Notar Avgust Ribič

Velenje

ZELIŠČA V VRTU – KAJ MORAMO VEDETI…

Bazilika
Pridelujemo jo lahko v toplejših predelih kot trajni grmiček ali v hladnejših (zmrzovanje) kot
enoletnico. Sejemo jo v zabojčke na toplem zgodaj spomladi ali pozno pozimi. Pred
presaditvijo jih damo v hladnejši prostor na utrjevanje. Na prosto presadimo v razmaku 30 cm,
ko mraz mine. Baziliko redno zalivamo in odstranjujemo brste, da uravnavamo rast. Liste
nabiramo vse poletja. Lahko jih posušimo ali zamrznemo.
Brin
Brin potrebuje veliko prostora. sadimo ga kot ozadje drugim nižjim rastlinam. S striženjem
vzdržujemo primerno obliko. Raste naj na nevtralnih tleh (pH 7). Brin sejemo na prosto pozno
pozimi ali pa sadimo mlade rastline. Zgodaj poleti ga lahko razmnožujemo s stebelnimi
potaknjenci. Skrbimo, da se ne zapleveli. Brinove jagode nabiramo, ko so povsem zrele (črne,
sivo poprhnjene). Lahko jih sušimo (zelo počasi) ali zamrznemo.

Boraga
Je enoletnica in se pogosto sama zaseje. Je tudi lepa okrasna rastline, ker ima bogata modra
socvetja. Potrebuje veliko sonca na dobro prepustnih sušnejših tleh. Sejemo jo spomladi na
stalna mesta v razdalji 35 cm. Jeseni rastlina odmre in njeno seme se samo zaseje. Potrebno je
redno prirezovanje in urejanje. Mlade liste nabiramo poleti in jih zamrznemo. Cvetovi so
odlična sladica, če jih kandiramo.

1 od 7
 Drobnjak
Ta trajnica ima s svojimi velikimi vijoličnordečimi socvetji tudi okrasno vlogo. Je zelo
zgoščene rasti. Potrebuje vlažna tla. Spomladi ga sejemo na razdalji 30 cm, lahko pa ga
razmnožujemo z razdeljevanjem stare ruše na manjše šopke. Razdelimo ga vsaj vsake 3 leta,
ko zemljo prekopljemo in ji dodamo kompost ali hlevski gnoj. Dobro prenaša rezanje listov, ki
jih lahko zmrznemo v ledene kocke.
Gabez
Lahko ga pridelujemo v kompostnici. Dobro uspeva v tleh bogatih z organskimi hranili na
senčnih mestih. Lahko ga vzgojimo iz semena, vendar je to dolgotrajen postopek. Raje kupimo
odraslo rastlino in vsako leto na zunanji strani odrežemo stranske izrastke, ki jih posadimo.
Vsake tri leta ga izkopljemo, razdelimo in ponovno posadimo. Liste po potrebi strižemo in
napravimo s kalijem bogato gnojilo. Cvetove lahko uporabimo kot barvilo.

Hren
Je odporna trajnica. Sadimo ga v bogata tla na soncu ali polsenci. Najbolje ga je gojiti na
dvignjenih gredah (60 cm) nad potmi. Se hitro množi in lahko preraste ves vrt. Zgodaj
spomladi posadimo korenine narezane na 15 cm dolge kose 30 cm narazen. Rastline jeseni
izkopljemo in shranimo v posodah napolnjenih z vlažnim peskom ali šoto. Večino korenin
preko zime porabimo, nekaj pa prihranimo za sajenje.

Kislica

2 od 7
Dobro uspeva v rahli senci in bogatih ter vlažnih tleh. Lahko jo sejemo, vendar traja dolgo
časa da zraste. Raje jeseni sadimo korenine odraslih rastlin. Redno odstranjujemo cvetna
stebla, da cvetenje premaknemo proti koncu sezone. Skrbimo, da se plevel ne razraste. Redno
zalivamo. Po treh letih prično rastline propadati. Izkopljemo jih in poberemo stranske
poganjke, ki jih posadimo. Liste nabiramo ves čas in jih sušimo. Shranjujemo jih v zrakotesnih
kozarcih.
Komarček
Je visoka in močna rastlina z rumenimi cvetovi in svetlo zelenimi listi. Lahko je tudi okrasna
rastlina. Raste na bogatih tleh na s soncem osvetljenem mestu. Sejemo ali sadimo spomladi ali
jeseni vsaj 50 cm narazen. Redno režemo, da poganja nove cvetove. Posamezne cvetne
poganjke puščamo, da pridelamo seme. Vsake tri leta ga presadimo. Najbolje je uporabljati
sveže liste, lahko pa se jih tudi posuši vendar zgubijo velik del arome.
Koprc
Koprc je enoletnica z lepimi pernatimi listi in rumenimi cvetovi. Navadno se zaseje sam, v
hladnejših predelih pa mu moramo pomagati. Dobro uspeva suhih tleh z veliko sonca. Sejemo
spomladi v vrste 30 cm narazen. Če želimo vse leto imeti sveže liste sejemo vsak mesec do
poznega poletja. Koprc moramo redno pleti, okopavati in v sušnem obdobju dobro zalivati.
Listje in plodove lahko sušimo.

Kraški šetraj
Vedno zelen polgrm, ki ga lahko gojimo tudi kot okrasno rastlino. Raste na sončnih rastiščih z
dobro odcednimi bogatimi tlemi. Sredi poletja sejemo seme ali pa ga razmnožujemo z
zelenimi stebelnimi podtaknjenci. Razdalja med rastlinami naj bo 50 cm. Redno obrezujemo
in odstranjujemo rastne vršičke v zgornjem delu, da v spodnjem delu ne ogoli. Pozimi ga
zaščitimo s folijo. Presajamo ga vsake 3 do 4 leta. Liste in poganjke nabiramo preko celega
leta. Lahko jih sušimo.

Krebuljica
Enoletnica nezanimivega videza s pikantnim okusom. Raste naj na senčnem in vlažnem
rastišču sicer prehitro cveti. Sejemo zgodaj do sredi spomladi.Nekaj rastlin pustimo, da

3 od 7
semenijo. Zasejejo se od kasnega poletja do zgodnje jeseni. Pozno setev zaščitimo s folijo (ni
potrebno v toplejših delih južne Slovenije). Izdatno zalivamo in odstranjujemo cvetne
poganjke. Stranske liste pobiramo in jih posušimo ali zamrznemo.

Lovor
Je subtropska rastlina in ga na prostem lahko gojimo samo na primorskem. Drugje ga
zasadimo v posode in pozimi prenesemo v toplejši prostor. Uspeva v dobro prepustnih tleh na
soncu. V posodah naredimo mešanico navadne prsti in komposta. Redno ga moramo zalivati.
V posodah ne zalivamo toliko, da bi se zemlja popolnoma prepojila. Poleti enkrat mesečno
pognojimo s tekočim gnojilom. Nabiramo listje preko poletja, ki ga sušimo na soncu in
shranimo v neprodušno zaprte kozarce.

Luštrek
Visoka trajnica, ki vsako leto odmre do tal. Potrebuje veliko prostora in najprimerneje je, da
ga zasadimo bolj v ozadju za visokimi trajnicami. Lahko ga sadimo tudi na okrasnih gredicah,
ker ima lepa rumena socvetja. Najraje ima sončno mesto, prenese pa tudi polsenco. Tla naj
bodo vlažna in bogata z organskimi snovmi. Seme sejemo spomladi, sadimo pa zgodaj
spomladi ali jeseni (uporabljamo sadike ali dele rastlin). Sadimo oz. sejemo vsaj 90 cm
narazen. Vsako leto odmre do tal in naslednje leto zraste še višje. Polno višino doseže po štirih
letih. Po tem času ga presadimo. Nabiramo sveže listje preko vse sezone, lahko pa ga
posušimo.
Majaron
Poltrajni grmiček, ki pri nas ne preživi zime in ga gojimo kot enoletnico. Raste na odcednih
tleh z veliko sonca. Sadimo mlade rastline ali njihove dele in sejemo zgodaj spomladi. Redno
odstranjujemo vršičke, da se razvijejo gosti grmički. Okopavamo in plejemo, ob sušnem
vremenu pa tudi zalivamo. Jeseni ga presadimo v lonce in prenesemo na toplo, če želimo da
bo preživel zimo. Listje nabiramo od pozne pomladi dalje. Lahko ga sušimo ali zamrznemo.

4 od 7
 Materina dušica ali timijan
Poznamo veliko vrst materine dušice, ki dosegajo različne višine. So tudi lepe okrasne rastline.
Rade privabljajo žuželke. Rastejo na nevtralnih tleh (pH 7) z veliko sonca. Sejemo jih sredi
pomladi, polegle oblike pa razmnožujemo s potaknjenci ali razdelitvijo starih grmičkov. Ves
čas odstranjujemo vršičke, da se v spodnjem delu ne ogolijo. Ko odcvetijo jih porežemo. Liste
nabiramo preko poletja in jih posušimo.

Melisa
Melisa je prijetno dišeča trajnica, ki pa se zelo dobro razrašča. Najbolje uspeva na sončnih
rastiščih z organskimi snovmi bogatimi tlemi. Dobro prenaša polsenco, v senci pa listi
obledijo. Seme sejemo zgodaj spomladi. Starejše rastline lahko razdelimo in presadimo.
Grmičke obrezujemo, da imajo primerno obliko, vsake tri leta pa jih presadimo. Sveže liste
nabiramo preko vsega leta. Sušijo se ne dobro, jih pa uspešno zamrzujemo.
Meta
Je odporna trajnica, ki lahko hitro podivja. Ni zahtevna do rastišča, najbolje pa uspeva v
polsenci. Koreninske podtaknjence sadimo spomladi. Ne potrebuje posebne oskrbe. V sušnem
vremenu jo redno zalivamo, sicer pa jo redno obtrgujemo. Listje nabiramo od pomladi do
jeseni. Lahko sušimo ali pa zamrznemo v ledene kocke.

Pehtran
Pri nas se dobita dva tipa pehtrana; francoski in ruski. Francoski je manj odporen in težko
prenaša zimo na prostem. Je tudi bolj ostrega okusa. Pehtran raste na dobro dreniranih tleh na
soncu in v zavetju. Francoski pehtran ne moremo razmnoževati s semenom. Odrasle rastline

5 od 7
lahko delimo spomladi, ko sejemo seme ruskega pehtrana. Pehtran moramo pleti in zalivati.
Vsake štiri leta ga izkopljemo in presadimo. Uporabljamo sveže liste, ki jih nabiramo po
potrebi. Sušenje ni priporočljivo zaradi izgube arome.

Peteršilj
Peteršilj je dvoletnica, vendar ga ponavadi gojimo kot enoletnico. Tla naj bodo bogata z
organskimi snovmi, lahko je tudi v polsenci. Sejemo lahko na toplem pozno pozimi (zgodnja
raba) ali pa zgodaj spomladi in poleti. Sredi poletja ga lahko sejemo v lonce in ga gojimo na
toplem. Preko cele zime bomo imeli svež peteršilj. Peteršilj zelo počasi kali. Ves čas
odstranjujemo plevel in zalivamo ob sušnejšem vremenu. Liste odtrgujemo po potrebi vendar
ne tako, da bi odstranili vse. Lahko jih posušimo v vroči pečici ali pa zamrznemo v ledene
kocke.

Rožmarin
Vedno zeleni grm, ki cveti modro in privlači žuželke. Raste na dobro dreniranih tleh z veliko
organske snovi in sonca. Razmnožujemo ga s podtaknjenci zgodaj spomladi. Na primorskem
ga lahko uporabimo za živo mejo. Ko odcveti ga temeljito obrežemo, da ne ogoli v spodnjem
delu. Liste pridobivamo vse leto, lahko jih tudi posušimo.

Žajbelj
Ta trd polgrm s sivkasto zelenimi listi je lahko lep dodatek gredicam. Potrebuje veliko sonca
in propustna tla z veliko organske snovi. Rastočim poganjkom odstranjujemo vršičke, da so
rastline goste. Če poganjki ogolijo jih položimo na tla in pokrijemo s prstjo. Listje nabiramo
vse poletje pred cvetenjem in ga posušimo.

6 od 7
7 od 7