20 Delo, 13.

julija 2002

Na urjenju ameri¿kih marincev

Bojna ladja je
najbolj¿i ambasador
Ervin Hladnik-Milharþiþ, Parris Island

meri¿ka zunanja poli-

A
tika je samozavestna,
ker temelji na prepri-
þljivih argumentih.
Najlep¿e jih je maja le-
ta 1998 na veþerji v ofi-
cirskem klubu Marin-
cev opisal sekretar za
mornarico predsedni-
ka Billa Clintona John
Dalton. »Danes so na¿e mornari¿ke zgodbe
ponovno o¡ivljene zaradi ¿e ene uspe¿ne
zgodbe iz Arabskega zaliva,« je rekel. »Bese-
de, ki jih leta 1660 izrekel Oliver Cromwell, za
njim pa ponovil Winston Churchill, ¿e danes
zvenijo tako zelo resniþno: bojna ladja je na¿
najbolj¿i ambasador. Ali kakor je tako lepo
rekel veliki ameri¿ki dr¡avnik George Ken-
nan: Ne morete si misliti, koliko k vljudnosti
in prijetnosti diplomacije lahko prispeva
majhna in tiha pritajena vojska v ozadju.«
Vodnik Yoemen English je konec leto¿njega
junija novi generaciji tihih in pritajenih diplo-
matov predaval prvo lekcijo njihovega poslan-
stva. Vzdu¿je je bilo daleþ od vljudnosti in pri-
jetnosti, ki so se ji namenili slu¡iti.
»Zaprite usta!« je tulil v avtobus, ki je ob dveh
ponoþi pripeljal v voja¿ko opori¿þe na otoku
Parris v Severni Karolini na jugu Zdru¡enih
dr¡av. Njegovo razburjenje se je zdelo nena-
vadno, ker nihþe od potnikov ni bil rekel niþ.
Iz moþvirij na severu otoka so v valovih leteli
komarji, ki so se vrteli okrog njegovega trdega
na oþi potisnjenega klobuka. ¬tiri petine oto-
ka so slana moþvirja, v katerih ¡ivijo neprije-
tna in nevarna bitja, ena petina pa velja za oze-
mlje, na katerem je mogoþe ¡iveti. Ali vsaj za
ozemlje, na katerem lahko skupaj z napadal-
nimi rdeþimi mravljami ¡ivijo vojaki. Þeprav
je sonce za¿lo pred ¿estimi urami, je bilo ¿e ve-
dno blizu ¿tirideset stopinj Celzija, zrak pa
gost in vla¡en kot v d¡ungli.
»Kaj sem rekel, a?« se je sklonil nad punco, ki
je sedela na prvem sede¡u. Nad njo je stal kot
hudiþ, ki je ravnokar z levo nogo vstal iz pekla
in bruhal ogenj v noþ. »Kaj sem rekel?« Hripa-
vi glas se je zvi¿al, klobuk se je spustil do nosa
plavolase mladenke, ki je ti¿þala kolena sku-
paj.
»Rekli ste…«
»Rekel sem, da zaprite usta! Da nisem niko-
gar sli¿al niti pisniti, razen ko mu uka¡em, ka-
dar mu uka¡em in samo kadar mu uka¡em. In
þe ¡e morate kaj reþi, boste predpostavljenega
oficirja ali oficirko naslovili z gospod ali gospa
na zaþetku in na koncu stavka. Kaj sem torej
rekel?«
»Rekli ste…«
»Kaaj sem rekel?«
»Gospod, rekli ste naj zapremo usta, gospod.«
»In zakaj torej govorite? Se delate norca iz
mene, rekrutinja? Se delate nooorca iz mene?
Svetoval bi vam, da se ne delate norca iz me-
ne. Vsi takoj ven iz avtobusa! Postavite se na
rumene stopinje na asfaltu in stojte mirno. Hi-
tro! Hitro! Kaj se obirate?«
K avtobusu je priskoþila vodnica v ¿e stro¡ji li-
sasti uniformi, ki je od strani lajala na rekrute.
»Hitro! Brez postopanja! Takoj v vrsto!« Þez
minuto je na asfaltu z nogami, postavljenimi
na rumene stopinje, stala þeta prestra¿enih
mladih ljudi, ki so se na vso moþ trudili stati
mirno. ¦e prej so jih opozorili, kaj jih þaka,
vendar se je zdela resniþnost ¡e takoj na zaþet-
Fotografije Jure Er¡en

ku stra¿nej¿a od vsega, kar so priþakovali.

Prvi dan slu¡be

Vodnik English je ravnokar sprejel avtobus
novih prostovoljcev za elitne enote mornari-
¿ke pehote ameri¿kih oboro¡enih sil. Otok Pa-
Delo, 13. julija 2002
rris je kraj, za katerega ljudje, ki so ¿li skozenj,
pravijo, da se nanj noþejo vrniti niti kot turisti.
Tukaj iz mozoljastih devetnajstletnih fantov
in deklet delajo poklicne vojake.
Z rokami na bokih in grozeþe sklonjen nekoli-
ko naprej jim je, kolikor so mu dajala pljuþa,
kriþal prve napotke za voja¿ko ¡ivljenje.
»Postali ste þlani najbolj¿e voja¿ke enote na
svetu. Naj bom jasen. Dobili ste mo¡nost, da
postanete þlani najbolj¿e voja¿ke enote na
svetu. Dr¡ite gobec!« Obrazi novih rekrutov
so izdajali prve pomisleke. Mnogim se je zde-
lo, da so se morda zmotili in da se raje ne bi
prikljuþili tej elitni dru¿þini, vendar je bilo pre-
pozno. Preden so stopili na avtobus, so podpi-
sali pogodbo, s katero so se obvezali, da bodo
¿tiri leta delali kot plaþani vojaki. To je bil prvi
dan njihove slu¡be.
English je najprej poskrbel zase. »Þe udarite
oficirja, greste pred voja¿ko sodi¿þe. Delali
boste, kar vam bo ukazano, kadar vam bo
ukazano. Nespo¿tljivosti ne bomo tolerirali.
Od zdaj naprej boste vstali, sedli, jedli, spali,
stali pri miru ali hodili samo takrat, ko vam
bom ukazal. Na vsak ukaz boste odgovorili
’Gospod, da, gospod’ in niþ drugega. O sebi
boste govorili v tretji osebi. Beseda jaz in mi v
va¿em besednjaku ne obstaja veþ. Ste razume-
li?«
Nad glavami je visela moreþa ti¿ina.
»Ste razumeli?«
»Da, gospod, da,« mu je odgovoril zbor.
Vodnik je bil zadovoljen. Prvo lekcijo svojega
novega dela so razumeli.
Marinec opravlja nekoliko neobiþajen poklic.
Od njega se priþakuje, da se bo s polno voja-
¿ko opremo iz ladje vrgel v morje, priplaval na
obalo, postreljal vse, kar se skriva v pesku ali
grmovju, se trdi dni in tri noþi brez prestanka
plazil po blatu s pu¿ko v roki, metal bombe,
skakal s helikopterjev, rezal vratove in trgal
bodeþo ¡ico, med tem ko proti njemu letijo to-
povske granate in drugo ¡elezje. Na koncu
mora vstati in z rokami ob boku salutirati za-
stavi, ki jo je zasadil na vrh osvojenega hriba.
Tako vsaj pravijo televizijske reklame, ki mla-
de ljudi vabijo v vrste »redkih, ponosnih, ma-
rincev.«
Rekruti so bili daleþ od te podobe. Suhljata
dekleta so pred vrati sprejemnega poslopja
stala pobe¿enih ramen, fantje so bili bolj nizke
postave, podhranjeni ali predebeli. Mnogim
so oþala drsela s potnih nosov in oþitno so tre-
petali pred ni¡jim oficirjem, ki ni bil oboro¡en
niti s palico. Njegovo edino oro¡je je bil moþ-
no hripav glas.
Vodnik Bell, ki je od strani opazoval prihod
nove generacije, pa je bil oþitno zadovoljen.
»Poleti dobimo zelo kvalitetne rekrute. Rav-
nokar so konþali srednjo ¿olo in vojska se jim
zdi pameten zaþetek samostojnega ¡ivljenja.
Pozimi sem pridejo ljudje, ki so obupali nad
vsemi drugimi mo¡nostmi. Z njimi so vþasih
te¡ave. Tile pa bodo ubogali.«
Pripomnil sem, da nihþe med njimi ni ravno
atlet. »Atletov dobimo zelo malo,« je odgovo-
ril. »Standardi telesne pripravljenosti za spre-
jem so v resnici zelo nizki. Dvakrat morate z
rokami dvigniti brado nad drog, narediti 44
sklec v dveh minutah in v 13 minutah in tride-
setih sekundah preteþi dva kilometra. Vse
drugo naredimo mi. Ne hvalimo se kar tako,
da na Parrisu delamo marince. Res jih naredi-
mo. In naredimo jih lahko tako rekoþ iz þesar-
koli.«
English je svojo þeto postavil pred jeklena vra-
ta z dvema reliefoma, na katerih je orel je v
krempljih dr¡al s sidrom prebodeno Zemljo.
To so vrata v profesionalno vojsko. Marinci
imajo radi rituale. Pripadnik profesionalne
vojske skozi ta vrata vstopi samo enkrat. Na
drugi strani ni poti nazaj, vrata vodijo samo v
eno smer. Kazen za propad ni odpustitev, am-
pak zapor. V vrsti so korakali mimo dveh stro-
gih oficirk, ki sta mimogrede zalajali, naj gle-
dajo naprej in se spo¿tljivo obna¿ajo. Za vrati
jih je þakal brivec, ki je vsakega do ko¡e ostri-
gel v tridesetih sekundah in ga poslal nazaj v
vrsto.
»To kar vidite ,je glina,« je rekel Bell. »Sedaj
jo bomo vzeli v roke in jo oblikovali v popolno
podobo poklicnega vojaka. Z njimi se ne po-
govarjamo, ampak nanje samo kriþimo. Mno-
gi med njimi nikoli v ¡ivljenju niso sli¿ali ta-
k¿nega kriþanja. Nimajo veþ mo¡ganov. Takoj
na zaþetku povzroþimo velik ¿ok. Vsi so videli
Oficirja in gentlemana in Vojakinjo Jones,
vendar je nekaj þisto drugega, ko to prviþ do¡i-
vijo zares. Mi jim kriþimo ukaze, ki jih korak
za korakom vodijo skozi uþni postopek. Urje-
nje temelji na dolgoletni tradiciji, ki na Parrisu
sega v leto 1915, in na resnem premisleku zgo-
dovine enote, ki sega v leto 1775. Otok je stro-
ga ¿ola in uþinkovita tovarna. Danes tukaj
vstopajo prestra¿eni civilisti, ki trepetajo pred
lastno senco. Jutri zjutraj jih bo groza vsake
naslednje minute in hoteli bodo domov. Þez
deset dni ne bodo veþ mogli misliti, ker bodo
preutrujeni in zaradi kroniþnega pomanjkanja
spanca popolnoma otopeli. Sli¿ali bodo samo
¿e ukaze in niþ si ne bodo upali narediti na la-
stno pest. ¦iveli bodo v grozi pred tridnevno
preizku¿njo, ki jo morajo opraviti na koncu
urjenja. Þez dvanajst tednov bodo od tod od¿li
kot izdelani poklicni vojaki, ki se bodo ¿li na-
prej izobra¡evat v vojnih ve¿þinah.«
Prvih pet minut
Medtem ko je brivec kosil po glavah, si je En-
glish vzel trenutek prediha.
»Enajst let kariere, pa me grlo po treh urah
kriþanja ¿e vedno boli. Svetovali so mi limono
z medom in vse mogoþe reþi, a v resnici niþ ne
pomaga. Grlo vedno znova boli. Opazil pa
sem, da veþ kot kriþim, bolje mi gre. Z leti lah-
ko zelo dolgo kriþim zelo na glas.« Odka¿ljal
se je in se obrnil proti prvemu rekrutu, ki mu
je pri¿el pred oþi. Prav neverjetno je, kaj vse
lahko narobe dela po glavi obrit þlovek, ki sto-
ji pri miru, bol¿þi predse in þaka, da bo opravil
zadnji klic domov. Naslednje tri mesece ne bo
imel z zunanjim svetom nobenega neposre-
dnega stika veþ.
Vodnika Edwarda Gonzalesa sem vpra¿al, þe-
mu slu¡i ceremonija, skozi katero je spremljal
rekrute. »Prva postaja urjenja je popolno izni-
þenje individualne preteklosti,« je odgovoril.
»Rekrut mora izgubiti vso osebnost, ki jo je
prinesel s seboj. K nam vedno pridejo sredi
noþi, tako da jih ¡e okolje pretrese. Povzroþi-
mo sistematiþen in korenit ¿ok. Najprej jim fi-
ziþno odvzamemo vse atribute osebnega ¡i-
vljenja. Poberemo jim obleko, uro, veri¡ice in
uhane. Potem mo¿kim obrijemo glavo, ¡en-
skam pa predpi¿emo, kako morajo speti lase.
Prepovemo jim o sebi govoriti v prvi osebi in
nenehno dopovedujemo, da bodo popolnoma
propadli, dokler se ne znebijo vseh znakov in-
dividualnosti. Tri dni jim ne pustimo spati. V
tem þasu morajo izpolniti vse formularje,
opraviti zdravni¿ke preglede, prevzeti unifor-
mo in pu¿ko in opraviti kopico drugih malen-
kosti. Potem gredo prviþ na poligon. Urjenje
je popolnoma togo in ne dopu¿þa nobene im-
provizacije. Hkrati pa je ritem zelo hiter in se
iz dneva v dan samo ¿e stopnjuje. Vmes ni no-
bene prekinitve. Dvanajst tednov se ne ustavi-
jo in si niti enkrat zares ne oddahnejo. Posta-
nejo zidak v skupini, ki sam ne more veþ stati.
Hodijo kot skupina, govorijo kot skupina, gle-
dajo in mislijo kot skupina. Najprej jih zlomi-
mo in potem jih znova zaþnemo graditi kot
þlane enote,v kateri bodo pre¡iveli vsaj ¿tiri le-
ta svojega ¡ivljenja. V prvih treh dneh so ¡e
dodobra zlomljeni.«
Englishu se je tri dni zdelo preveþ. »Þe sem pri
moþeh, rabim pet minut. Ko izstopijo iz avto-
busa, so ¿e devetnajstletniki, polni svojih idej
in ¡elje po kljubovanju. Ko pridejo pred jekle-
na vrata, ¡e ne znajo veþ misliti s svojo glavo.
Naredili pa so ¿ele prvih dvajset korakov. Ko
brivec opravi z njimi, naredijo vse, kar jim re-
þem. Þe reþem vse, mislim vse.«
Naslednji dan je bilo oþitno, da vse pomeni ze-
lo veliko. Þeta v celotno uniformo obleþenih
rekrutov je s þeladami na glavah, nahrbtniki
na hrbtih in pu¿kami na ramenih stala pred
bazenom.
»Korak naprej!« je zakriþal oficir. Prva vrsta
je storila korak naprej naravnost v bazen. Po-
tem druga in tretja in þetrta, dokler ni bila vsa
þeta v vodi. Priplavali so do roba, splezali ven,
se ponovno postavili v vrste in urejeno stopali
v bazen.
»To ni niþ,« je rekel oficir, ki se mu je zdelo ne-
spodobno karkoli govoriti z normalnim gla-
som. »Dobiti morajo tudi veselje skakati iz no-
vih in dobro delujoþih letal.«
V dr¡avi, ki kot svetinjo þasti svobodo izra¡a-
nja, rekruti izgubijo pravico do besede. Branili
bodo dru¡bo, ki temelji na individualizmu,
najprej pa jim poberejo vso individualnost.
Vse pravice, ki jih imajo, so izpisane na kartici,
ki ni veþja od vizitke. Za zaþetek »marinci ne
diskriminirajo na podlagi rase, barve, vere,
nacionalnega izvora, spola ali starosti. Vsakr-
¿no neza¡eleno nadlegovanje, zahteva po
spolnih uslugah, ali kakr¿nokoli besedno ali
telesno obna¿anje spolne narave, ki ustvarja
zastra¿ujoþe ali agresivno okolje, ne bo toleri-
rano. Katerikoli þlan Marincev, ki drugega
spolno nadleguje ali nezakonito diskriminira,
bo poklican na odgovornost.«
Na drugi kartici jim pi¿e, da so vstopili v eno-
to, ki je od leta 1775 najbolj pripravljena ta-
krat, ko je dr¡ava najmanj pripravljena. »To
pomeni razporeditev na najbolj oddaljene
konce sveta za za¿þito svobo¿þin, ki jih u¡iva-
mo kot Ameriþani.« Marinci so globalna voj-
ska, ki kot svoje delovno podroþje razume ves
svet. Na otoku Parris opravijo prve tri mesece
urjenja za svetovne vojne.
Globalni vojak
Nad otokom, ki je popolnoma izoliran od sve-
ta, gospoduje brigadni general Joseph McMe-
namin. Ko je opisal svojo kariero, je mimogre-
de izrisal zemljevid sveta. »Poveljeval sem v
opori¿þu v San Diegu, ¿tiri leta pa sem bil na
poveljstvu na Floridi. Delal sem po vsem sve-
tu. Na Japonskem, v Koreji, Kambod¡i, na Fi-
lipinih, v Peruju, D¡ibutiju, v Savdski Arabiji,
Kuvajtu, Jemenu in povsod drugod.« Seznam
dr¡av, v katerih je general delal, se je vlekel ¿e
naprej, ena dr¡ava v nizu pa je zvenela bolj
usodno kot druge. Na zidovih generalove pi-
sarne so zmagovite fotografije iz Saipana, Gu-
adalcanala, Paname, Grenade in zalivske voj-
ne, o katerih njegovi oficirji govorijo z navdu-
¿enjem. Ob njih so fotografije iz Vietnama, ob
katerih je ¿e po toliko letih vsem nekoliko ne-
prijetno. Vietnam je velika izgubljena vojna,
edini poraz Ameriþanov v vojni, hkrati pa tudi
vojna, ki je marsikaj obrnila na glavo. »Ko
sem leta 1975 postal poroþnik, je bilo v na¿ih
enotah manj kot 50 odstotkov ljudi s konþano
21
srednjo ¿olo. Med rekruti je bilo veliko narko-
manov, pijancev in rasistov. Morala je bila na
tleh. Ne samo pri nas. Tako je bilo v vseh voja-
¿kih rodovih. Prijatelji so me zaþudeno vpra-
¿evali, zakaj sem ostal v vojski. Ni se zdelo
smiselno.«
V drugi polovici sedemdesetih let so bili ma-
rinci vojni zloþinci, ki so izgubili vojno. Poseb-
no sodi¿þe za zloþine proti þlove¿tvu ni bilo
ustanovljeno samo zato, ker za velesile ta-
k¿nih sodi¿þ ni. V Pentagonu niso mogli verje-
ti, da je tehnolo¿ko najbolj razvita vojska na
svetu izgubila vojno proti kmetom, ki so na
helikopterje in stratosferske bombnike stre-
ljali v sandalih, narejenih iz rabljenih avtomo-
bilskih gum. Bilo je veliko valjenja krivde na
vse strani. Najbolj priljubljena tarþa generalov
je bil Johnsonov obrambni minister Robert
McNamara, ki je ameri¿ke vojake postopoma
vlekel v nikoli napovedano vojno. Generali so
hkrati krivili politike, ker so jih hkrati potiska-
li v vojno in jih omejevali pri njenem vodenju.
Krivce so iskali med novinarji, ki so o vojni pr-
viþ poroþali z dramatiþnimi televizijskimi sli-
kami, in med njihovo publiko, ki je bolj verjela
poroþilom z boji¿þ kot komunikejem iz Penta-
gona. Spotoma so tudi prouþevali, zakaj so bili
zares pora¡eni. Eden od sklepov je bil, da je
bila Vietnam kolonialna vojna, na katero so ¿li
z naborni¿ko vojsko obveznikov. Za nepatri-
otske vojne pa so naborniki neustrezni. Vse
analize so kazale, da v prihodnosti Amerika
ne bo veþ vstopala v patriotske vojne, ampak
samo ¿e v kolonialne. Za kolonialne vojne dr-
¡ava potrebuje poklicno vojsko, ki jo je mogo-
þe hitro poslati kamorkoli in ki brez pomisle-
kov izpolnjuje vse ukaze, ker je izuþena za
brezpogojno izpolnjevanje kakr¿nihkoli uka-
zov. Vojak je postal poklic. Okra¿en je z zasta-
vami, medaljami in podprt z ustrezno ideolo-
gijo, vendar je zgolj poklic s strogo industrij-
sko logiko. Vojaki so delovna sila, ki hodi na
delo v tujino.
»Do konca vojne v Vietnamu smo imeli na-
bornike,« je rekel general. »Takrat smo se
odloþili, da potrebujemo profesionalno voj-
sko z ustreznim urjenjem in ustrezno plaþo.
Samo taka vojska lahko ustrezno opravi delo.
¬ele v þasu predsednika Reagana v osemdese-
tih letih pa se je plaþa ustrezno poveþala in do-
bili smo pravo profesionalno vojsko, ki omo-
goþa voja¿ko kariero. Bolje je imeti profesio-
nalno vojsko s stalnim þastni¿kim in podþa-
stni¿kim kadrom, ki se lahko razvija, kot pa
amatersko vojsko z veliko fluktuacijo kadrov.
Profesionalna vojska je veliko uþinkovitej¿a in
seveda veliko dra¡ja. Vendar bolje povrne
vlo¡ena sredstva.«
General McMenamin o svojem otoku govori v
jeziku direktorja korporacije. Vojska vedno
znova potrebuje delovno silo, ki jo mora dobi-
ti z istimi sredstvi kot katerakoli druga indu-
strija.
»Delamo isto, kar poþne vsaka mednarodna
korporacija, ki hoþe dobiti solidno delovno si-
lo. Opravljamo direktni marketing, ogla¿eval-
ne akcije, analizo trga, strukturno analizo in >
 22
>
analizo tr¡nih dele¡ev. Na¿a marketin¿ka
agencija je J. Walter Thompson. Oni oblikuje-
jo vse na¿e reklamne spote na televiziji, plaka-
te, bro¿ure in javno podobo. Prouþimo trg,
pripravimo analizo in na njeni podlagi naje-
mamo nove vojake. Na¿e podroþje je vzhodni
del ZDA. Razdelimo ga na geografske enote
in v vsaki delujemo posebej. Gremo v srednje
¿ole, na kolid¡e, festivale, sejme, povsod, kjer
nam analize ka¡ejo, da so ustrezni kandidati
za voja¿ko slu¡bo. Novaþimo od Maina do Pu-
ertorica. Najdemo jih v Miamiju, New Yorku
in Chicagu med Ameriþani ¿panskega, kitaj-
skega, korejskega, italijanskega in ruskega po-
rekla. V tej generaciji so med drugimi ljudje iz
Hondurasa, Beliza, Peruja in Paname.«
Kot vsak direktor ima vedno pri roki statistiþ-
no analizo rezultatov.
»Kar se je v teh letih spremenilo, je predvsem
kvaliteta rekrutov. 95 odstotkov jih sedaj ima
konþano srednjo ¿olo, 66 odstotkov sodi v vi¿-
jo mentalno skupino. V dobri meri smo re¿ili
problem rasizma. ¬e vedno imamo izolirane
incidente, vendar to vsekakor ni veþ pravilo.
Zelo trdo smo udarili po mamilih in zvi¿ali
kvaliteto urjenja. Tako kot drugi rodovi voj-
ske smo se v Vietnamu nauþili veliko. Razlike
so opazne v voja¿kih operacijah. Med Vietna-
mom, Grenado, Panamo in zalivsko vojno.
Pu¿þavska vojna je bila dober pokazatelj tega,
kaj je ¿lo narobe v Vietnamu. V Kuvajtu smo
veliko naredili prav. Kljuþna je bila kontrola
kvalitete rekrutov, kar je omogoþilo bolj re-
sno urjenje poklicnih vojakov in bolje izvede-
ne misije operacije. Rekruti, ki so prihajali
med letoma 1975 in 1979, so se morda bolje
zna¿li na ulici, bili so bolj trdi, sedanji rekruti
pa so pametnej¿i in so podvr¡eni zahtevnej¿e-
mu urjenju. Tukaj rekruta, ki je pri¿el iz soci-
alnega okolja, predelamo v strelca. Potem gre-
do naprej v topniþarsko ¿olo pehote, v morna-
ri¿ko ali letalsko ¿olo. Imamo svojo ¿olo za
amfibijske napade, za tanke jih po¿ljemo v
Fort Knox. Dana¿nji marinci so pametnej¿i.
Imajo konþano srednjo ¿olo, nekateri so kon-
þali dvoletni kolid¡. Zato jih lahko urimo v
bolj zapletenih voja¿kih tehnikah. Znajo upo-
rabljati laserje, gps in raþunalnike. Ko se iz¿o-
lajo, gredo v Savdsko Arabijo, Korejo ali ka-
morkoli so paþ potrebni.«
Voja¿ka slu¡ba ni ravno dobro plaþano delo.
V resnici je v ZDA med slab¿e plaþanimi slu¡-
bami, ki je privlaþna za najrevnej¿e sloje, ker
ponuja izobra¡evanje ob delu, stanovanje in
zdravni¿ko oskrbo za vse þlane dru¡ine. »V
vojsko ne pride¿ zato, da bi bil bogat,« je rekel
general. »Lahko priþakuje¿ razumen ¡ivljenj-
ski standard in dobro ¿olanje. To jim damo.
Ko konþajo tehniþne ¿ole, postanejo zelo iska-
na delovna sila na civilnem trgu. Biv¿i mari-
nec, ki je tehniþno iz¿olan, ne bo imel te¡ave
dobiti slu¡be. So zanesljivi, redno prihajajo na
delo in trdo delajo.«
Naborniki pridejo v vojsko za eno leto ali dve.
Vsi marinci pridejo za najmanj ¿tiri ali ¿est let.
Plaþati moramo njih, njihove dru¡ine, þe jih
imajo, dodatno ¿olanje, hkrati pa gradimo ¿e
duha pripadnosti elitni voja¿ki vojski. Profesi-
onalni vojak ne pride za eno leto in samo þaka,
da se vrne k mamici, ampak ve, da bo tukaj
pre¡ivel opazen del svojega ¡ivljenja. Uriti na-
bornika se ne splaþa. Vsak vojak je podvr¡en
dvanajstim tednom zaþetnega urjenja. Potem
ima deset dni dopusta. ¬olanje nadaljuje z
dvaindvajsetdnevnim pehotnim urjenjem.
¬ele potem se gre specializirat. Nekatera urje-
nja za letalske dol¡nosti trajajo vse leto. Leto
voja¿ke obveznosti je medtem ¡e minilo. Pe-
hota od tod odide v Camp Le Jeune, kjer bo
podvr¡ena 52 tednom pehotnega urjenja. Za
ekspedicijske sile v Sredozemlju, ki so izurje-
ne za posebne naloge, velja ¿est mesecev urje-
nja, preden sploh stopijo na ladjo. Na polo¡a-
jih so potem ¿est mesecev in vrnejo se sem. Z
enoletnim nabornim sistemom sploh en bi
imeli ljudi, da bi zapolnili enote, ampak bi bili
ves þas na urjenju.«
Ni nobenega dvoma, da se profesionalna voj-
ska dr¡avi, ki ima globalne ambicije in ne-
skonþne finanþne zmogljivosti, bolj splaþa od
naborni¿ke vojske. Vendar vedno velja opo-
zorilo, da je nanjo treba veliko bolj paziti, ker
ima velike potrebe in bolj izrazite politiþne
ambicije. Admiral Stanley Arthur, ki je med
zalivsko vojno poveljeval mornarici, je zaskr-
bljen rekel, da ameri¿ke oboro¡ene sile ne
predstavljajo veþ ljudi, ki jim slu¡ijo. »Vedno
bolj se vojakom in vojakinjam zdi, da so bolj¿i
od dru¡be, ki ji slu¡ijo. To ni dobro za oboro-
¡ene sile, ki slu¡ijo demokraciji.«
Generalu McMenanimu pa se zdi, da ne gre
dramatizirati. »Pri profesionalni vojski je tre-
ba zelo paziti, da bodo oboro¡ene sile ubogale
civilne nacionalne oblasti. Mi prise¡emo zve-
stobo ustavi ZDA in prise¡emo, da bomo sle-
dili ukazom predsednika. Nekatere dr¡ave se
upraviþeno bojijo profesionalne vojske, ker so
v skrbeh za stabilnost politiþnega sistema. Ko
se dr¡ava odloþi za profesionalno vojsko, mo-
ra biti prepriþana, da ima politiþne institucije,
ki lahko zagotovijo, da bodo oboro¡ene sile
spo¿tovale voljo dr¡avljanov, kakor je izra¡e-
na skozi demokratiþne politiþne institucije. V
ZDA menjujemo predsednike vsake ¿tiri ali
osem let, do spremembe oblasti ne prihaja z
dr¡avnimi udari ali drugaþnimi nasilnimi deja-
nji. Dr¡ava je stabilna. Þe je dr¡ava stabilna, je
profesionalna vojska eden od garantov ustav-
nega reda. Þe ni stabilna, se lahko zgodi vse
mogoþe.«
Pod oknom njegove hlajene pisarne je nova
¡enska delovna sila na razbeljenem asfaltu ¿la
skozi prvi resni predelovalni postopek.
Sedite! Vstanite! Zaprite usta!
Vodnica Brendy Kumpula je gledala kot ris in
pedantno postavljala svoje vojakinje v kva-
drat. Þe je samo ena pu¿ka nekoliko molela iz
vrste, je celotno kompozicijo razmetala in na
novo postavila.
»Rekrutinje in rekruti kot majhni otroci,« je
rekla potiho, da je ne bi sli¿ale. »Niþ ne vedo in
niþ ne znajo narediti. Res so kot dojenþki. Na
novo jih nauþimo govoriti, hoditi, teþi, se oble-
þi, jesti in spati. Ko opravijo zadnjo preizku-
¿njo, morajo biti odrasli mo¿ki in ¡enske. Vþa-
sih skoraj ni mogoþe verjeti, kaj je mogoþe
opraviti v treh mesecih. Postanejo zreli ljudje,
ki odgovorno opravljajo svoje delo in vestno
izpolnjujejo ukaze. Med urjenjem ¡ensk in
mo¿kih ni bistvene razlike. Opravimo iste te-
lesne vaje in iste operacije na streli¿þu. Urje-
nje opravljamo loþeno, vendar poteka po
istem naþrtu. Vþasih se urimo skupaj. Telesno
je ravno tako naporno kot urjenje mo¿kih. Ne-
katere rekrutinje so telesno bolje pripravljene
od rekrutov in lahko naredijo veþ.«
Oþitno je bila ponosna na pravilne korake, ki
so jih opravljale njene uþenke, vendar je ves
þas rjovela nanje in se dr¡ala, kot da jim bo
vsak hip odtrgala glave. »Trik uspe¿nosti je
konsistentnost,« je rekla. »Takoj ko naredijo
kaj narobe, tudi najmanj¿o malenkost, jih ta-
koj opozorimo na napako in vse morajo nare-
diti znova. Vsako potezo ponavljajo, dokler je
Delo, 13. julija 2002
ne izvedejo v popolnosti in brez napake. Þe
naredijo kaj narobe, morajo vajo ponoviti. Þe
naredijo prav, ponovimo, da vidimo, þe znajo
isto narediti ¿e enkrat. Na zaþetku jih samo
kritiziramo in kriþimo nanje. Niþ ne naredijo
prav. Tudi þe naredijo kaj prav, je narobe. Prvi
mesec ne sli¿ijo niti ene lepe besede. Ko so po-
polnoma na tleh in razbite na kose, jih ponov-
no sestavimo.«
Na drugem koncu vadbi¿þa je sredi preklinja-
nja oficirjev na kose letel mo¿ki bataljon. V
divjem baletu so se pretepali s pu¿kami, pleza-
li na drogove, z vrvi padali v vodo, se plazili po
blatu in se valjali v prahu.
»Sedite,« je in¿truktor ukazal desetini, ki je od
utrujenosti z napete vrni padala v vodo. ¬e
preden so premoþene zadnjice dosegle tla, je
¡e rjovel, naj vstanejo. »Zaprite usta! Sedite!
Vstanite! Zaprite usta! Sedite! Vstanite!« Mi-
nilo je pol ure, in¿truktor pa se ni ustavil. Mi-
mo njega se je plazila druga desetina, ki lezla
pod nizkimi ovirami. Bilo je ¿ele zgodaj zju-
traj, pa so ¡e vsi bili videti do konca izmuþeni.
Marinci se na vojno pripravljajo tako kot nem-
¿ka nogometna reprezentanca na svetovno pr-
venstvo. Vsako voja¿ko operacijo so razbili na
posamezne tehniþne discipline, ki jih v nedo-
gled ponavljajo, dokler vsa domi¿ljija ne poto-
ne v vnaprej predpisani koreografiji.
Vsak dan je ponedeljek
V jedilnici sem se usedel k ¿tirim fantom, ki so
ravno dali skozi 54-urno konþno preizku¿njo
zmogljivosti. Bili so popolnoma sivi in laþni
kot volkovi. Po dveh dneh neprekinjenih si-
mulacij voja¿kih operacij so na koncu opravili
¿e forsiran mar¿ skozi devet milj moþvirja. Po
treh dneh so dobili prvi topli obrok.
Zakaj bi se þlovek podvrgel tej torturi?
»Rekrut Mohler je imel v civilnem ¡ivljenju
obþutek, da stvari ne gredo nikamor,« je prvi
po predpisih odgovoril v tretji osebi ednine.
»Prihajal je v te¡ave. Ni hodil v ¿olo in spu¿þal
se je v tvegane pustolov¿þine. Njegov brat mu
je rekel, da bo konþal v zaporu, þe bo tako na-
daljeval. Ni na¿el izhoda. Marinci so bili nje-
gova zadnja mo¡nost, da postane spodoben
þlovek.«
»In kako se vam zdi, da vam gre?« sem ga
vpra¿al.
Delo, 13. julija 2002
»Gospod, zelo dobro, gospod. Rekrutu Mo-
hlerju se zdi, da se je v teh treh mesecih zelo
spremenil. Veliko bolj je discipliniran, kot je
bil prej, in veliko bolj¿i þlovek je postal. Re-
krut Mohler sedaj ve, kaj je odgovornost.«
Iz prestra¿enega mladeniþa je nastal odsekano
govoreþ in zelo odloþen stroj.
Ob njem je sedel temnopolt vojak, ki se mu je
na obrazu poznalo, da je videl veliko ¡ivljenja,
¡e preden je pri¿el na otok.
»Rekrut Morrison je zelo zgodaj zapustil ¿olo
in je mlaj¿i od veþine drugih. Nekaj þasa je de-
lal kot vratar v Montgomeryju v Alabami in
opravljal prilo¡nostna dela. Nobeno delo se ga
ni dr¡alo in z nikomer ni imel pristnih odno-
sov. Star¿i so se loþili, ko je bil ¿e otrok, in nje-
govo ¡ivljenje ni imelo nobene strukture. Pod-
pisal je pogodbo z vojsko, ker je sli¿al, da pri
marincih poskrbijo za vsakega. Priþakoval je,
da bo zelo te¡ko, ni pa bil pripravljen na to, kaj
se mu bo zgodilo. Ko je pri¿el, je bil brez vsake
samozavesti in orientacije v ¡ivljenju. Tukaj je
vse vnaprej predpisano in urejeno. Raþuna, da
se bo tukaj nauþil poklica. Poslali ga bodo v
¿olo za vzdr¡evanje elektronike.«
Oba sta vojsko uporabila kot socialno slu¡bo
in korektivni mehanizem za kroniþno neuspe-
¿nost ameri¿kega javnega ¿olstva. Profesio-
nalna vojska je paradoksno edina socialna
mre¡a, v katero se lahko ujamejo mladi ljudje
iz revnih predelov Amerike, preden tre¿þijo
na tla. Tretji pa je ¡e od daleþ kazal, da se v
vojsko ni zatekel zaradi pomanjkanja. Dvo-
metrski nabiti fant je zadovoljno lomil ponviþ-
nike in se smehljal. Oþitno je v vlogi vojaka ze-
lo u¡ival. Ni se mu zdelo niti potrebno poveda-
ti svojega imena.
»Ta rekrut je doma z mlekarske farme na se-
veru dr¡ave New York,« je rekel in kimal z
glavo. »Star¿i so hoteli, da prevzame farmo,
ker je bil najstarej¿i sin. Ampak on ne mara
krav. V resnici krave sovra¡i. Vse je poskusil,
da bi lahko od¿el kam drugam, pa so ga vedno
privlekli nazaj. Podpisal je pogodbo z marinci,
ker je vojska moþnej¿a od njegovih star¿ev.
Prvo noþ je pomislil, da mogoþe to ni bilo naj-
bolj modro. Rekrutu je bilo takoj jasno, da gre
za popolno spremembo ¡ivljenjskega stila in
da sprememba ni prijetna. ¬lo je tako hitro.
Na zadnji avtobusni postaji je pokadil zadnjo
cigareto in to je bilo zadnje samostojno deja-
nje, ki ga je od takrat naredil. Bilo mu je te¡ko.
Sedaj pa je zadovoljen, ker je vojak in ni veþ
kmet. Svoje delo opravlja z veseljem.«
Mozoljasti fant ob njem je kimal. »Biti mari-
nec je dobra in zanesljiva slu¡ba. Rekrut Hi-
dalgo je bil rojen v Puertoricu in nikoli ni ve-
del, kdo je. Hotel je postati Ameriþan brez do-
datnih kvalifikacij. Marince je videl v filmih in
bili so mu v¿eþ. Tukaj potem ni bilo tako kot v
filmih, ampak vseeno zelo presenetljivo. Od
prvega trenutka je bil pritisk zelo moþan. Prvi
teden je rekrut hotel pobegniti in oditi nazaj
domov. Pomanjkanje spanca je najbolj te¡ko.
Plezanje in plazenje se da pre¡iveti. ¦iveti ne-
prespan pa je te¡ko. Tega nisem priþakoval.
Ampak pri¿el sem skozi. Rekrut Hidalgo se-
daj ve, kdo je in je zelo zadovoljen in je pripra-
vljen opravljati katerokoli delo. Pri marincih
je vsak dan ponedeljek in dela se od jutra do
veþera.«
Nekoliko presenetljivo nihþe ni omenjal 11.
septembra in domovine. Govorili so kot grad-
beni delavci, ki so ravnokar pri¿li z gradbi¿þa.
Generala McMenamina sem vpra¿al, kako je
vzdu¿je domoljubja vplivalo na dotok prosto-
voljcev. Odgovor je bil ¿e bolj presenetljiv.
»Vsi smo mislili, da bomo po 11. septembru
imeli naval prostovoljcev. Dobili smo veliko
telefonskih klicev, prijavilo pa se je ravno toli-
ko ljudi kot lani. Sedaj je v slu¡bi 172.000, pri-
hodnje leto pa nas bo 157.000. ¬tevilo bomo
poveþali, ker zaradi 11. septembra oblikujemo
novo antiteroristiþno ekspedicijsko brigado.
Hkrati pa moramo ohranjati ciklus razporedi-
tve enot v Sredozemlju, na Bli¡njem vzhodu,
Okinawi in na letalonosilkah. Zelo smo razte-
gnjeni. Prostovoljcev pa ni. Ljudi bomo morali
novaþiti z agresivno marketin¿ko kampanjo
tako kot doslej. Na Vzhodni obali moramo
najti 11.000 novih ljudi. Za Marince pravijo,
da so vojska prostovoljcev. To ne dr¡i. Mi smo
poklicna vojska rekrutiranih vojakov. Prosto-
voljcev je v resnici manj kot 10 odstotkov.
Ostalih 90 odstotkov moramo najti in jih pre-
priþati, da podpi¿ejo pogodbo.«
Pogodba o delu ima nekoliko stra¿ljiv þlen o
pripravljenosti ¡rtvovati ¡ivljenja za domovi-
no. Vendar je smrt zadnje, kar marince skrbi.
Od zalivske vojne naprej v vojnah umirajo sa-
mo ¿e v prometnih nesreþah. Nevarnost pri
delu odpravi letalstvo, ki jim krþi pot. V vojni
proti Iraku so se borili le zadnjih sto ur, potem
ko so bombniki v 43 dneh neprekinjenega
bombardiranja razbili vse pred njimi. Najbolj
nenavadna lastnost njihovega dela je, da je v
resnici eden najbolj varnih poklicev na svetu.
§ §
Od Ljudske kuhinje do ¬entjo¿ta, 1942
Streli na Streli¿ki
in prva va¿ka stra¡a
v Sloveniji
L
jubljana, Streli¿ka ulica, plo-
¿þad pred Ljudsko kuhinjo, 26.
maja 1942, ob 8. uri zjutraj. Ko
v zvonikih bli¡nje stolnice od-
bije ura osem, zaþno iz Ljud-
ske kuhinje prihajati ljudje.
Par minut za njimi prideta iz
poslopja ¿e dva mo¿ka in se napotita þez plo-
¿þad. Od zadaj se jima s hitrimi koraki pribli-
¡ujeta druga dva mo¿ka, ju prehitita in ko sta
¡e nekaj metrov pred njima, se na povelje
»Zdaj!« obrneta in streljata. Eden pade takoj,
drugi se po¡ene naprej, a po novem strelu
oble¡i tudi ta. Atentatorja skoþita do taksija,
ki stoji na bli¡njem vogalu Strossmayerjeve
ulice. V njem ju þakata njun sodelavec in pre-
pla¿eni taksist. Ko se peljejo po Streli¿ki na-
vzgor, vidijo, kako odhaja þetrta sodelavka,
ki je imela nalogo stra¡iti pred otro¿ko bolni-
¿nico. Taksi jih pelje okoli grajskega hriba do
¬t. Jakobovega trga, kjer glavni atentator iz-
stopi in mirno odide v slu¡bo – v pisarno Po-
¿tne hranilnice.
Prizor, vreden filmske upodobitve. Igralci, ki
so vsi ¡e pokojni, so seveda imeli tudi vsak
svoje ime. Tisti, ki je padel prvi, je bil dr.
Lambert Ehrlich, profesor na bli¡nji teolo¿ki
fakulteti, kamor je bil pravkar namenjen.
Njegov spremljevalec je bil ¿tudent Viktor
Rojic, þlan katoli¿ke akademske formacije
Stra¡a. Stra¡arji so bili zagrizeni antikomuni-
sti, stanovali so v Akademskem domu sv. Ci-
rila, v stavbi za Ljudsko kuhinjo. Profesor
Ehrlich je pri¿el vsako jutro k njim ma¿evat,
bil je tudi njihov duhovni vodja. Obiþajno ga
je spremljal Ciril ¦ebot, njemu je bil name-
njen drugi strel. A tisto jutro ga profesor ni
zbudil kot obiþajno in mu tako obvaroval ¡i-
vljenje. Likvidacijo sta izvr¿ila pripadnika
VOS Franc Stadler-Pepe in Kamilo Kratoc-
hwill-Mile, sodelavcu, ki ju je þakal v taksiju,
je bilo ime D¡uro, vosovki, ki je stra¡ila pred
bli¡njo otro¿ko kliniko, pa Sabina.
Glavni je bil Stadler. Tisto leto se je izkazal
veþkrat, najbolj 13. oktobra, ko je v bli¡nji uli-
ci na Poljanah ubil dr. Marka Natlaþena. Do
svoje ¡rtve, ki se je zavarovala z vso previdno-
stjo, je pri¿el tako, da se je preoblekel v du-
hovnika. Italijani so pred hi¿o ¿e istega dne
ustrelili 24 talcev (zato zdaj Ulica talcev). Za
svoje podvige si je prislu¡il red narodnega he-
roja ter þlanek in sliko v Enciklopediji Slove-
nije. Tu se njegovi najbolj presti¡ni likvidaciji,
ki sta bili pravi avtorski deli, sploh ne omenja-
ta. Samostojno geslo v slovenskem knji¡nem
panteonu ima seveda tudi njegova ¡rtev, a
brez slike. Profesor Ehrlich je bil velika in tra-
giþna osebnost, na eni strani vrhunski stro-
kovnjak na podroþjih bogoslovja, narodopis-
ja in politike, na drugi obseden od antikomu-
nizma. Rodil se je 18. septembra 1878 v ¦ab-
nicah v Kanalski dolini (zdaj v Italiji, Campo-
rosso in Valcanale). Za doktorja teologije je
bil promoviran v Innsbrucku 1903. Leta 1919
je bil kot izvedenec za razmere na Koro¿kem
imenovan v jugoslovansko delegacijo na mi-
rovni konferenci v Parizu. Tu in v Oxfordu je
v naslednjih letih prouþeval kulturo in zlasti
verstva »primitivnih« ljudstev. Leta 1922 je
postal profesor primerjalnega veroslovja na
ljubljanski teologiji in ostal do smrti. Njegova
bibliografija obsega celo vrsto vrhunskih
znanstvenih in publicistiþnih del. Slovenska
teolo¿ka akademija je septembra 2001 prire-
dila Ehrlichov simpozij v Rimu, knjigo s tem
naslovom je pred kratkim izdala Mohorjeva
dru¡ba v Celju. V njej 25 strokovnjakov z ra-
zliþnih podroþij doslej najbolj ob¿irno in celo-
vito osvetljuje njegovo ¡ivljenje in delo.
Kot Koro¿ec se je ¿e posebej zavedal nevar-
nosti, ki grozijo slovenskemu narodu. Bolj
kot vsi drugi je ¡e takrat vedel, da brez lastne
dr¡avnosti ne bomo pre¡iveli. Jeseni 1941 je
spisal spomenico Slovenski problem, datirano
24. novembra 1941. Ta je bila po tajnih poteh
poslana slovenskim predstavnikom v tujini,
nam je postala znana ¿ele, ko jo je v svoji knji-
gi Neminljiva Slovenija 1990 objavil Ehrlic-
Miha Nagliþ
Dr. Lambert
Ehrlich, ¡rtev VOS
v Ljubljani
Va¿ka stra¡a v ¬t.
Jo¿tu nad Vrhniko
hov uþenec Ciril ¦ebot, pre¡iveli iz Streli¿ke.
Ehrlich je predvidel tri mo¡nosti uveljavitve
slovenske dr¡avnosti: ju¡noslovansko konfe-
deracijo (pogled prvakov SLS in KPS tedaj ni
segal þez okvir jugoslovanske federacije), ve-
liko srednjeevropsko konfederacijo od Balti-
ka do Egeja (ta se mu je zdela najbolj ustre-
zna) in – þe prvi dve ne bi bili izvedljivi – Slo-
venijo kot samostojno dr¡avo v zaledju Trsta
in pod mednarodnim nadzorom. Njegovo vi-
zijo samostojne Slovenije so dobrih 40 let po-
zneje na novo obudili izbranci iz krogov Nove
revije in Dru¿tva slovenskih pisateljev, ironi-
ja zgodovine pa je hotela, da so jo udejanjili
mladi politiki, katerih biografije priþajo, da so
iz¿li iz vrst reformiranih komunistov. Nepo-
sredni dediþi tistih torej, ki so Ehrlicha ubili,
so izvr¿ili njegov politiþni testament!
Smrtno obsodbo pa si je ta kontroverzni mo¡
»prislu¡il« z neko drugo spomenico, spisano
spomladi 1942 in 1. aprila izroþeno italijan-
skim oblastem. Njen naslov: Razvoj situacije
v ljubljanski provinci. V njej se obraþa na
okupacijsko oblast, naj za¿þiti elementarne
interese slovenskega naroda pred komuni-
stiþnim nasiljem. Popi¿e ga v 17 toþkah in v tej
zadnji na¿teje imena 32 ¡rtev, ki jih je VOS li-
kvidirala, najveþ ustrelila, 5 pa »obstrelila« do
zaþetka aprila 1941. Se je, ko je pisal ta nedo-
konþani seznam, zavedal, da se s tem sam uvr-
¿þa v nadaljevanje? Kljuþno in zanj usodno
mesto je malo pred koncem pisanja, kjer kar
naravnost predlaga oboro¡eno kolaboracijo:
»Þe naj Slovenci uspe¿no pomagajo pri izko-
reninjenju in uniþevanju komunistiþne orga-
nizacije, ki jo smatrajo za svoje najveþje no-
tranje narodno in kulturno zlo, je potrebno,
da jim it. oblasti omogoþijo avtonomno var-
nostno slu¡bo v obliki akademske formacije,
me¿þanske stra¡e in splo¿ne narodne stra¡e
po vaseh. Vse te formacije naj stoje pod voja-
¿kim nadzorstvom, naj pa nimajo nobenega
fa¿istiþnega obele¡ja.«
***
¬entjo¿t, 17. julija 1942. Ehrlichov predlog ni
bil le plod njegove osebne protikomunistiþne
zanesenosti. Pobude, da se oboro¡ijo in za¿þi-
tijo svoje interese, zlasti svoja ¡ivljenja in la-
stnino, so prihajale s terena, zlasti iz ¿tevilnih
dolenjskih in notranjskih vasi, ki so bile pod
italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini
(Provincia di Lubiana) oziroma v delu lju-
bljanske ¿kofije. Najbolj¿i »vezisti« med tere-
nom ter slovenskimi politiki in italijanskimi
oblastmi v Ljubljani pa so bili duhovniki in
bogoslovci. Ti so najbolje poznali »komuni-
stiþno nevarnost« in hkrati znali oba jezika.
Prva va¿ka stra¡a v Sloveniji je bila ustano-
vljena v vasi ¬entjo¿t, na robu Polhograjskih
Dolomitov, zahodno od Ljubljane. O tem
dejstvu se je ¡e velikokrat pisalo, o povsem
23
razliþnem vrednotenju tega pojava pa priþata
¡e naslova dveh knji¡nih del. Prvo je napisal
Jo¡e Zamljen: ¬entjo¿t, gnezdo belogardizma
na Slovenskem, 1969. Drugo pa domaþinka
Marta Kavþiþ Ker¿iþ: Prva va¿ka stra¡a v Slo-
veniji, ¬entjo¿t 1941-43, samozalo¡ba, ¬en-
tjo¿t 1995.
Domaþini so se organizirali in delno oboro¡ili
¡e sami, javno so nastopili ¿ele, ko so jim Ita-
lijani izdali dovoljenje za no¿njo oro¡ja. »Svo-
jo postojanko so namestili v ¡upni¿þu. Bili so
zelo slabo oboro¡eni. Imeli so en trdnjavski
mitraljez, ki je bil v lasti kmeta Br¡nika, nekaj
oro¡ja, ki so ga zbirali ¡e od razpada jugoslo-
vanske vojske naprej, in 40 gr¿kih pu¿k, ki so
jih dobili od Italijanov.« Po italijanskem ura-
dnem dokumentu se je posadka imenovala
MVAC ¬t. Jo¿t. Kratica pomeni: Milizia vo-
lontaria anticomunista, Prostovoljna protiko-
munistiþna milica. Seznam obsega 62 imen,
njihove domaþe naslove in datum od katere-
ga so v enoti. Znanih je tudi veþ fotografij te
posadke, zlasti tista, ki jo ka¡e postrojeno
pred italijanskim generalom Mariom Robot-
tijem, 13. avgusta 1942.
Motiv, zaradi katerega so se odloþili sami po-
staviti v bran, je v svojih spominskih zapiskih
zadostno pojasnil eden od redkih pre¡ivelih,
domobranec Jakob ¦akelj (1904-74), ki je po
vojni uspel uiti, ¡ivel v ZDA, umrl v Gorici,
pokopan v Clevelandu. »Dne 20. junija smo
zvedeli – po neprevidnosti domaþih komuni-
stov – da smo na smrt obsojeni od komunistiþ-
nih partizanov sledeþi: ¡upni upravitelj Jo¡ef
Cvelbar, Jakob ¦akelj, Pavel ¦akelj, Franc
Grdadolnik, Janez Maþek – ¡upan in Janez
Grdadolnik. Komunisti so nas zasledovali
noþ in dan, da bi nas dobili v roke in pobili.
Vsi ti in ¿e drugi smo spali v gozdu, vedno s
pu¿ko v rokah. Bili smo med dvema ognjema:
med italijansko vojsko, ki bi nas pobila, þe bi
nas na¿la z oro¡jem v rokah in med partizan-
skimi tolpami, ki so neprestano patruljirale
okrog ¬t. Jo¿ta. Koncem junija 1942 so parti-
zani popolnoma izropali nabavno in prodajno
zadrugo v ¬t. Jo¿tu, ki je oskrbovala vso obþi-
no z ¡ive¡em, obleko in drugimi potreb¿þina-
mi. Zadrugo so sku¿ali izropati ¡e sredi junija,
vendar se je nekemu partizanu, ki je stal na
stra¡i, po nesreþi spro¡ila pu¿ka in vsa tolpa
se je razbe¡ala. Ko so pri¿li ponovno, so za-
drugo popolnoma izropali, poleg tega pa ¿e
nekaj kmetij in kmetom odgnali precej ¡ivi-
ne.«
Z ¦akljevim priþevanjem se po svoje ujema
poroþilo, ki ga je napisal dr. Cene Logar, do-
maþin iz bli¡njega Horjula, tedaj aktivist OF
in borec Dolomitskega odreda, pozneje slo-
venski javnosti bolj znan kot ¡rtev Golega
otoka in filozof, specialist za fenomenologijo.
»Odred se je 19. junija 1942 odloþil za aretaci-
jo najbolj aktivnih nasprotnikov Osvobodilne
fronte. Pri tem pa glavnih organizatorjev
sploh nismo dobili. Za ¡upnika so rekli, da je
¿el po opravkih na Vrhniko. Aretirat smo pri-
¿li ponoþi, torej naj bi prenoþeval na Vrhniki.
To pa je popolnoma neverjetno, najbolj ver-
jetno pa je, da se je ¡e tedaj doma ponoþi skri-
val. To le dokazuje, kako ostro fronto so ¡e
tedaj postavili proti osvobodilnemu gibanju,
kako krive so se tedaj poþutili, tako duhov¿þi-
na, kot tudi civil-organizatorji bele garde.«
Iz teh dveh priþevanj se lepo vidi, kako razliþ-
ni in nespravljivi so pogledi na eno in isto za-
devo v oþeh in duhovih posameznikov in sku-
pin, ki stojijo na razliþnih dru¡benih polo¡ajih
in gledajo drug na drugega in na medsebojne
razmere vsak skozi svojo politiþno in duhov-
no optiko. Do poenotenja teh pogledov naj-
br¡ ne bomo nikoli pri¿li, razlike bodo ostale.
Bolj pomembno je, da jih vse spoznamo in da
zmoremo o njih civilizirano in kulturno raz-
pravljati, brez zmerjanja in pobijanja. Namen
tega pisanja ni, da bi se opredeljevalo za eno
ali drugo stran. Ob 60-letnici umora profesor-
ja Ehrlicha in ustanovitvi prve va¿ke stra¡e v
Sloveniji ¡eli le obuditi spomin na te usodne
dogodke in jih ponuja v miren premislek.