!enovi& a o#ici a!nata samo 13,$& na neo#ici a!nata berza se kotiraat nad ,HHH vidovi "arti a od vrednost& a na o#ici a!nata da!eku poma!a.

4.6 VIDOVI BERZI SPORED &IZI^KATA #OKA!I"A 1pored #izi~kata !okaci a berzite& odnosno pazarite na "arti a od vrednost mo5e da se organiziraat kako aukciski vid na pazari i kako di!erski vid na pazari13. 3a aukciskiot vid na pazari trgovi ata se vr{i na oprede!eno mesto na berzata koe se narekuva ring i!i arena& a se vr{i preku treto !ice koe e agent na berzata. )a ovo vid pazar& na primer& se kopiraat "artiite od vrednost na
13

&. Todorovic- 'a(ka o r!ovini) &eo!rad) 1$22) s r. 1$%

na go!emite amerikanski korporacii so na go!em bro na emituvani akcii so {to do!arskata vrednost na to pazar e pogo!ema otko!ku na drugite vidovi pazari. Pred da po~ne raboteweto na berzata& site pristignati ponudi za kupuvawe se rangiraat od na visokata ponudena cena nado!u& a ka ponudite za proda5ba se rangiraat od na niskata ponudena cena nado!e. 0vete strani ;ponudata i pobaruva~kata< se sravnuvaat i se pronao:a optima!nata cena po ko a mo5at da se zadovo!at na go!emiot bro na!ozi. Za da mo5e da se rea!izira pogo!em bro na na!ozi e mo5no spo uvawe na pove=e poma!i na!ozi i!i de!ewe na neko pogo!em na!og. 2o proces se odviva kontinuirano kako {to te~e procesot na trgovi ata so priemot na novi na!ozi. 'vo proces se odviva na posebno diza niran "ardver ko & na primer& vo Au or{kata berza ;8)P1%9< se narekuva 81uper 0'29 ;0esignated 'rder 2urnaround< i ko ovozmo5uva trguvawe i po zak!u~uvawe na raboteweto na berzata i toa po zavr{nite ceni ;G!osing Price< za to den. 3oga se zboruva& pak& za dilerskiot vid na pazari se mis!i na edna komp!eksna komunikaciona mre5a na brokeri i di!eri na individua!ci i ~!enovi na brokerski ku=i i!i odde!eni a vo drugi #inansiski institucii. 'd tie pri~ini ovo vid pazari se narekuva te!e#onski& #aks i!i komp uterski pazar. )a ovo vid pazari se trguva so da!eku pogo!em bro na "artii otko!ku na organiziranite pazari. )a primer& vo 1/0 se trguva so oko!u $H HHH vidovi "artii od vrednost& a obemot na ostvarenata trgovi a e edna tretina od vkupniot obem na trguvawe vo 1/0. Vo 1F,1 godina e vovedeno )/10/M ;)ationa! /ssociation '# 1ecurities trguvawe vo 1/0. )a di!erskiot vid na pazari sretnuvame dve grupi u~esnici7 a< 0i!eri na go!emo koi {to kupuvaat i prodavaat za svo a smetka. 2ie di!eri se podgotveni da kupat i!i da prodadat "artii od vrednost {to se predmet na trguvawe. 0e!ot na pazarot na kogo {to kupuvaat i prodavaat di!erite na go!emo se narekuva me:udi!erski pazarN b< 0i!eri na ma!o se di!eri preku koi poedinci investitori a vr{at svo ata trgovi a. /ko neko investitor na primer& saka da kupi neko a "arti a od vrednost& to se obra=a na di!erot na ma!o ko pak& stapuva vo kontakt so di!erot na go!emo i od nego a kupuva taa "arti a od vrednost. 0ea!ers /utomated Muotations< {to pretstavuva komp uterizirana komunikaciska mre5a ko a ovozmo5uva avtomatizirano

Vo #inansiskata !iteratura se sretnuva mis!ewe ;posebno vo 1/0< spored koe aukciskiot vid na pazari ;vid na pazarewe< ima neko!ku prednosti vo odnos na di!erskiot vid na pazarewe7 a< Posredno ana!iti~ko s!edewe i ka brokerskite ku=i i ka mediumiteN b< 0irektno soo~uvawe na pove=e zainteresirani za edna "arti a od vrednostN c< Pogo!em bro na sopstvenici na "artii od vrednostN d< Postrogi propisi vo ob!asta na proda5bata na kratko so toa i ponizok interes vo kratkoN e< Do!emo e v!i anieto na speci a!istite vo trguvaweto. 1peci a!istite na berzite se ~!enovi na berzite na koi im se dode!eni oprede!eni "artii od vrednost za ~ie trguvawe se do!5ni da obezbedat ureden proces na kupuvawe i prodavawe. Poradi toa speci a!istite se dosta zna~a ni vo obezbeduvaweto na !ikvidnosta na berzata i za niv so pravo se ve!i deka se centra!ni !i~nosti na berzite. 5. E&EKTNI BERZI %#ektnite berzi kako segment na #inansiskiot Pazar vo pazarnite ekonomii spa:aat vo grupata na #inansiski berzi& odnosno vo podgrupata na berzi na "artii od vrednost. 5.1 POIM' KARAKTERISTIKI' RAZVO" I &UNK!II NA E&EKTNITE BERZI %#ektnite berzi& odnosno berzite na "artii od vrednost ;na ang!iski azik 81tock %>c"ange9& na germanski 8Aertpapierbourse9< se s!u5beni pazari na kapite!& no samo kapita! vo oprede!en ob!ik& vo ob!ik na cvrsto vkameneti "artii od vrednost ;obvrznici& b!aga ni~ki zapisi. "artii od vrednost so #iksna kamata< i vo ob!ik na akcii. 3apita! {to gi nema tie karakteristiki ne doa:a na e#ektni berzi od pri~ini {to ne gi zadovo!uva standardite na berzite. 2oa zna~i deka to

kapita! ne e standardiziran kapita! i deka samo standardiziran kapita! mo5e da bide predmet na trguvawe na e#ektnite berzi. %#ektnite berzi pretstavuvaat de!ovno zgradi vo koi e organizirano kupuvaweto i prodavaweto na e#ekti& odnosno vo koi na to~no oprede!eno mesto ;ring& pit& parket& pu!t& korbe!e< se vr{i prodavawe i kupuvawe na do!goro~ni "artii od vrednost ;e#ekti<. 'd instituciona!en i organizacionen aspekt e#ektnite berzi pretstavuvaat organiziran prostor& kade {to se po~ituvaat strogi pravi!a na rabotewe& precizni pravi!a na odnesuvawe na u~esnicite i drugi op{ti e!ementi i karakteristiki na pazarnoto stopanisuvawe. Poto~no& berzite na e#ekti pretstavuvaat speci a!iziran Pazar na kapita! na kogo se vr{i kupuvawe i prodavawe na "artii od vrednost od do!goro~en i kapita!en karakter. +erzite na "artii od vrednost& odnosno e#ektnite berzi vo 1/0& /vstra!i a& Laponi a i Ve!ika +ritani a se osnovani kako organizacii na privatniot kapita! pod izrazita dr5avna kontro!a. %#ektnite berzi vo zem ite na %vropa& vo porazvienite industriski zem i vo Zapadna %vropa ;Dermani a& Eranci a& Ita!i a& Jva cari a< se avni ustanovi osnovani so zakon. 1e smeta deka osnovni karakteristiki na e#ektnite berzi se7 1. se raboti po strogi i odnapred utvrdeni pravi!aN 2. se raboti na sostanoci koi se dr5at vo to~no oprede!eno vremeN 3. berzanskite raboti se vr{at so posredstvo na posrednici i pretstavnici i!i pak& neposredno me:u ~!enovite na berzataN 4. berzanskite raboti se vr{at pod kontro!a na berzanskite organi na upravata i pod nadzor na dr5avata i ne zinite organi i $. rabotite se vr{at na na brz mo5en na~in po pat na aukcii so koristewe na go!em bro berzanski kratenki& oznaki i!i so koristewe na moderna e!ektronika. Iako stanuva zbor za speci a!iziran vid na berzi kako {to se e#ektnite berzi& sepak i vo ramkite na tie berzi vo sovremenoto pazarno stopanisuvawe i vo ramkite na poedini e#ektni berzi sretnuvame natamo{na speci a!izaci a vo raboteweto& na primer& sretnuvame promptno trguvawe so e#ekti i terminsko trguvawe so e#ekti. /ko se trgne od de#iniraweto na berzite na "artii od vrednost kako Pazar& posto ano mesto pod kontro!a na dr5avata& na koe se sretnuvaat kupuva~i i prodava~i na "artii od vrednost so ce! me:usebno da trguvaat spored pravi!ata na berzata i na koe se #ormu!iraat cenite na tie "artii od

vrednost spored zakonitostite na ponudata i pobaruva~kata& toga{ pra{aweto na !ikvidnosta na operaciite na berzata e dosta zna~a no pra{awe. ?ikvidnosta na berzata mora da bide posto ano prisutno vo raboteweto na berzata. ?ikvidnosta na seko Pazar& spored toa i na berzata& ozna~uva7 ~esti proda5bi& ma! prostor pome:u baranata i ponudenata cena i #!uktuacii na cenite od edni do drugi transakcii. 'd teoretski aspekt centra!niot Pazar e sekoga{ po!ikviden& potransparenten& poradi {to po!esno mo5e da se regu!ira otko!ku da se regu!iraat pove=e konkurentski pazari. Pritoa !ikvidnosta e g!avna okupaci a na go!emite instituciona!ni investitori koi vr{at go!emi transakcii. 2ransparentnosta pak& e bitna okupaci a na ma!ite investitori koi ne sakaat da bidat iz!a5ani. ?ikvidnosta i transparentnosta vo praktikata otstranuvaat mesto edna na druga vo zavisnost od prometot i sosto bata na berzite. 3va!itetot na cenite na centra!niot Pazar& e isto taka& zna~a no pra{awe. Imeno ko!ku e pogo!em vo!umenot na transakciite preku pazarot& to!ku cenite =e bidat poma!ku devi antni i =e bidat popravi!ni pokazate!i na vrednosta na "artiite od vrednost. 0osega{nite teoretski i ap!ikativni soznani a upatuvaat na s!ednite pozna~a ni #unkcii na e#ektnite berzi7 a< da im ovozmo5at na investitorite sorabotka vo utvrduvaweto na uspe"ot i!i propa:aweto na pretpri ati ata po pat na kupuvawe na akciiN b< da im priznae na pretpri ati ata {to poza muvaat tretman na nov kapita! ko e orientiran kon pogo!em rizik otko!ku drugiot kapita! {to mo5e da se poza mi od depozitni institucii i v< da pretstavuva mesto na koe imotot =e mo5e da se trans#ormira vedna{ i dosta !esno so {to site sopstvenici na kapita! =e mo5at da gi prisposobat svoite #inansiski potrebi barawa. 3va!itetnoto nivo& odnosno stepenot na a~ina i go!eminata na edna e#ektna berza se ocenuva spored toa kako se ostvaruvaat gorespomnatite tri #unkcii na e#ektnite berzi. %#ektni berzi sretnuvame vo site razvieni pazarni ekonomii. 1e osnovani vo pove=e zem i vo svetot i se razviva!e vo zavisnost od7 1. nivoto na razvitok na proizvodnite si!i vo poedini zem iN 2. stepenot na po~ituvawe na pazarnite na svoite 5e!bi i

zakonitostiN 3. stepenot na razvienosta na vkupnosta na #inansiskiot PazarN 4. stepenot na otvorenosta na naciona!nata ekonomi a itn. Iako pri osnovaweto na berzite se trrgnuva od ednakvi po dovni osnovi od aspekt na ce!ite& zada~ite i #unkciite na berzite sepak& poradi raz!ikite na instituciona!en& ekonomski i #inansiski p!an sretnuvame i oprede!eni raz!iki me:u poedinite e#ektni berzi vo svetot. Vo osnova& se iskriosta!izirani tri vida na berzi7 ang!osaksonski& kontinenta!en i me{an vid na berzi. 'd aspekt na toa ko vid na berzanski raboti preov!aduva vo vkupnata aktivnost na e#ektnata berza mo5at da se razgrani~at promptni i terminski e#ektni berzi. Promptni e#ektni berzi se eden vid k!asi~ni berzi od koi podocna se odvo uvaat terminskite i!i opcionite e#ektni berzi. 3a terminskite berzi predmet na rabota se berzanskite raboti ka koi obvrskite na prodava~ite i kupuva~ite ne se izvr{uvaat vedna{ i!i neposredno po zak!u~uvaweto na dogovorot ;kako {to e s!u~a so promptnite berzi< tuku vo tekot na neko odnapred utvrden rok za podocna. 'dnosno& vo ramkite na neko iden vremenski period ko vo kra na distanca e #iksiran. Imeno& so po avata i so razvo ot na novite ob!ici na pazarot na kapita! ;opcii& # u~eri i drugi terminski ob!ici na trguvawe< i so po avata na #inansiskite inovacii se avi!a potreba od speci a!izirawe na poedini k!asi~ni e#ektni berzi vo terminski berzi i za osnovawe na novi speci a!izirani terminski berzi. Poznati terminski e#ektni berzi7 GommoditC Euture %>c"ange vo ?ondon& Ve!ika +ritani a& 2"e G"icago +oard o# 2rade ;G+2< vo 1/0& G"icago +oard 'ptions %>c"ange ;G+'%< vo 1/0& %uropean 'ptions %>c"ange ;%'%< vo /msterdam& @o!andi a i dr. )a terminskite e#ektni berzi kako speci a!izirani berzi se trguva so e#ekti vo ramkite na7 a< obi~ni terminski raboti ;raboti ka koi izvr{uvaweto ne e ni{to us!oveno i ne se us!ovuva spored odnapred dogovorenoto<& i b< us!ovni terminski raboti ;raboti ka koi prodava~ot i!i kupuva~ot mo5at da se otka5at od rabotata i!i da promenat nekoi svoi obvrski no pod us!ov pret"odno da po!o5at oprede!ena suma ko a =e s!u5i za obes{tetuvawe na partnerot<. Vo razvienite industriski zem i sretnuvame k!asi~ni i e!ektronski e#ektni berzi. 3a k!asi~nite raboteweto e postaveno na k!asi~en na~in& so k!asi~ni metodi na s!u5beniot berzanski prostor ;ring& pit& parket< na kogo se trguva po

pat na aukci a i izvikuvawe. 3a e!ektronskite e#ektni berzi sretnuvame potpo!no komp uterizirano rabotewe vo mir i ti{ina i ce!osno avtomatizirano. %!ektronski e#ektni berzi sretnuvame vo ?ondon& Au ork& 2okio i Erank#urt na -a na. 5.2 ORGANIZIRAWE' U^ESNI!I I RABOTEWE NA E&EKTNITE BERZI Vo zavisnost od vidot na e#ektnata berza sretnuvame raz!i~ni priodi vo organiziraweto na berzite i #ormiraweto na organi na upravuvawe i rakovodewe. 1epak& pokra raz!ikite postoi i ne{to {to e zaedni~ko ka site e#ektni berzi a toa e postoewe na raboteweto na s!ednite organi i te!a na berzite7 a< organ na rakovodewe ;organ na rakovodewe<N b< komisi a za registraci a i davawe dozvo!i za p!asman za emisi a na e#ektiN komora odnosno zdru5eni a na berzanski mak!eri i g< postoewe na berzanski sud& berzanska arbitra5a i sud na ~esta14. 0e!ovodniot organ na berzata go so~inuvaat pretstavnici na banki i drugi ~!enovi na berzata& o#ici a!nite i neo#ici a!nite mak!eri& emitentite na e#ekti so koi se trguva na berzite& investicionite #ondovi i drugi kapita!ni institucii. Zada~i na de!ovodniot na berzata se da7 a< donese pravi!nik za rabota na berzataN b< rakovodi i upravuva so berzanskite rabotiN v< odobruva berzanski posetiN g< donesuva berzanski us!ovi za rabotaN d< vr{i kontro!a i nadzor vrz raboteweto na berzata i se gri5i za rabotnata discip!inaN :< vodi discip!inska postapka 15. Zdru5enieto na mak!erite go so~inuvaat pretstavnici na o#ici a!nite mak!eri. Ima zada~a da7 a< vr{i kontro!a i nadzor vrz raboteweto na mak!eriteN b< vr{i rasprede!ba na nad!e5nostite na mak!eriteN v< vr{i kontro!a vrz berzanskite kurseviN g< se gri5i za izdavawe na kursni !isti na e#ektite {to kotiraat na berzite. 3omisi ata za registraci a i davawe na dozvo!i za p!asman i emisi a na berzata na e#ekti a so~inuvaat7 a< pretstavnici na bankite ~!enki na e#ektnata berza i b< pretstavnici na #irmite koi ne se u~esnici na berzata na e#ekti. Zada~a na ovaa komisi a e da vr{i registraci a i davawe sog!asnost
14 15

d-r /i0o#ir Jovanovski- 1inansiski $azar, Sko$je ),,2 str&223 d-r /i0o#ir Jovanovski- 1inansiski $azar, Sko$je ),,2 str&223

oprede!ena emisi a na e#ekti da mo5e da kotira& odnosno da se prodava na e#ektnata berza. D!edano od teoretski i ap!ikativen aspekt seko a organizirana e#ektna berza se teme!i na tri osnovni koncepti7 prviot se teme!i na !i~nost~noto doveruvawe me:u u~esnicite na berzata& odnosno meQ:u brokerot i k!ientot {to vo po~etokot na raboteweto so "artii od vrednost se teme!i vrz me:usebna doverba. Imeno& transakciite se sproveduvaat vrz osnova na usni kontakti i dogovori koi podocna se potvrduvaat. Vtoriot koncept se teme!i vrz pub!ikuvawe na in#ormaciite i toa za site izvr{eni transakcii na berzite i za aktivnostite na kompaniite ~ii "artii od vrednost se vneseni voF berzata i se trguva so niv. I tretiot koncept se bazira vrz regu!irawe na ~!enstvoto po pat na primena na striktni #inansiski& administrativni& knigovodstveni i transakcioni pravi!a& koi strogo gi s!edi i gi kontro!ira berzanskata administraci a i t.n nezavisni auditori ;kva!i#ikuvani i !icentirani !ica koi periodi~no i!i kontinuirano vr{at preg!eduvawe i veri#ikuvawe na de!ovnite knigi na kompaniite<. )a e#ektnite berzi& su{tinski g!edano& u~estvuvaat tri osnovni grupi na u~esnici716 1. berzanski posrednici i!i me{etari ;na ang!iski brokeri& na germanski mak!eri i!i senza!i& na #rancuski kurtieri<. 2ie a so~inuvaat grupata na t.n interni u~esnici na e#ektnite berzi. 2. berzanski trgovci ;vo 1/0 di!eri& vo /ng!i a brokeri. >oberi& vo Dermani e "end!eri< koi vo princip se pretstavnici na bankite& investicionite #ondovi i na site drugi posredni~ki i institucii kako u~esnici na pazarot na kapita!. 2ie a so~inuvaat vtorata grupa na t.n eksterni u~esnici na e#ektnite berzi. 3. ostanati u~esnici na e#ektni berzi7 bankarski i drugi posrednici& novinari i posetite!i. )a e#ektnite berzi u~estvuvaat pro#esiona!ni !ica koi se zanimavaat so trgovi a na e#ekti. ?ica koi imaat dozvo!a od strana na nad!e5en berzanski organ. Vo zavisnost od toa za kakov organizacionen vid na e#ektna berza
16

d-r /i0o#ir Jovanovski- 1inansiski $azar, Sko$je ),,2 str&22,

stanuva zbor sretnuvame i raz!i~ni u~esnici. Vo ang!osaksonskiot vid na e#ektni berzi u~esnicite na berzata se odnapred utvrdeni i de#inirani& pri {to ni eden od niv ne smee da bide bankar. )a e#ktnite berzi predmet na berzansko rabotewe se e#ektite kako poseben vid na berzanska stoka. 1epak& site vidovi na e#ekti ne mo5at da se smetaat za predmet na berzansko rabotewe. )a e#ektnite berzi mo5e da se trguva samo so e#ekti {to se podobni& {to dobi!e sog!asnost od strana na komisi a od samata berza za registraci a na emisi ata i dozvo!a za p!asman an berzata na e#ekti. 'ttamu e#ektite so koi se trguva na pazarot na kapita!& bi mo5e!e da gi grupirame vo dve grupi7 a< e#ekti {to imaat dozvo!a za trguvawe& za kotizaci a na berzite& koi se predmet na o#ici a!no berzansko trguvawe vo ramkite na berzanskiot pu!t i!i parket itn. i b< e#ekti {to nemaat dozvo!a za trguvawe na berzite na e#ekti i tie se predmet na trguvawe na vonberzanski pu!t i!i parket poradi {to se narekuvaat vonberzansko ;neo#ici a!no< trguvawe so e#ekti. +erzanskoto rabotewe na e#ektnite berzi op#a=a pove=e vidovi na berzanski raboti717 1. Promptni& vo gotovo ;cas"< kasa i!i spot berzanski raboti. 3a ovie berzanski raboti kupoproda5nite dogovori za kupuvawe i!i prodavawe na e#ekti se rea!iziraat vedna{ po sk!u~uvaweto na dogovorot i!i na docna vo rok od pet rabotni dena od denot na sk!u~uvawe na dogovorot. 'vo vid na berzansko rabotewe bide =i se izvr{uva komp!etno na samata berza i!i vo kratok rok potoa& vo sebe skoro ne sodr5i oprede!en rizik za u~esnicite vo kupoproda5niot odnos. 2. 2erminski berzanski raboti na e#ektnite berzi& berzanski raboti so rok& prodo!5ni i!i reportni raboti. 2oa se berzanski raboti na e#ektnite berzi ka koi se avuva vremenska distanca me:u denot na zak!u~uvawe i denot na izvr{uvawe na zak!u~enata kupoproda5ba na e#ekti. )a ~esto rok za izvr{uvawe na kupoproda5nite obvrski e odnapred oprede!en i iznesuva 1$. 3H dena
17

d-r 4rena 5ikerkova- 6advore na trgovija, ),,( god& str& 32,

posk!u~uvaweto

na

kupoproda5nata

zde!ka

na

e#ektnata berza. 3a ovo vid berzanski raboti na e#ektnite berzi obi~no kupuva~ot o~ekuva vo me: uvreme da porasne cenata na e#ektite. 2oa e dobra pri!ika da se vk!u~at {peku!antite& odnosno da se ostvaruvaat {peku!ativni operacii na e#ektnite berzi. Za da mo5e da se trguva so e#ekti na e#ektnata berza e potrebno tie da bidat registrirani& odnosno da se dobie dozvo!a za proda5ba ;dozvo!a za kotizaci a na tie e#ekti na e#ektnata berza<. 1amata registraci a na e#ektite na e#ektnata berza i dobivaweto dozvo!a za proda5ba se ostvaruvaat spored odnapred utvrdena i de#inirana postapka od strana na seko a e#ektna berza. Vo su{tina postapkata ka skoro site e#ektni berzi e identi~na i ima za ce! da gi za{titi investitorite od !a5ni in#ormacii i ne~esni potezi koi bi mo5e!e da gi napravat sub ektite {to emituvaat "artii od vrednost. %mitentot na "artii od vrednost mo5e da dobie dozvo!a za proda5ba na e#ekti vrz osnova na pismeno barawe podneseno zaedno so neko a renomirana de!ovna banka kako posredni~ka instituci a na pazarot na kapita!. 1e razbira so baraweto za dozvo!a za proda5ba na "artii od vrednost e potrebno da se prezentira i 8Prospekt na emisi ata9 vo ko treba da bidat pomesteni pove=e podatoci vo vrska so emisi ata na "artiite od vrednost. 'tkako =e bide izvr{ena registraci ata na e#ektite i =e se dobie dozvo!a za proda5ba na e#ektite se vr{i voveduvawe na e#ektite na berzite. 1amata postapka na voveduvawe na e#ektite na berzite se vr{i po pat na7 P()*' oprede!uvawe na berzanskiot kurs na e#ektite i toa pri prvata emisi a ;p!asirawe< na e#ektite po pat na procenka na ponudata i pobaruva~kata na e#ektite se #ormira emisionen berzanski kurs& a ka seko a naredna proda5ba se vr{i vrz osnova na e#ektivnata ponuda i pobaruva~ka na berzite. 'prede!uvaweto na berzanskiot kurs na e#ektite se narekuva berzansko kotirawe i toa e dosta zna~a no za seko a pazarna ekonomi a. +erzanskiot kurs na e#ektite ne e identi~en so pazarnata vrednost i!i cenata na e#ektite. +erzanskiot kurs a pretstavuva #akti~kata sosto ba na ponudata i pobaruva~kata za konkratni e#ekti vo ramkite na o#ici a!nata berzanska trgovi a i toa vo to~no oprede!eno vreme. 0odeka pak& pazarnata vrednost na e#ektite i!i nivnata cena a pretstavuvaat nivnata #akti~ka vrednost na pazarot

na kapita!& odnosno na drugite berzi vo zem ata i vo svetot i vo vonberzanskiot promet. 2reba da se raz!ikuvaat berzanskoto kotirawe i notirawe. Imeno& kotiraweto pretstavuva pu{tawe "artii od vrednost vo berzanskoto rabotewe& odnosno odobruvawe "artii od vrednost voop{to da mo5e da do de vo berzata i da bide predmet na kupoproda5ba. )otiraweto pak& e utvrduvawe na dnevniot berzanski kurs vrz osnova na ponudata i pobaruva~kata na "artii od vrednost. 2aka& edna "arti a od vrednost kotira i!i ne kotira& odnosno so nea mo5e i!i nemo5e da se trguva na berzata& no ako kotira toga{ taa "arti a od vrednost i notira i ne ziniot kurs vo oprede!en den od raboteweto na berzata ozna~uva 8to!ku i to!kuR. V+*(*' rea!izaci a na kupoproda5niot na!og vo ramkite na o#ici a!niot berzanski pazar i po o#ici a!en berzanski kurs. T(,+*' ob avuvawe na berzanskiot kurs i!i kursot spored kogo se vr{i notirawe na e#ektite. 3oga se zboruva za e#ektnite berzi treba da se imaat predvid terminskite kotirawa i kotirawata na e#ektite. Imeno& kotiraweto na e#ektnite berzi ozna~uva pu{tawe na "artii od vrednost na e#ektnata berza i s!u5beno ob avuvawe na ne ziniot berzanski kurs. @artii od vrednost {to ne kotiraat na neko a berza so niv mo5e da se trguva samo na s!oboden Pazar vo vonberzanskoto trguvawe. 3otiraweto na e#ektite na berzite e utvrduvawe na dnevniot berzanski kurs na tie e#ekti vrz osnova na ponudata i pobaruva~kata na "artii od vrednost na e#ektnata berza. /ko edna "arti a od vrednost kotira na e#ektnata berza taa kotira i na taa berza. )a primer& vo dvete e#ektni berzi na 1/0 8)ew Pork 1tock %>c"ange9 i 8/merican 1tock %>c"ange9 se notiraat kursevite na "artiite od vrednost pri otvaraweto na sostanokot na e#ektnata berza& na niskiot i na visokiot kurs pri zak!u~uvaweto na sostanokot i neto promenite vo kursevite na e#ektnite berzi {to kotira!e na e#ektnata berza. )a nekoi e#ektni berzi vo svetot postoi i raboti i t.n nes!u5ben Pazar na "artii od vrednost na ko se trguva so onie "artii od vrednost koi ne stekna!e pravo so niv da se trguva na berzite bide =i ne ispo!nuva!e nekoi us!ovi. )es!u5beniot Pazar na "artii od vrednost se odviva vo sporedni prostorii i!i vo "odnicite na berzata. Vo ang!iskiot azik mestoto kade {to raboti nes!u5beniot Pazar na "artii od vrednost se narekuva 8Gurb -arket9& a 8Gurb9 zna~i p!o~nik

pred berzata& dodeka vo #rancuskiot azik se narekuva 8Gou!isse9& 8Darage9. Ima i drugi imiwa7 oko!u berzata& nadvor od pu!tot itn. 1ekakvo kupuvawe i!i prodavawe na e#ekti nadvor od s!u5benite prostorii na e#ektnata berza se narekuva vonberzansko trguvawe na pazarot na kapita!. 2akvo trguvawe mo5e da se odviva preku {a!terite na bankite i preku drugite berzanski posrednici. 2o vid na trguvawe ko e dosta obemen i vo nekoi zem i op#a=a i nad $HS od vkupnata trgovi a so e#ekti na pazarot na kapita!& se narekuva trguvawe na me:ubankarskiot Pazar na kapita! i!i 8'ver counter market9. Vo vonberzanskoto trguvawe so "artii od vrednost spa:a i sekoe trguvawe so e#ekti {to se vr{i bez og!ed na toa kade se vr{i ;na u!ica& vo ku=i& institucii na p!o{tad itn.< i!i kako se vr{i ;usno& pismeno& po te!e#on& te!e#aks< vo praktikata se narekuva 8neo#ici a!na trgovi a9& 8crn Pazar9& 8te!e#onska trgovi a9& 8neregu!arna trgovi a so e#ekti9 itn. 'vie iz!agawa upatuvaat na soznanie deka pazarot na kapita! e po{irok poim od berzite bide =i pokra trguvaweto so kapita! ;so "artii od vrednost< na berzite& go op#a=a i trguvaweto nadvor od niv i toa vo vonberzanskoto trguvawe na pazarot na kapita!. 2oa zna~i deka na pazarot na kapita! se ostvaruva7 a< berzansko trguvawe so "artii od vrednost i b< vonberzansko trguvawe so "atrii od vrednost. 5.3 UZANSI VO RABOTEWETO NA E&EKTNITE BERZI Vo pazarnite ekonomii vo seko a berza& vk!u~uva =i gi tuka i e#ektnite berzi& na visokiot organ na berzata ;sobranieto i!i upravniot odbor na berzata< donesuvaat statut na berzata vo kogo se vnesuvaat odredbi vo vrska so7 osnovaweto na berzata& organizacionata postavenost na berzata& na~inot na utvrduvaweto na ~!enstvo vo berzata i se ona {to pretstavuva na~in na rabota i na~in na odnesuvawe vo #unkcioniraweto na berzata. 1o og!ed na toa {to vo sovremenite us!ovi sretnuvame k!asi~ni i sovremeni ;e!ektronski< berzi sretnuvame i raz!i~en pristap vo nivnoto organizirawe& rabotewe i vo na~inot na odnesuvawe vo #unkcioniraweto na tie berzi. Imeno& poradi poinakviot na~in na organizirawe i rabotewe na

sovremenite berzi sretnuvame i poinakov na~in na odnesuvawe vo niv& poinakvi pravi!a na odnesuvawe nare~eni uzansi vo raboteweto. 1pored toa& i vo k!asi~nite i vo e!ektronskite berzi sretnuvame berzanski uzansi koi deta!no se propi{ani vo statutot na berzata i!i vo poseben dokument nare~en uzans na raboteweto na berzata. Vo niv deta!no se propi{ani7 berzanskite sostanoci& na~inot na sk!u~uvawe na berzanskite raboti& na~inot na kotirawe i notirawe na berzata& posrednicite vo berzanskoto rabotewe& na~inot na isporaka na berzanskata stoka& izvr{uvaweto odnosno neizvr{uvaweto na rabotite& pra{awata vo vrska so protestot vo berzanskoto rabotewe& egzekutivnoto kupuvawe i prodavawe& nesposobnosta za p!a=awe vo berzanskoto rabotewe. Isto taka& so uzansite se propi{uva raboteweto i pravi!ata na odnesuvawe vo vrska so vr{eweto na pove=e vidovi berzanski raboti ;vo vrska so promptnoto i terminskoto berzansko rabotewe< i vo vrska so raboteweto na poedini berzanski stoki i vidovi e#ekti ;akcii& ob!igacii i obvrznici<. +ide =i& kako {to spomnavme e#ektnite berzi pretstavuvaat organiziran prostor kade {to se po~ituvaat strogi pravi!a na rabotewe i odnesuvawe na u~esnicite& donesuvaweto i po~ituvaweto na uzansite na berzanskoto rabotewe pretstavuva i karakteristika i potreba vo raboteweto na e#ektnite berzi. 3ako {to spomnavme vo uzansite na berzanskoto rabotewe na e#ektnite berzi deta!no se propi{ani berzanskite sostanoci. Imeno& propi{ano e7 ko mo5e da u~estvuva na sostanocite i pod koi us!ovi& koga se odr5uvaat ;vo koi denovi i vo koi ~asovi<& kako se ozna~uva po~etokot i kra ot na rabotnoto vreme na berzata& koga se primaat na!ozi vo berzite. Isto taka& vo ramkite na berzanskite sostanoci e propi{ano kako se utvrduvaat o#ici a!nite kursevi& ko gi utvrduva ;3ursnata komisi a<& ko a izbira kursnata komisi a& koi mo5at da a so~inuvaat i do!5inata na ne ziniot mndat. 2aa gi utvrduva o#ici a!nite kursevi na berzata vrz osnova na zak!u~ocite skrieni vo vremetraeweto na berzanskiot sostanok. Pritoa& ako kursnata komisi a prona de deka vo nekoi od pri avenite zak!u~oci poedini kursevi ne odgovaraat na rea!nata sosto ba& tie kursevi nema da gi zeme vo predvid. 3ursevite {to =e gi utvrdi se o#ici a!ni& niko ne mo5e da gi menuva i tie na docna eden ~as po zak!u~uvaweto na sostanokot se predavaat vo pe~atot za ob avuvawe.

)a~inot na sk!u~uvawe na berzanski raboti e vtoriot komp!eks na pra{awa ko {to se propi{uva so uzansite na berzanskoto rabotewe. 1pored tie propisi sk!u~eni raboti na e#ektnata berza samo onie raboti za koi e sk!u~ena i izdadene zak!u~nica od strrana na berzata. +erzanskata zak!u~nica mo5e da se izdade i vo s!u~a koga berzanskata rabota e sk!u~ena nadvor od berzata ako dvete dogovorni strani toa go baraat od berzata po pismen pat i se razbira ako taa berzanska zde!ka gi ispo!nuva us!ovite propi{ani so propisite i uzansite na taa berza. +erzanskite zak!u~uci gi sostavuvaat berzanskite posrednici vedna{ po vnesuvaweto na dnevnite raboti vo posredni~kite dnevnici i tie nosat svo reden bro . 2ie moraat da im bidat vra~eni na stranskite u~esnici vo berzanskoto rabotewe ;vo zde!kata na berzata< na docna na primer za dva ~asa po zavr{eniot sostanok na berzata. +erzanskite zak!u~nici od spot raboti ;dnevni raboti< ne se podnesuvaat na potpis na strankite {to u~estvuva!e vo zde!kata napravena na berzata. +erzanskite zak!u~nici od terminskite raboti se podnesuvaat na potpis na kupuva~ot i prodava~ot na docna s!edniot den. )a barawe na sekretari atot na berzata strankite se do!5ni da a prezentiraat zak!u~nicata na sramnuvawe. +erzanski raboti sk!u~eni vo prostoriite na berzata neposredno me:u ~!enovite na posetite!ite naberzata& pred&za vreme i!i po zavr{eniot sostanok moraat da se dostavat na eden od psrednicite na berzata ko taa berzanska rabota =e a vnese vo dnevnikot i =e izdade zak!u~nica. Iako sk!u~enite berzanski raboti na ovo na~in ne v!i aat vrz #ormiraweto na kursevite sepak& ako ne se postapi spored odredbite na uzansite na raboteweto& s!edat kazni na visoki iznosi. 1o uzansite na e#ektnata berza se propi{uva na~inot na notirawe na berzata. Imeno& kursevite na "artiite od vrednost se notiraat vo doma{na va!uta. %#ektite se notiraat po par~e. Vo odredbite na zakonskata regu!ativa na e#ektnite berzi se oprede!uvaat us!ovite za dobivawe na status na posrednik. )a !icata {to =e dobi at status na posrednik vo berzata& Cpravata na berzata im dava pravo ;gi rasporeduva< za rabotewe so poedini vidovi na e#ekti ;akcii& ob!igacii i obvrznici< i!i za vr{ewe na poedini vidovi berzanski raboti ;za vr{ewe na dnevni devizni raboti i!i za spot berzanski raboti<. )a posrednicite im e zabraneto da primaat na!ozi od !ica koi ne se ~!enovi na e#ektnata berza. Posrednicite dobienite na!ozi od ~!enovite na berzata moraat uredno da gi evidentiraat i da

postapat spored niv. Vo svoeto rabotewe posrednicite se do!5ni da a ~uvaat de!ovnata ta na i ako toa ne go po~ituvaat tie se do!5ni da a nadomestat {tetata. Pokra toa& upravata na berzata mo5e i pari~no da gi kazni posrednicite i toa so re!ativno visoki pari~ni kazni. Pra{aweto na isporakata e edno od pozna~a nite raboti vo berzanskoto rabotewe i poradi toa nemu mu se posvetuva zna~ite!no vnimanie. 1pored odredbite na uzansite na berzata rabotite sk!u~eni na berzata moraat da se !ikvidiraat so isporaka. ?ikvidiraweto na rabotite se propi{uva posebno za poedinite odnosi pome:u u~esnicite na berzata ;)arodna banka& de!ovnite banki& drugite #inansiski institucii& brokerskite ku=i& poedine~nite ov!asteni di!eri& ekonomskite sub ekti itn.<. 6etko e razgrani~eno pra{aweto na !ikvidiraweto na skrienite raboti koga se vo pra{awe promptnite i terminskite raboti. )a primer& promptnite raboti vedna{ se izvr{uvaat ;se !ikvidiraat< i!i na docna do s!edniot raboten den vo 11 ~asot pred p!adne& a promptnite raboti za dva i!i na mnogu osum dena moraat da se !ikvidiraat vo dogovoreniot rok& na docna do pos!edniot raboten den do 11 ~asot pretp!adne. Vrz osnova na pismena sog!asnost tie dogovori mo5at da bidat prodo!5eni& no vo to s!u~a strankata {to bara pro!ongirawe na rokot e do!5na da p!ati kamata. 0ogovorot mora da bide potvrden od strana na upravata na berzata. Vo uzansite dosta precizno e regu!irano pra{aweto za protestot. Imeno& so protestot se konstatira neizvr{uvawe na rabotite navedeni vo zak!u~okot na zde!kata. Jtom =e se konstatira deka ne e navreme izvr{ena zde!kata& za ko a e izdadena berzanska zak!u~nica se sozdadeni us!ovi za podigawe na protest. Protestot se podiga po pismen pat ka sekretari atot do oprede!en ~as vo ono den koga =e nastapi neizvr{uvawe. /ko protestot ne se podigne vo oprede!eniot rok se gubi pravoto na podigawe na tu5ba. 1ekretari atot otkako = e go primi protestot bara od strankata obraz!o5enie za neizvr{uvaweto ;iz ava< na obvrskata spored dogovorot. Po dobivaweto na toa obraz!o5enie berzata go ob avuva protestot. +ide =i vo berzanskoto rabotewe se s!u~uva da ne do de do izvr{uvawe na dogovorot vo berzata vo uzansite e predvidena postapka vo takvi us!ovi. Vo s!u~a edniot od dvete strani vo dogovorot da ne go izvr{i dogovorot toga{ drugata strana mo5e da postapi na eden od ovie na~ini7 1< da se otka5e od rabotata vo dogovorotN 2< da bara da i se isp!ati raz!ikata me:u

dogovorenata i prose~nata berzanska cena ko a e postignata na denot na izvr{uvaweto na dogovorotN 3< na smetka na strankata ko a ne go izvr{i!a dogovorot da a kupi& odnosno da a prodade dogovorenata vrednost. 3ako osnova za utvrduvawe na raz!ikata me:u dogovorenata i povisokata kupovna cena& odnosno poniska proda5na cena& mo5e da pos!u5i samo kursot ko {to e s!u5beno notiran na denot na egzakutivnoto pokritie. /ko se avi vi{ok& to i pripa:a na strankata ko a ne go ispo!ni!a dogovorot. %gzekutivno kupuvawe i!i prodavawe se vr{i& spored odredbite na uzansite na e#ektnite berzi& po site raboti ka koi poradi neizvr{uvawe e dobien protestot. +arawe za egzekutivno kupuvawe i!i prodavawe se podnesuva do sekretari atot vo pismena #orma so pri!o5en protest& so origina!ni zak!u~nici i!i so dogovor. 2oa =e se izvr{i nastavnikot aprviot nareden sostanok po pat na pret"odno ob avuvawe vo sa!ata na e#ektnata berza. 3oga se vr{i ce!osno i!i de!umno egzekutivno kupuvawe i!i prodavawe se pravi berzanska zak!u~nica vo ko a mora da stoi deka stanuva zbor za egzekutivno kupuvawe i!i prodavawe i mora da se vnese zabe!e{ka vo posredno~kiot dnevnik {to go vodat posrednicite na berzata. Posebno vnimanie vo uzansite na berzanskoto rabotewe na e#ektnite berzi e posveteno na pra{aweto na nesposobnosta na p!a=aweto na sub ektite u~esnici vo berzanskoto rabotewe. Prvo se obrabotuva pra{aweto koga eden sub ekt se smeta ;ima tretman< na nesposoben za p!a=awe& a potoa se obrabotuvaat moda!itetite na pristapot vo odnos kon tie sub ekti. 1pored berzanskite uzansi na e#ektnite berzi nesposobnost za p!a=awe nastapuva7 1. koga strankata sama =e iz avi deka ne e sposobna za p!a=aweN 2. koga strankata =e gi zapre p!a=awataN 3. koga strankata bara od doverite!ite prodo!5uvawe na rokot za p!a=aweN 4. koga strankata razgovara so doverite!ite i bara popustN $. koga sudskata egzekuci a protiv neko a stranka ostana!a bez rezu!tati i *. koga (pravata na berzata ob avi deka edna stranka stana!a nesposobna za p!a=awe. /ko edna od dogovornite stranki pred da iste~e rokot za izvr{uvawe na obrskite stane nesposobna za p!a=awe& toga{ drugata stranka od dogovorot e do!5na za sk!u~enata rabota da obezbedi pokritie. 2oa mora da go napravi vedna{ {tom =e naspapi nesposobnost za p!a=awe& ako ne i bide ovozmo5eno vedna{ da obezbedi pokritie toga{ mora da se obezbedi pokritie vo rokot ko

na ne zino barawe =e go oprede!i (pravata na berzata. 6az!ikata {to =e se avi pri eventua!nata de!ba na {tetata =e se presmeta so strankata ko a {to go predizvika!a toa. /ko pak& strankata {to se nao:a vo status na neizvr{uvawe padna!a pod ste~a & toga{ taa raz!ika =e se pri avi vo ne zinata ste~a na masa. Vo uzansite na e#ektnite berzi sretnuvame i posebni odredbi koi se odnesuvaat na e#ektite i na terminskite raboti vo vrska so e#ektite. 3oi e#ekti =e se kotiraat i go!eminata na nivniot berzanski zak!u~ok gi oprede!uva (pravata na berzata. )a berzata mo5at da se kotiraat e#ekti so tekovna kamata i!i dividendni kuponi koi se kinat na denot na nivnoto isp!atuvawe. %#ekti koi se bez kuponi mo5at samo isk!u~ite!no da notiraat na e#ektni berzi. 3a terminskite raboti dr5avnite "artii od vrednost se notiraat so kuponi& a ka ostanatite e#ekti mora da se ka5e da!i zde!kata e zak!u~ena so tekoven kupon i!i bez nego. Pritoa& se mis!i na kuponot {to va5e! na denot na zak!u~uvaweto na rabotata. %#ektite se ispora~uvaat ako ne se amortizirani& ako ne se og!aseni za neva5e~ki po sudski pat& ako ne se o{teteni za da ne mo5e da se pro~ita nivnata sodr5ina i ako ne se optovareni so neko a k!auzu!a ko a go ote5nuva nivniot promet. 0o ko!ku po zak!u~okot& a pred isporakata nastapi!a konverzi a& zamena na e#ektite& odnosno redukci a& seta {teta i!i korist odi na tovar i!i vo po!za na kupuva~ot. Vo rabotite so e#ektite {to se amortiziraat po pat na izv!ekuvawe na denot na ispo!nuvawe na obvrskata& a to den padne na denot na izv!ekuvaweto& isporakata =e se izvr{i za eden den po izv!ekuvaweto. Pritoa& strankite mo5at da baraat bordero i {tom toa se us!ovi borderoto mora da se pri!o5i pri isporakata. %#ekti {to g!asat na ime& a se iz!o5uvaat na egzekutivna proda5ba ;za!og< =e gi prenese na kupuva~ot posrednik na berzata ko {to =e a izvr{i proda5bata stava =i go na prenosot bro ot na zak!u~nicata i bro ot na na!ogot na sekretari atot na berzata. %gzekutivnata proda5ba na za!ogot i prenesuvaweto na e#ektite se vr{i sekoga{ na odgovornost na stranka {to bara proda5ba. 1trankata {to bara proda5ba e do!5na mo!bata so ko a se bara proda5ba da a pri!o5i kon e#ektite {to se predmet na proda5ba i da ozna~i komu tie se za!o5eni.

2erminski raboti spored odredbite na uzansite na e#ektnite berzi mo5at da bidat7 1. terminski raboti so to~no oprede!en den na isporaka. 'vo vid na terminski raboti moraat da se izvr{at do 11 ~asot predp!adne ;pred da po~ne so rabota berzanskiot sostanok<N 2. terminski raboti sso oprede!uvawe na pogo!em bro na denovi kako rok za isporaka& kako {to se7 a< isporaka vo po~etokot na mesecot ;vo vreme od 1. 1H vo mesecot<7 b< isporaka vo prvata po!ovina na mesecot ;vo vremeto od 1. 1$ vo mesecot<N v< isporaka vo vtorata po!ovina od mesecot ;od 1* do zak!u~no pos!edniot den vo mesecot<N i g< isporaka vo tekot na 1& 2 itn. meseci ;isporaka vo vremeto od po~etokot do zak!u~no kra ot na mesecot<. 1ite ovie terminski raboti bi mo5e!e da se ostvaruvaat kako terminski raboti so otkaz i!i bez otkaz. 3oga stanuva zbor za terminskite raboti so otkaz vo dogovorot mora da se nazna~i na ko a od dogovorenite strani im pripa:a pravoto na otkaz. /ko toa ne se dogovori pravo na otkaz ima prodava~ot. 1trankata {to ima pravo na otkaz mo5e otkazot da go aktivira t.e. da go oprede!i denot na isporakata vo ramkite na dogovoreniot termin& no toa mora da go stori mna ma!ku dva dena pred denot na isporakata. 0enot na otkazot ne se smeta vo ovo rok& a isporakata =e se izvr{i naredniot den do 11 ~asot predp!adne. /ko steankata ko a ima pravo na otkaz ne go koristi toa pravo rabotata mora da a izvr{i pos!edniot den od rokot na zak!u~nicata do 11 ~asot predp!adne. 3a terminskite raboti bez otkaz rabotata mora da se zavr{i koga = e pobara strankata ko a vo dogovorot ima pravo na izbor. otka5uvaweto se vr{i preku sekretari atot na berzata pismeno so pri!og na zak!u~nica i toa samo vo raboten den do 11 ~asot predp!adne. 1ekretari atot istiot den a izvestuva sprotivnata strtana ob avuva =i go vo isto vreme otkazot na tab!ata vo berzata. 1pored uzansite na e#ektnite berzi terminskoto trguvawe so e#ekti se vr{i samo so onie e#ekti za koi upravata na berzata =e od!u~i i =e go ob avi. 2erminskoto trguvawe so akcii na industriskite dru{tva mo5e da se dozvo!i samo so pret"odna sog!asnost na tie dru{tva i toa ima pravo taa sog!asnost i da a pov!e~e. terminski raboti so e#ekti mo5at da se vr{at so rok ne podo!g od * meseci. )ivni domici! e sedi{teto na berzata a mo5at da gi vr{at samo ~!enovi i!i posetite!i na berzatat direktno i!i preku posrednici i ka niv ne e dozvo!eno prenesuvawe na zak!u~nicata. 4!en i!i posetite! ko {to saka na

berzata da vr{i terminski raboti vo e#ekti e do!5en da deponira vo berzata oprede!en iznos na kauci a za ~i a {to visina od!u~uva upravata na berzata. +erzata ne zema vrz sebe nikakva materi a!na odgovornos za izvr{uvawe na zak!u~okot& no ima pravo od deponiranata kauci a da gi pokrie svoite pobaruvawa od deponentot do visina na iznosot na kauci ata. 3auci ata mu se vra=a na deponentot po izramnuvaweto na negovite obvrski koga =e iz avi deka nema da se zanimava so terminski raboti so e#ekti. 1ite zak!u~oci po terminskite raboti so e#ekti pod!e5at na presmetuvawe preku berzata seko petnaeseti i pos!edniot den vo mesecot. Pritoa& upravata na berzata oprede!uva !ikvidacionen ;presmetkoven< kurs na seko e#ekt. /ko pos!edniot den od mesecot e praznik& den na !ikvidaci a e pret"odniot den. 6az!ikata me:u sk!u~eniot i presmetkovniot kurs mora da se deponira vo berzata na barawe ;na povik< na berzata vo gotovi pari. )ap!atata na taa raz!ika =e se vr{i vrz osnova na izvodite so oznaka na broevite na zak!u~nicata& dogovorenite strani& bro ot na e#ektite i sk!u~eniot kurs. 1eko a gre{ka vo kursot ko a dopo!nite!no =e se konstatira& mora da se dostavi do berzata vo berzata vo rok od 24 ~asa. Vo sprotivno prvobitniot iznos =e se smeta deka e to~en. /ko na barawe na berzata strankata ne a deponira!a po avenata raz!ika& to zak!u~ok =e se pokrie egzekutivno. 5.4 NEPI[AN ETI^KI I MORA#EN KODEKS ZA DI#ERITE NA E&EKTNITE BERZI Vo do!gogodi{noto berzansko postoewe e sozdavana tradici a vo berzanskoto rabotewe. 1eko dnevnoto rabotewe vo berzite upatuva!o na oprede!eni postapki i normi na odnesuvawe na di!erite vo nivnoto rabotewe na e#ektnite berzi. 2ie postapki i normi vo nekoi e#ektni berzi po~na!e da se pretvoraat vo pi{ani odredbi vo uzansite na berzite i kako takvi po~na!e da bidat nametnuvani kako normativno regu!irano odnesuvawe na di!erite na berzite. Vo nekoi e#ektni berzi toa e nepi{an eti~ki i more!en kodeks na di!erite. I vo dvata s!u~ai di!erot ima tretman na !i~nost od na go!ema doverba i odgovornost bide =i e odbran da vr{i speci#i~ni i odgovorni raboti vo berzata. Za da mo5e da a opravda taa doverba di!erot treba da se odnesuva na s!edniov na~in7

1.

2o mo5e da v!eguva vo neko a rabota samo ako taa e vo sog!asnost so instrukciite {to gi dobi! od svo ata banka i sekoga{ treba da gi ima na um doma{nite propisi kako i me: unarodnite obi~ai i da se odnesuva spored nivN

2.

0i!erot nikoga{ ne smee da sk!u~i rabota& duri i toga{ koga bankata =e mu dozvo!i ako smeta deka od taa rabota =e proiz!eze oprede!en rizik za imotot na bankata i!i za imotot na ne zinite komitentiN

3.

0i!erot ne smee da primi nikakvi podaroci i!i ne{to {to e nadvor od voobi~aenite normi. Voop{to ne smee da primi pariN

4. $.

0i!erot ne smee da {iri in#ormacii& posebno ako tie i na{tetuvaat na neko a druga banka i!i na ne zinite di!eriN 0i!erite treba sekoga{ da se podgotveni da im pomognat na drugite banki & se dotoga{ dodeka na svo ata ne i nanesat nekakva {tetaN

*.

3oga di!erot raboti so drugi banki& na negovite zborovi mora da im se veruva. 2o nikoga{ ne smee da gi koristi azi~nite propusti i!i gre{kite vo pi{uvaweto ako razgovorot se vodi preku te!eprinter& #aks& te!e#on itn.N

,.

0i!erot sekoga{ e do!5en razgovorot so di!erite na drugite banki da go smeta de!ovna ta na bez og!ed na toa da!i e sk!u~ena neko a rabota i!i ne e sk!u~ena i

K.

)a pazarot& di!erot nikoga{ ne smee da nastapuva za svo a sopstvena smetka. 2oa ne smee da im go dozvo!i i na drugite di!eri.

Vo raboteweto na e#ektnite berzi urednoto izvr{uvawe na seko a sk!u~ena rabota ne zavisi samo od di!erot ko a sk!u~i! rabotata bide =i za ne zinoto izvr{uvawe se gri5at ce!i organizacioni de!ovi od bankite. 'd tie pri~ini e nu5na sovr{ena koordiniranost na rabotite od berzata. 2oa poka5uva deka od raboteweto i ug!edot na site {to u~estvuvaat vo izvr{uvaweto na sk!u~enite dogovori zavisi i ug!edot na di!erite i na bankata kade {to rabotat tie di!eri. 1epak& prviot ~ekor go pravi di!erot. 2o {tom go sk!u~i dogovorot ;spot&

#orwards& swapp zemawe i!i davawe depoziti< mora da popo!ni oprede!en obrazec ko mora da gi sodr5i s!ednite in#ormacii7 1. 0atumot i ~asot na zak!u~uvawe na rabotite& odnosno da!i rabotata e zak!u~ena po pat na te!eprinter& te!e#on& monitor& i!i po pat na pismoN 2. 3. 4. $. *. Imeto na bankata so ko a e sk!u~ena rabotataN Iznosot na ko na ko e sk!u~ena rabota po ko kurs& odnosno po ko a kamatna stapkaN 6okot i mestoto na izvr{uvawe na rabotataN /ko rabotata e sk!u~ena preku posrednik ;broker< mo5e da se napi{e negovoto ime i iznosot na brokerskata provizi a 0i!erot mora da go potpi{e obrazecot. 3opiite od site popo!neti obrasci s!u5at kako instrukci a za izvr{uvawe na rabotite i voedno kako pod!oga za adekvatnite na!ozi za kni5ewe. Vo berzanskoto rabotewe so e#ektite ni edna rabota di!erot na smee da sk!u~i po neko kurs i kamatna stapka ko a bitno se raz!ikuva od kursot i!i kamatnata stapka koi {to se #ormirani vo vreme na sk!u~uvaweto na rabotata. 2oa bi zna~e!o kr{ewe na mora!niot kodeks na odnesuvawe. 1o takva postapka di!erot dosta brzo bi a izgubi! doverbata& a bez doverba nema ni rabotewe na berzata. 6. BERZA NA MAKEDONI"A OSNOVNI PRETPOSTAVKI ZA OSNOVAWE I USPE[NO RABOTEWE NA E&EKTNA BERZA VO MAKEDONI"A Za da bide osnovana i uspe{no da raboti edna e#ektna berza treba da bidat ispo!neti pove=e predus!ovi. 2oa zna~i deka posto at pove=e #aktori {to go determiniraat osnovaweto na e#ektna berza. 0ominantite mo5at da bidat posmatrani od pove=e aspekti7 od naciona!en i me:unaroden& od ob ektiven i sub ektiven aspekt& od istoriski odnosno bremenski& od instituciona!en i neinstituciona!en aspekt itn.

Vo natamo{nite iz!agawa =e se obideme da upatime na neko!ku determinanti718 1. edna od osnovnite determinanti za osnovawe i uspe{no rabotewe na e#ektna berza e -.)*+* -/ (/0).,-*1+ -/ -/2.*-/3-/+/ ,4*-*5.6/. Imeno& stanuva zbor za nivoto na razvienost na proizvodnite si!i& ekonomskata i #inansiskata diverzi#ikaci a na naciona!nata ekonomi a& dinamikata na stopanskiot raste5& razvitokot na pazarnite odnosi& posebno na #inansiskiot Pazar i negovite e!ementi ;pazarot na pari i kratkoro~ni "artii od vrednost& pazarot na kapita! i do!goro~ni "artii od vrednost i devizniot Pazar<. )abIuduvano od aspekt na ovaa determinanta -akedoni a spa:a vo grupata na zem i vo razvitok ko a vo pos!ednite neko!ku godini duri be!e5i negativna stapka na raste5. 1triktnoto po~ituvawe na ovaa determinanta vo ovo moment bi pretsavuva!o pre~ka za osnovawe i uspe{no #unkcionirawe na e#ektna berza vo -akedoni a. -e:utoa& toa po~ituvawe iako ima svo rezon& sepak treba da se ima predvid deka osnovaweto na e#ektnata berza i ne zinoto #unkcionirawe bi ima!e svoe avtonomno pozitivno v!i anie vrz obemot i dinamikata na naciona!nata ekonomi a i na strukturata na taa ekonomi a. 2. 1!edna determinanta e 1*1+*67/+/ )* -/2.*-/3-/+/ ,4*-*5.6/. Imeno& stanuva zbor za toa da!i vo naciona!nata ekonomi a ima uramnote5eni makroekonimski odnosi i!i pak& postoi in#!aci a i!i de#!aci a. Vrz osnova na toa da!i naciona!nata va!uta ima stabi!na kupovna si!a i intrva!utna vrednost ;devizen kurs< i!i pak& kupovnata si!a pa:a i!i raste& a devizniot kurs se zgo!emuva i!i se nama!uva. Isto taka e mnogu zna~a no da!i bi!ansot na p!a=awe e uramnote5en i!i ima de#icit i!i su#icit. Vo zavisnost od nivoto na razvienost na naciona!nata ekonomi a i sosto bata vo taa ekonomi a dosta zna~aen e sistemit i stepenot na investiraweto. -akedoni a od aspekt na ovaa determinanta spa:a vo grupata
18

d-r /i0o#ir Jovanovski- 1inansiski $azar, Sko$je ),,2 str& 3%5

na zem i so nizok stepen na vnatre{na i nadvore{na ramnote5a i so k!asi~en sistem na investirawe. 'tvoraweto na e#ektna berza smetame deka nema da v!i ae vrz natamo{noto v!o{uvawe na ekonomskata konste!aci a vo -akedoni a. )aprotiv& smetame deka =e v!i ae stabi!izaciono i vo go!ema mera =e pridonese za zabrzano menuvawe i!i trans#ormirawe na posto niot sistem na investirawe vo sovremen sistem na investirawe po pat na razvivawe na pazarnite odnosi vo sistemit na investirawe preku razvivawe na pazarot nakapita! i do!goro~ni "artii od vrednost i posebno na e#ektnata berza. 3. P*1+*,8, -/ 9*+(,7,- 7(*6 -/ ).:*). -/ ;/(+.. *: )(,:-*1+ koi bi bi!e predmet na trguvawe i adekvatni ko!i~ini od tie "artii od vrednost. D!edano od aspekt na ovaa determinanta -akedoni a spa:a vo zem ite vo tranzici a od soci a!isti~ki ekonomski sistem na pazarna ekonomi a. 3ako i site drugi zem i vo tranzici a & taka i -akedoni a vo po~etokot vo po~etokot nema razvien sistem i praktika na "artii od vrednost & nema akcii i akcionerski kapita! koi se karakteristika na porazvienite pazarni ekonomii. 1o pri#a=aweto na instituciona!nite re{eni a vo vrska so trans#ormaci ata na op{testveniot kapita!& odnosno so negovoto privatizirawe =e se sozdavaat us!ovi za razvivawe na sistemot na "artii od vrednost i na e#ektnata berza. Isto taka vo us!ovi na pazarna ekonomi a dr5avata i drugite institucii i asoci acii =e pristapat kon primarna & podocn akon sekundarna emisi a na "artii od vrednost koi =e pretstavuvaat so!iden materi a! za trguvawe na berzata vo -akedoni a. 1pored toa& sozdavaweto na so!iden materi a! za trguvawe na berzata ne e sub ektivna 5e!ba& tuku ob ektivna rea!nost determinirana od stepenot na po~ituvawe 4. na pazarnite zakonitosto i postu!atite na sovremenoto stopanisuvawe i odnesuvawe. I-1+.+<2.*-/3-. :,+,(5.-/-+.. 1eko a naciona!na ekonomi a ko a se nao:a vo tranzivi a vo ko a gi napu{ta osnovnote sistemski& makroekonomski i mikroekonimski karakteristiki na

soci a!isti~kiot stopanski sistem i so toa poprima karakteristiki na pazarna ekonomi a vo razvo & spored toa i vo -akedoni a& pokra (stavot mora da se donesat i niza zakoni koi =e pretstavuvaat instituciona!na osnova i pretpostavka za razvivawe na pazarni odnosi vo skoro site ob!asti na 5iveewe i stopanisuvawe. 'd aspekt na uspe{no #unkcionirawe na berzata na e#ekti vo -akedoni a smetame deka e nu5no donesuvawe na s!ednive zakoni7 za monetaren ;pari~en< sistem& za banki i {tedi!nici& za narodna banka& za dano~en sistem& za devizen sistem& za smetkovodstvo& za kontro!a i revizi a& za #ormirawe na speci a!izirani institucii& za revizi a i procenka na imotot& za speci a!izirani ku=i za k!iring ;c!earing "ouse<& za #ormirawe na speci a!izirani institucii ;agencii< za osiguruvawe na p!asmani na #inansiski sredstva& za ste~a ;bankrotstvo< i !ikvidaci a na neso!ventni sub ekti. 2uka zado!5ite!no spa:aat s!ednive zakoni koi direktno se odnesuvaat na pazarot na "artii od vrednost7 zakon za "artii od vrednost i promet so "artii od vrednost& za Pazar na pari i kratkoro~ni "artii od vrednost& za e#ektni berzi ;Pazar na do!goro~ni "artii od vrednost<& za devizen Pazar& za brokerski ku=i& za instituciona!ni investitori ;investicioni #ondovi& osigurite!ni kompanii& penziski #ondovi& zaedni~ki #ondovi itn.<& za agenci a na de!ovni inovacii& za !ombardno i "ipotekarno kreditirawe& za v!o5uvawa& za rentna po!itika itn. donesuvaweto na ovie zakoni e makotrpna rabota& no i eden od osnovnite instituciona!ni predus!ovi za osnovawe i uspe{no rabotewe na e#ektnata berza vo -akedoni a. 5. 'snovaweto i uspe{noto #unkcionirawe na seko a e#ektna berza e determinirana so *7,07,:<)/8, -/ 1*3.:,- 7,(0/-14. 4/:/(. 2uka se mis!i na se!ektirawe i obu~uvawe na m!ad& perspektiven kadar za vr{ewe na site berzanski raboti. -akedoni a raspo!aga so so!iden kadar na nivo na dip!omirani ekonomisti od ob!asta na monetarnite #inansii& bankarstvoto i me:unarodnite #inansii& na nivo na postdip!omci od ob!asta na monetarnata ekonomi a na

nivo na doktorat na nauki od ob!asta na monetarnata ekonomi a i me:unarodnite #inansii. Vo -akedoni a postoi do!gogodi{na tradici a vo sozdavaweto na kva!iteten kadar ko be{e mnogu cenet vo ramkite na porane{na Lugos!avi a. 6. P(*1+*(-/ :,+,(5.-/-+/. 'vaa determinanta ima dva aspekti7 makro i mikro !okaci a. -akro!okaci ata vo su{tina zna~i vo ko grad bi bi!o sedi{teto na berzata. )a ~esto se !ocira vo g!avniot grad i!i vo neko drug grad ko {to e poznat stopanski& posebno #inansiski centar. 1o og!ed na toa {to vo -akedoni a =e se osnova edna e#ektna berza smetame deka taa bi treba!o da bide vo 1kop e& kade {to e visok stepenot na koncentraci a na kapiuta!& kadar& te!ekomunikacii i druga in#rastruktura. Podocna bi mo5e!o da se osnovaat berzi vo +ito!a& Jtip& 1trrumica& '"rid i vo drugi gradovi. Jto se odnesuva do mikro !okaci ata vo skoro site zem i vo svetot e#ektnite berzi se !ocirani vo centarot na gradot. 7. S.1+,5*+ -/ .-=*(5.(/8, >.-=*(5/+.4/+/? )* 7,(0/+/. Vo site visokorazvieni pazarni ekonomii na zna~a nite e#ektni berzi se vo ce!ost komp uterizirani i se pretvoreni od berzi so izvikuvawe vo bez{umni berzi. Jto se odmnesuva do e#ektnata berza vo -akedoni a so og!ed na toa {to vo po~etokot =e se ostvaruva re!ativno ma! obem na transakcii i poradi steknuvawe na berzanska rutina e po5e!no berzata vo po~etokot da raboti po sistemot na izvikuvawe& a podocna naporedno so dinamikata na ne zinoto razvivawe da se ostvaruva procesot na komp uterizaci a na berzanskoto rabotewe. /ko se saka da se otpo~ne vedna{ so komp uterizirana berza mora pritoa da se ima predvid tro{kovniot aspekt na raboteweto na berzata& odnosno visinata na provizi ata na berzanskoto rabotewe so koe =e treba da se pokrivaat tro{ocite na raboteweto na berzata. Poznato e deka berzata e supti!na #inansiska instituci a i za ne zinoto otvorawe i #unkcionirawe treba da bidat obezbedeni osnovni predus!ovi. )e treba da se zaboravi i da se zanemari prednosta vo odnos na drugite

naciona!ni ekonomii koi mnogu poodamna osnova!e berzi. Imeno& poznat ni e patot na evo!uci ata na berzite vo porazvienite pazarni ekonomii i na~inot na nivnoto organizirawe i rabotewe. 2oa e go!ema prednost i mo5nost da se preskokne skoro eden i po! vek vreme vo koe se osnova!e i rabote!e na poznatite e#ektni berzi vo svetot. OSNOVAWE NA MAKEDONSKA BERZA NA DO#GORO@NI %ARTII OD VREDNOST I1+*(.6/ 'snova~koto sobranie na -akedonskata berza na do!goro~ni "artii od vrednost /0 1kop e& se odr5a na 13.HF. 1FF$ godina & a o#ici a!noto trguvawe zapo~na na 2K.H3. 1FF* godina. 1 -akedonskata berza /0 1kop e pretstavuva centra!no mesto za trguvawe so do!gopo~ni "artii od vrednost co dr5avata i e prva organizirana berza za do!gopo~ni "artii od vrednost vo istori ata na 6.-akedoni a. +erzata be{e osnovana kako akcionersko dru{tvo koe {to raboti na nepro#itna osnova& so osnova~ki kapita! od eden mi!ion germanski marki. 1og!asno toga{nite propisi osnova~i na +erzata mo5ea da bidat samo banki i dr. #inansiski institucii ;{tedi!nici i osigurite!ni dru{tva<. +erzata a osnovaa 1F ~!enki& ;13 banki& 3 osigurite!ni dru{tva i 3 {tedi!nici<. 1og!asno noviot Zakon za izdavawe i trguvawe so "artii od vrednost od 1FF, god& ~!enki na +erzata mo5ea da bidat samo pravni !ica ~i a osnovna de nost e isk!u~iva trguvawe so do!goro~ni "artii od vrednost. 1og!asno so ovie promeni bro ot na ~!enovite na -akedonskata berza opadna na , ~!enki. brokerski ku=i. 1o noviot zakon za "artii od vrednost od 2HHH god& ~!enki na berzata. u~esnici vo trguvaweto se brokerski ku=i i banki ;od 2HH2 god.<. 4!enkite na +erzata mora da dobi at dozvo!a za trguvawe so "artii od vrednost od 3omisi ata za "artii od vrednost na 6.-akedoni a. )eposrednoto trguvawe so "artiite od vrednost mo5e da go vr{at samo ov!asteni posrednici& brokeri.

1$

*eb si e + ,,,.-se.co-.-k

pretstavnici na ~!enkite na +erzata ;vo -akedoni a posto at 14H !icencirani brokeri<. Vo momentov -akedonskata berza ima 12 ~!enki. F brokerski ku=i i 3 banki.2$ 1og!asno noviot Zakon za "artii od vrednost od 2HHH god. osnova~kiot kapita! na brokerskata ku=a treba da iznesuva na ma!ku ,$HHH evra za steknuvawe na osnovna !icanca ;samo posrednik vo trguvaweto<& do maksimum $HHHHH evra za steknuvawe na po!na !icenca ;posrednik& #arant na otkup na novi emisii& principa! vo trguvawe<. Po~nuva =i od 2H uni 2HH1 god& -akedonskata berza /0 1kop e po~na da raboti na pro#itna osnova so osnova~ki kapita! od $HHHHH evra. 21 /kcioneri na -akedonskata berza mo5e da bidat bi!o koi doma{ni stranski pravno i #izi~ki !ica. 1opstvenosta na poedine~en akcioner na +erzata e ograni~ena na 1HS od osnovnata g!avnina na +erzata. Vo ma 2HH2 god. V!adata na 6. -akedoni a usvoi izmeni na Zakonot za "artii od vrednost so koi se voveduva zado!5ite!na kotaci a za odreden bro na akcionerski dru{tva& koi gi ispo!nuvaat us!ovite za kotaci a na o#ici a!niot Pazar na -akedonskata berza /0 1kop e& po osnov na ovo Zakon& do kra ot na 2HH2 god. da se uvrstat akciite na oko!u 12H akcionerski dru{tva. O(A/-.0/2.6/ 'snovni organi na upravuvawe na berzata se722 1obranie na akcioneri 'dbor na direktori Izvr{en direktor

Za izvr{uvawe na svoite osnovni #unkcii& +erzata #ormira komisii i drugi te!a i toa7 2% 21

3omisi a za kotaci a 3omisi a za priem na novi ~!enki /rbitra5a i 1ud na ~esta.

*eb si e + ,,,.-se.co-.-k *eb si e + ,,,.-se.co-.-k 22 *eb si e + ,,,.-se.co-.-k

P/0/(-. S,A5,-+. 2rguvaweto na berzata se vr{i na dva pazari7 23 '#ici a!en pazar i )eo#ici a!en pazar.

Za da mo5e edno dru{tvo da se pri avi na kotaci a na '#ici a!niot Pazar potrebno e minima!niot procent na "artiite od vrednost& {to gi poseduva avnosta& da iznesuva 3HS i minima!en bro od 1HH akcioneri& a nomina!nata vrednost na site "artii od vrednost na emitentot da dostignuvaat iznos od na ma!ku $HH.HHH evra. 3otiranoto dru{tvo e do!5no da dostavi revidirani #inansiski izve{tai za pos!ednite 3 godini. )e treba da postoi ograni~uvawe vo prenesuvaweto na "arti ata od vrednost. 1o prospektot emitentot treba da doka5e deka postoi aven interes za de nosta na emitentot i "arti ata od vrednost {to kotira. Za u~estvo na )eo#ici a!niot Pazar edinstvena obvrska e dostavuvawe na #orma!no barawe za trguvawe so oprede!ena "arti a od vrednost od strana na neko a ~!enka na +erzata bazirana na na!og na neko zainteresiran investitor. 1og!asno Zakonot za "artii od vrednost site transakcii vo 6.-akedoni a koi ne kotiraat na o#ici a!niot berzanski Pazar treba da se izvr{uvaat na neo#ici a!niot do 31.12.2HH3 godina. +erzata e do!5na da gi ob avuva vo trguvaweto. U13*). 0/ 4*+/2.6/ 0/ ;/(+..+, *: )(,:-*1+ %mitentot ~ii "artii od vrednost kotiraat na berzata treba da bide organiziran kako akcionersko dru{tvo vo 6. -akedoni a i da raboti vo sog!asnost so makedonskite zakoni i negoviot statut. %mitentot& trreba da dobie pozitivno mis!ewe za kotaci a na +erzata od 3omisi ata za kotaci a& koe go potvrduva 'dborot na +erzata. %mitentot treba da ima soodvetno iskustvo i ug!ed vo de nosta.
23

avnosta site transakcii od

*eb si e + ,,,.-se.co-.-k

Pos!edniot #inansiski izve{ta ne smee da bide postar od * meseci od datumot koga e izraboten prospektot. 1ostaven de! na pri avata e i prospektot ko treba da bide podgotven sog!asno propi{anata sodr5ina od strana na 3omisi ata za "artii od vrednost i +erzata. 'p{ta obvrska na emitentot e da gi ob avuva site re!evantni podatoci od negovoto rabotewe& kako i promenite vo de nosta& koi mo5e da predizvikaat zna~ite!ni #!uktuacii vo nivoto na cenata na "arti ata od vrednost. 2oa podrazbira redovno dostavuvawe na godi{nite #inansiski izve{tai& redovno in#ormirawe na +erzata za promenite vo strukturata na sopstvenosta na "artiite od vrednost. 1og!asno izmenite vo Zakonot za "artii od vrednost od uni 2HH2 godina& site akcionerski dru{tva koi gi ispo!nuvaat us!ovite za kotaci a sog!asno Pravi!nikot za kotaci a na "artii od vrednost -akedonskata berza /0 1kop e& se do!5ni da gi kotiraat akciite na o#ici a!niot Pazar na berzata na docna do noemvri 2HH2 god. 'bvrskata za zado!5ite!na kotaci a trae do kra ot na 2HH3 god. Po istekot na to rok& dru{tvata mo5e dobrovo!no da se pov!e~at od kotaci a na berzata. T(A<)/8, Instrumenti so koi se trguva na +erzata se do!goro~ni "artii od vrednost i toa7 /kcii 'bvrznici

2rguvaweto na -akedonskata berza se odviva 4 pati nede!no& vo denovite ponede!nik& vtornik& sreda i ~etvrtok& od F.HH do 12.3H ~asot& preku berzanskiot& e!ektronskiot sistem na trguvawe ;+%12<& spored sistemot na na!ozi.24 )a poseben pazaren segment se trguva spored k!asi~niot sistem na aukci a so rezidua!nite akcii vo sopstvenost na dr5avata. B,(0/-14. ,3,4+(*-14. 1.1+,5 0/ +(A<)/8,B BEST
24

*eb si e + ,,,.-se.co-.-k

+%12 ovozmo5uva t.n da!e~insko trguvawe& odnosno ~!enkite na +erzata =e trguvaat direktno od svoite de!ovni prostorii i se bazira na sistemot na na!ozi& sog!asno mode!ot na kontinuirano naddavawe i upotreba na metodot na komp utersko usog!asuvawe na cenite na "artiite od vrednost. 1o poredstvo na +%12& na -akedonskata berza se trguva 3 pati nede!no& seko vtornik& 1reda i ~etvrtok. +%12 e in#ormati~ki sistem ko {to so pomo{ na soodvetna komp uterska podr{ka& ovozmo5uva vnesuvawe& promeni& zadr5uvawe i pov!ekuvawe na na!ozite za trguvawe& nivno avtomatsko usog!asuvawe za trguvawe i sk!u~uvawe na berzanski transakcii& nadzor vrz na!ozite za trguvawe i sk!u~enite berzanski transakcii& kako i preg!ed na in#ormacii za trguvaweto i uvrstenite "artii od vrednost. 2rguvaweto na berzata se odviva vo dve #azi7 #aza pred po~etokot ;#iksing<7 +%12 sistemot gi procesira site vneseni na!ozi za trguvawe i a utvrduva t.n po~etna cena za seko a "arti a od vrednost #aza na trguvawe ;kontinuirano trguvawe<7 ov!astenite brokeri mo5at kontinuirano da vnesuvaat novi na!ozi vo +%12 i da gi menuvaat nerea!iziranite na!ozi od #azata pred po~etok& pri {to +%12 avtomatski gi usog!asuva na!ozite i sk!u~uva berzanski transakcii kako rezu!tat na identi~nosta na us!ovite vo na!ozite. Vo ramkite na +%12 e integriran poseben modu! za modi#icirana k!asi~na aukci a so posredstvo na ko a {to na berzata se trguvaat paketite na akcii {to se vo sopstvenost na dr5avata. Genite na "artiite od vrednost vo +%12 se #ormiraat s!obodno& spored ponudata i pobaruva~kata. K3.(.-A . 9*(/5-<)/8, 3!iringot na transakciite so "artiite od vrednost ;utvrduvawe na kupuva~otTprodava~ot& ko!i~inata na trguvani "artii od vrednost i cenata< go vr{i +erzata& dodeka poramnuvaweto na transakciite na +erzata i

preregistraci ata na sopstvenosta na "artiite od vrednost se rea!izira Gentra!niot depoziter za "artii od vrednost /0 1kop e.