ye Ce Fh PS 1 A ee Od rai a, dP hl act Af 2 2 Whey ty ey A aed 7 y PK Ee he wef. eee ai lelcd TT Can Chl Co) MeruGet, Karel (Lj, 3.11. 1877-24.7. 1965, L), tidkar. (Oprtiseeizucil v Nm. Od 1906 jebil ravnatelj Ka- toske Uskarne v Li ki jo je med vojnama spre- meni v najsodobnejietiskarsko podiete Jugo- ‘ovanska tiskarna), Prvi na Slovenskem je 1908 tvede rotaciski tisk, 1919 kemigrafjoskliSarno, {921-25 Se ofsetn tisk in bakrotisk; posodobil je tdi knjigoveznico. ee, Laka (Postojna, 11.10. 1785-31.7. 1886, Po- stojna),jamski vodnik svetinigar. Aprila 1818 je pr pripravalina obisk cesarja Franca |. odkrilna- {allevanje Postojaske jame od Velike dvorane do ‘Velike gore. Med siu2bovanjem v jamije pomagal urea jamske pot, za kapnikom Zastore uredil bazen 5 dloveskimi ribicami, 1832 pa odkril pr- ‘vega jamskega hroséa, Gee Tonka (Trbovlje, 16.5. 1896-3. 11.1943, O% wigcim, Polska), delavska politigarka. 1924 so jo {ot Glanico KP zaprlizaradi spopadov 2 Orjuno v ‘THhovijah. Zaposienaje bila pri Delavski zbornici ‘yUj 192750 jo poslaiv SZ, kjer je della pri soy sindikatih; po vmnitvi (1937) so jo zaradi polité= nega delovanja (rudarska stavka 1989) vedkratza- pall Po okupacii 1941 je odSlavilegalo, bila v Re- virski partizanski Get, sekretarka OKK KPS za Zagorje in kozjanskega okrozja KPS. Avgusta 1942 sojo nem. okupatoriranjeno uel po muge- niu celjskih zaporih so jo odpelli vtaborisce ‘Auschwitz (Oswigcim). Narodna herojka, Cede, jana (Veleie, 6.5. 1937-5. 3.2005, L),preva- jalka, moderatorka. Na FF Le tudiralaangl in ‘em, 1960-96 e bila zaposiena na RTV Ljubljana; prev. je podnapise za veé kot 3500 TV-filmov, do 1988 je ila napovedovalka. Nastopaa je tudi kot roderatorka in voditejicafestivalov in drugih ireditev. Eeern, Aleksandra (ro. Vadnal) (Lj 159.1832), pedagoginia, drustvena delavka. Od 1950 Zivi ‘Melbourn Kier je 1972 dipl na FR. Poklicno (avnatelca razliénih pedagoskih ustanoy) in Jubitejsko Godelovanje v slov. oddajah na av- stralskem radiu, dopisovane v revijo Misi, orga- nisiranje teéajev slov. ezika) se posveéa zlast spodbujanju in organiziranju pouka slo. jezika in kulture ter si prizadeva za ohranjanje slow skupnosti v Avstalj (1976 e bila slow. na njeno pobudo uvedena kot izbien in maturitetni pred- ret v Solski sistem, ustanovijena Zveza uditeljev slovenséine v driavi Viktoria, postavila je slow. spletno stran za vse ang. govorede dezel). Ur je jig Slovenian in Australia (2003), ki je izSla ob 254etnici slov. Solstva v Avstral.N. RS na rogju Solstva 2004 in, Bernard (tudi Zetferin) (Go, 21.5, 1628- 15.4.1679, Go}, misjonar, psatej. Po Solanja v Goje il 1648 na Du sprejtv jezuitski red 1658je dokt iz ilozofie, do 1658 studiral Se teologjo. Na Reki je pougeval na gimn, nato misijonaril po Dalmacii. Bilje prof. matematikeinetikena univ. orike na akademji v Zgb 1 Du, od oder je bil 1666 2 avstr. ambasadorjem poslan 2a pridigara na sa- Ski dvor, na katerem je ostal do 1673. Napisal je deli Ephemerides Tyrnavienses (1652) in Quae- stiones contoversiarum (1680). eferin, Emil (Li, 12.5.1912-16.5.1997, U), prav- rik, 1936jebil promoviran na PF vj. Pred2.5v-v je bil tjnik UO Zadruzne zveze v Ui, po 1945 je delal na kmetiskem podrogju in do 1972 v Glavni zadruni zveri SRS, Od 1981 jebil kot zunanjiso- delavec redni prof, kmetijske zakonodae na BTF VU, Pisl je o zadruini zakonodaj ter upravia- ‘ju zadrug in cadrutnih aver. — ono: Kmetiske ndrage in druge oblike =druzevanja kmetov, 197% Zadruénistoo prinas inonekaterihevrop- skih dréavah (oavt0r) 190; Zakon ozadrugah s omentarjem oavtor) 1982, Cofertn, Laka (Leskoviy, 1805-16, 12.1859, dia) slik, podobar. 1899-40 je obiskoval akademjo na Du divel ev Idi. Njegova dela so rasijena po Kranjskem, Notraniskem, Gorisker, Treaskem In [str iadelal je vee krizevih potow,oltaev ol tarnih sik nekajltarjev je tudiposlikal Ceferin, Péter (Lj, 28.6.1998), odvetnik. 1960 je dlp, 1988 dokt. na PF v Uj. Od 1967 je samostojni lodvetnik in ditektor Odvetnke druzbe Ceferin $ sedeéem v Grosupliem, Osredotoda se zlatt ‘na obrambo obtozenih v kazenskih zadevah, ‘ikvarja sez ustavnim pravom in pravom osebno stnih (@ovekovih) pravic. 1991-95 je bil @an Dr- Zavnegasveta RS, ah, Boris Postojna, 4. 10.1951), kemik. 1975 je dip 1987 dokt. na FNTv [j, Dela na NTF v Lj, od 1994 e iz. prof. za anorgansko kemijo in kero trdnega stanja. Preuzuje koordinacisko kemjo elemento Sestestranske skupine in enkapsula- ‘io fostoipidnih veriklov sfarmacevtskimi acin- fovinami, — ono: Splosna in anorgenska ke- ‘mija, 2001; Kemijsko racunanje in osnove Kemijskega ravnotedja, 2003, ah, Darka (Cj, 24.10. 1949), dramaturginjs,pisa- teljea,Studirala je na AGRET v Lj. Kot scena- tistka je delala pri TV Ljubljana in Viba filmu, nato bila samostojna kulturna delavka. Njene ra-_ dipke igre so prevedene v 15 jesikov (Stopicljaj in peantk, 1984; Sumezi vodnjak, 1985; Utrinek, Cefnjav ort obe 1986; Ta deklica, 1988; Do- ode a vrati, 1985; Skriomost, 1990; Zacaran frag, 1991, pie tudi luthovna beseila (Stopi- ljaj apr 1992; Pepelka,upr. 1982; Zimska prav- ijfea, upr. 1996). Bila je ur. Drumste knnice (1979-89) pobudnica in umetnigka vodja (1994— 1999) slov. lutkovnega festivala Klemendievi ddnevi, od 1988 tudi ur revije Lut jh, Drago (Lj, 20 10. 1905-1, 5,198, Ce), monta- nist metalurg, Dipl je 1934na TRU. 1936-9 je dela v metiskem rudniku, od 1948 kot direktor. (id 1949 fe bil pomosnik ministra za radarstvo FLRY. od 1951 generainidirektor Rudarsko-topil- iSkega bazena Bor, 1961-71 direktor Cinkarne v Ce. V mesitkem rudniku in Cinkarnije mde. vo- dilrekonstrukjo obratov eh, jozica (Pau, 22.2. 196), literama 2godovi- narka, 1990 je dip. iz slovenistike in nemeistike na PEF v Mb, 2000 dokt. na FF v Lj, Bila je mlada faziskovalka na Oddelka 2a slovanske ezike in kayjzevnost PEF v Mb (1991-95) lektorica a slow. na Univerzi Karla Franca v Gradcu (1996-98), od 1996jezapostona na PEF oz. FFv MP, od 2005 kot izr. prot. Preudde slov. knizevnost 18. in 1. pol. 20. st, raziskuje poeaio, kratko prozo in stine anatiinostinovejesiov.kxjizevmosti teorjo me {afore novee vezi med sov.n avstr. moderna Samostono eizd. monografsko delo Metaforika 2 Cankarjevikratkipripovediprozi QOM eh, Miran (Uj, 5-9-1958), kemik. 188 je dpl, 1991 dokt. na ENT v Lj Od 1982je zaposlennaiJS Lj of 1999 kot visi znanstveni sodelave, od 159 Ceh Tronaia tee