Welcome to Scribd, the world's digital library. Read, publish, and share books and documents. See more
Download
Standard view
Full view
of .
Look up keyword
Like this
3Activity
0 of .
Results for:
No results containing your search query
P. 1
FILOZOFIJA NARAVEkozm

FILOZOFIJA NARAVEkozm

Ratings: (0)|Views: 344|Likes:
Published by vsekakor

More info:

Published by: vsekakor on Dec 30, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/30/2010

pdf

text

original

 
Sledeče strani so nelektorirane in precej hitro tipkane, zato se v naprej opravičujem zavse napake, ki se bodo pojavljale v tekstu, ker za popravljanje preprosto ni bilo veččasa. Upam, da ti bodo v pomoč. Vso srečo na izpitu. Goran.Filozofija narave – izpiski iz literature za smer: Filozofija –S
Alexandre Koyre – Od sklenjenega sveta do neskončnega univerzuma; pogl.:I,II,III,VII,IX.I.NEBES IN NEBESA Nikolaj iz Kuze zanika končnost sveta in to, da je ograjen s stenami nebesnih sfer.Vendar pa ne trdi, da je dejansko neskončen (neskončnost je atribut Boga). Njegovuniverzum ni neskončen (
infinitum)
, temveč
»brezkrajen«
(interminatum).
V svetu so večji ali manjši predmeti ni pa velikih ali majhnih. Minimum in maksimumsta zunaj niza.
Gibanje – 
telo v gibanju ni nikoli na istem mestu
Mirovanje – 
Telo v mirovanju ni nikoli zunaj tega mesta Ni nobenega minimuma ali maksimuma gibanja, nobenega najpočasnejšega innajhitrejšega.
 Redišče sveta se ujema z obodom
. To ni fizikalna ampak metafizično središče.Središče je namreč točka ki je enako oddaljena od oboda.
Bog je
središče sveta in neskončni obod vsega.V to središče ki ne obstaja ne more biti postavljena ne Zemlja ne karkoli drugega in tako nična tem svetu ne more popolnoma mirovati. Kuzanski prenese svojo psevdohermetičnodefinicijo Boga na univerzum: »Sfera, katere središče je povsod, obod pa nikjer«.Zgodovinsko najpomembnejše je to, da Nikolaj Kuzanski
zavrne hierarhičnost univerzuma.
V delu kardinala Nikolaja Kuzanskega veje nov duh, duh renesanse. Njegov duh ni nič večsrednjeveški kozmos. Vsekakor pa še ni neskončni univerzum modernistov.II.NOVA ASTRONOMIJA IN NOVA METAFIZIKAKOPERNIK – uporablja matematično tehniko, ki jo je izdelal Ptolomej, vendar se za svojnavdih vrne nazaj, za Ptolomeja in Aristotela, v zlato dobo Pitagore in Platona. NavajaHerakleida, Akfanta in Hiketasa, Filolaosa in Aristarha s Samosa.- koprenikanska astronomija Zemljo premakne s središča sveta in jo postavi med planete, ins tem spodkoplje same temelje tradicionalnega kozmeičnega svetovnega reda z njegovohierarhično strukturo in kvalitativno opozicijo med nebesnim področjem nespremenljive bitiin zemeljsko podlunarno regijo spremembe in razpada.
-
kopernikov svet ni brez hierarhičnih značilnosti
-
argumentacija za prenos središčnosti vesolja: zdi se iracionalno, da bi se namestosorazmerno majhnega telesa gibalo neznansko veliko telo, »tisto ki vsebuje in locira, inne tisto, ki je vsebovano in locirano«, temveč tudi zato, ker » se pogoj za
mirovanje
štejeza odličnejši in bolj božanski od pogoja za
 spremembo
in
nekonsistentnost 
; zato slednji bolj ustreza zemlji kot univezumu
-
Ravna se po pitagorejski tradiciji in popolnoma preobrne aristotelsko in srednjeveškolestvico vrednot, s tem ko da soncu zardi »njegove najvišje popolnosti in vrednosti – virasvetlobe in življenja: središčno mesto.
11
 
-
Kopernikov svet je še vedno dobro urejen svet, sicer ni več popolnoma hierarhičnostrukturiran toda še vedno ima dva pola sonce in sfero zvezd stalnic ki so rob sveta in zanjimi nič ne biva. Še vedno je KONČNI svet.
-
Univerzum je po Kop. SFERIČEN ker je ta oblika popolna celota in ne potrebuje nobenihvezi, je najpopolnejša in najprostornejša in tako najbolj ustrezna da vsebuje in združujevse stvari. Sonce, Luna in planeti se tudi kažejo kot sfere.
-
Zavrača aristotelski nauk, po katerem »zunaj sveta ni niti teles niti praznega prostora, pravzaprav nič ne eksistira«.
-
Koperniku se zdi čudno, da bi nič lahko kaj dosegal« in je prepričan, da bi morali imeti, česmo dopustili, da »so nebesa neskončna in omejena zgolj s svojo notranjo konkavnostjo«, boljši razlog za trditev, »da ni ničesar zunaj nebes, saj je vsaka stvar, kakršnakoli že jenjena velikot, znotraj njih«,- v tem primeru bi morala biti nebesa seveda negibna:neskončnega dejanskega ni mogoče gibati ali prečkati.
-
Kopernik nam nikoli ne pove, da je
vidni svet 
, svet zvezd stalnic, neskončen, temveč le, da je NEIZMEREN (
immensum)
, da je tako velik, da je Zemlja v primerjavi z njim le točkain še več, celotna krogla njenega letnega kroga okrog sonca, je zgolj neznatna točka.
-
Kopernikov SVET je KONČEN, obkrožen z materialno sfero ali kroglo, sfero zvezdstalnic – sfero ki ima središče v katerem je Sonce.
-
Čeravno je ta svet po načih ali celo Kopernikovih astronomskih standardih precej majhen, pa je bil sam v sebi dovolj velik, da ni bilo čutiti, da je zgrajen po človekovi meri
-
V Kopernikovem astronomskem svetu ni prostora za raj.
GIORDANO BRUNO:
-
nam prvič predstavi ori ali očrt kozmologije, ki je začela prevladovati v zadnjih dvehstoletjih
-
Lovejoy in Koyre ga sprejemata za glavnega predstavnika nauka o decentraliziranem,neskončnem in neskončno naseljenem univezumu.
-
Pred Galileom razglaša, da je »svet neskončen in da zato v njem ni nobenega telesa, ki bimu
 simpliciter 
pripadalo, da je v središču ali na središču ali na obrobju ali med temadvema skrajnostima«…temveč mu le pripada, da je med drugimi telesi.
-
 Najjasnejša in najmočnejša predstavitev novega evangelija o
enotnosti in neskončnosti
sveta je dana v njegovih italijanskih dialogih
 De l'infinitio universo e mondi
in v njegovilatinski pesnitvi
 De immenso et innumerabilibus:
Obstaja en sam unverzalen prostor, ena sama in prostrana neizmernost – imenuje jo praznina.
-
medtem ko že prej Nikolaj Kuzanski preprosto ugotavlja, da
svetu ni mogoče pripisatimeja
, Giordano Bruno trdi, da je
neskončen
.
-
Bruno uporablja načelo polnosti (drugi svetovi prek prostora identični z našim lastnim; prostor je vsepovsod izpolnjen z materijo ali vsaj z etrom) in zavrača vse omejitve.
-
Bruno na staro in znamenito
questio disputata
: zakaj Bog ni ustvaril neskončnega sveta? – vprašanje , na katerega so srednjeveški sholastiki dali tako dober odgovor, namreč, daso zavrnili samo možnost neskončne kreature – kratko malo odgovarja, in ot kot prvi: Bog je to storil. In celo: Bog ni mogel storiti drugače.
-
Razkroj kozmosa, in to da zemlja izgubi svoj središčni enkraten (ne privilegiran) položaj privede do tega, da čovek izgubi svoj enkraten in privilegiran položaj v teokozmičnidrami stvarjenja, v kateri je bildo tedaj človek tako sreediščna figura kot zastavek. Nakoncu razvoja nejdemo nem in strašljiv svet Pascalovega »libertina«, nesmiseln svetmoderne znanstvene filozofije. Na koncu najdemo nihilizem in brezup.
22
 
-
 Nikolaj Kuzanski ugotavlja, da nespremenljivosti ni mogoče najti v nobenem delucelotnega univerzuma.
-
Giordano Bruno gre mnogo dlje, zanj sta gibanje in sprememba znaka popolnosti in neodsotnosti popolnosti.
Nespremenljiv univerzum bi bil mrtev; živ univerzum morazmožnost gibanja in spreminjanja.
-
Dve načeli pomembni za Brunovo mišljenje: a) c
načelo zadostnega razloga
(kot ga 100 pozneje imenuje Leibnitz)b) odločilni premik od čutnega k intelektualnemuspoznanju v njunem odnosu do mišljenja (intelekta). Bruno trdi, da je čutno zaznavanjetako zmedeno in zmotno in ga ne moremo vzeti za temelj znanstvene in filozofskevednosti. Razloži, da je neskončnost, medtem, ko je za čutno zaznavanje in imaginacijonedostopna in nepredstavljiva za intelekt, nasprotno, njegov prvotni in najbolj zanesljivkoncept.
-
 Načelo zadostnega razloga B uporablja v razpravi o prostoru in prostorsko razširjenemuniverzumu. Brunov
prostor, prostor neskončnega univerzuma
in hkrati (nekakonapačno razumljene) Lukrecove 'praznine',
 je popolnoma homogen in vsepovsodpodoben samemu sebi
-
Aristotelska koncepcija sklenjenega znotrajsvetnega prostora ni le – v skladu z Bglediščem, napačna temveč tudi nesmiselna. Brunova kritika Aristotel ej napačne, ker gene razume in nadomešča
mestni kontinuum
rškega filozofa
z geometrijskim»prostorom«.
-
Prostor ki ga zavzeme naš svet in prostor zunaj njega je
isti.
 
-
Star ugovor, da koncept neskončnosti lahko apliciramo le na Boga, je taisti ki je NikolajaKuzanskega in kasneje Descartesa pripeljal do tega, da sta se izogibala imenovati svojasvetova »neskončna«, temveč sta ju imenovala le »
nekončna«
in
»nedoločena«
. Brunoodgovarja, da ne zanika izrecne razlike med
intenzivno
in popolnoma preprostoneskončnostjo Boga in
ekstenzivno
in mnogovrstno neskončnostjo sveta. V primerjavi zBogom je svet zgolj točka, zgolj nič.
-
Božje stvarjenje mora za to, da bi bilo popolno in vredno stvrnika, vsebovati vse, kar jemogoče, to je, neštevilna posamezna bitja, neštevilne Zemlje, zvezde in Sonca – tako bilahko rekli, da Bog potrebuje neskončen prostor, da bi vanj postavil ta neskončni svet.
III.
NOVA ASTRONOMIJA PROTI NOVI METAFIZIKI (
Keplerjeva zavrnitevneskončnosti)
-
koncepcija neskončnosti univerzuma j ečisto metafizičen nauk, ki j elakho upravičenotemelj empirične znanosti, sama pa ne more nikoli temeljiti na empirizmu. To je zelodobro razumel in jo zato zavrne Kepler. In to ne samo zaradi metafizičnih temveč tudizaradi čisto znanstvenih razlogov;
-
Kepler zanika neskončnost univerzuma.
-
V svetu vidi izraz Boga , ki simbolizira sveto trojico in uteleša v njegovi strukturimatematični red in harmonijo. Red in harmonijo ki je ni mogoče najti v neskončnem inzato popolnoma brezobličnem ali uniformnem Brunovem univerzumu.
-
 Ni koncepcija ustvarjalnega dejanja tista, ki jo Kepler postavlja proti Brunu in tistim, ki sestrinjajo z njegovimi nazori, temveč koncepcija
astronomske znanosti
, ki jo utemlejujejoin omejujejo pojavi.
-
Aristotel izhajajoč iz gibanja dokaže končnost sveta
-
Kepler se ne strina niti z Brunovim strastnim navdušenjem za neskončnost univerzumaniti z Gilbertovo željo, d abi dvignil božjo neskončno moč
-
Kepler zavrne infinitistično koncepcijo univerzuma
33

Activity (3)

You've already reviewed this. Edit your review.
1 thousand reads
1 hundred reads
lukamail liked this

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->